Presodimo delo V razdobju dveh tcdnov sta zasedali dve važni organizačni ustan-ovi. V Beogradu je bila zadnje dni decembra seja glavnega odbora JUU, a v začetku januarja jc bil sklican zbor predsednikov sreskih društev sekcijc za dravsko banovino v Ljubljani. Obe zborovanji sta bili nujno potrebni, kajti iz poteka je razvidno, da se je nabralo toliko aktualnega gradiva, zadevajočega naše skupne interese, da se je moralo podaljšati zborovanje v Beogradu ^tudi na 29. decembra. dasi je bilo ipredvideno lc za 27. in 28. Tudi zborovanje predsednikov je trajalo dopoldne in ves popoldan, kar nam potrjuje. da je bilo mnogo vprašanj, o katcrih ic bila potrebna razprava pred širšim organizačnim forumom. — Uspehc obeh zborovanj lahko prescdimo po sklcpih. Pomudimo se nckoiiko prj scji jlavnega odbora. Že iz nagovora predsednika tovariša Dimnika se jasno vidi, kako ohširen je program našega udružcnja, ki ga bomo morali, z ozirom na današnje razmerc, skušati čim prcj izvesti. Program vsebuje mnoge že znane točke, ima pa tudi nove zahteve. ki jih postavlja naše udružcnje. Nobene, niti najmanjše točke nc bomo smeli opustiti. ako hočemo, da prkk naša organizacija doaneJa popolnega vpliva, ki nam je pctrebcn za povsem pravilno in pravično reševanje stanovskih. šolskih in prosvetnih vprašanj. — Sloga v udruženju nam bo gotovo najvažnejša i-n tudi najmočnejša opora v borbi za popolno dosego smotra. »Komunike glavnega odbc:a o delu JUU« nam je v kratkem orisal prizadevanje in /tudi uspehe izvršnega odbora a začrtal nam je obenem smer bodoeega dela, ki naj vodi do popolnih uspehov. Toda uspchi so, kot pri vsaki organizaciji, tako tudi pri naši, odvisni od pravega pojmovanja organizacije s strani članstva in tudi od njihove^a sodclovanja. Da elanstvo še ne pojmuje povsem pravilno svoje lastne organizacije, ki mu je nujno potrebna. nam kažejo nekaiteri odstavki iz »Stališča JUU v pogledu personalne prosvetne p^blitike in intervencij«. ki ga je soglasno odobril glavni odbor. Točno je v tem stališču določen postopek pri intervencijah, nameščanjih in prcmeščanjih. disciplinski postopek kakršen bi moral biti ter vloga članstva JUU za intervencije. Če bi namreč članstvo povsem pravilno pojmovalo svojo stanovsko organizacijo in se ravnalo po njenih načelih, bi odpadle vse zahteve tega stališča, ki se nanašajo na članstvo. Toda s soglasnim sprejetjem vseh omenjenih točk je naredila organizacija, v pogledu popolne notranjc kons-olidacije, velik korak naprej. Nikakor pa ne sme ostati zgolj pri sprejetju teh načel, marveč mora jedro vsega tega prodreti v članstvo. in izvesti to. je naloaa nde banovinskih sekcij. marveč predvsem sreskih društev, ki imajo neposreden stik s svojim članstvom. Intenzivno delo v našem udruženju je povsem jasno razvidno iz celotnega kompleksa vprašanj, o katerih se je debatiralo in sklepalo. Naše udruženje je pretrpelo težko krizo. V dobi, ki ni še tako daleč m nami, je bilo izgubljenega mnogo časa v zgolj hrezplod-nih debaitah, ki so se tikale le nekaterih o-seb. Danes pa morarno z zadovoljstvom ugotoviti, da jc sedanja aktivnost le v korist celokupnega učiteliskeaa stanu. Na seji predsednikov sreskih društev dravske banovine so imeli zastopniki teh naših organizačnih edinic priliko ugotoviti stvarno in tudi uspešno delo v dobrobit članstva. Izčipno tajniško poročilo in ostali rcferati so dali povod za stvarno debaito. Ako povzamemo :le jedro razprav in sklepov, tedai moramo ugotoviti, da se je uvidela potreba izvedbe delovnega programa sreskih društev. Reorganizacija društvenih zborovanj je potrebna zato. da se pritegne čim širši krog članstva k aktivnemu sodelovanju v stanovski organizaciji. Zanimanje učiteljstva za lastna gospodarska podjetja naj se skuša dvigniti z organizacijo vsakoletnega gospodarskega dne pri vseh sreskih društvih. Program za to je bil sestavljen na tem zborovanju. Vse to so vprašanja ki posegajo globoko v našo organizacijo in so njeni uspehi v bodočnosti v mnogem odvisni od pravilnega pojmovanja tch vprašanj. Toda za dosego popolnega in tudi samo delnega uspeha je potrebno sodclovanje vsega članstva. SMepi zbora predsednikov jasno kažejo, da je bila potrebna irazprava o aktualnih in važnih vprašanjih in je nanesla debata tudi na vprašanje dekoncentracije. ki jo je naipovedala vlada g. Bogoljuba Jeftiča. Ravno to vprašanje bo nedvomno v večji ali manjši meri tangiralo tudi naše šolstvo. V teku debate se je izkazala potreba opozoriti našo centralo, naj budno pazi, da ne bi prišli v razpravo taki načrti. ki bi bili po našcm mišljenju v škodo šolstva in učiteljsikega stanu. Naša organizacija je zastopala vedno načelo, da je napredck naroda in države odvisen v prvi vrsti od nap>redka šol&tva. In dosledno temu načelu, se bo borila do skrajnosti. da ne bi prišla šola in učiteljstvo v kakršnokoli odvisnost od samoupravnih korporacij. Naorti, ki so to prcdvidevali so pokopani in dolžnost nas vseh je, da pazimo na to, da se ne bi v kakršnikoli obliki p-onovno po.javili. Poleg organizačnih zadev nas tarejo gmctne skrbi. Finančni zakoni sa nam odvzeli mnogo pravic, pridoblicnih z uradniškim in šolskim zakonom. Zadnji, to je finančni zakon za 1. 1934./35. je še prav posebno pogodil učitcljstvo. Poročenim učiteljicam in tudi vsern, ki živijo ekupno s starši. kateri imajo Le minimalne dohodke. je vzel delno ali vse draginjs!ke dloklade. Naše plače so že padle pod eksistenčni minimum in to morajo merodajni kroii upošitevati pri bodočih razpravah o našem gmotncm položaju. Tudi v tem pogledu je potrcbna aktivno^st orga.nizacije. Obe zborovanji sta pokazali veliko delavnost našega udruženja in to v centrali ka- kor tudi pri banovinski sekciji. Izkazala pa se je tudi potreba aktivnega sodelovanja vsega članstva. — Napačno bi bilo. da bi se članstvo zadovoljilo z rezultati in evemtualnim komentarjem, marveč je nujno potrebna zavest, da je mogoče doseči popolne uspehe le s složmim sodelovanjem vsega članstva. Program dela je obširen iin načclo. da naj se le odborniki brigajo za vsa stanovska in šolska vprašanja je napačno in kvarno za naše udruženje. Slog in program omogočaita prav vsem, da pomagajo z intenzivnim sodelovanjem, ker le na ta način bomo odstranili vse ovire in dcseg'li take uspehc. ki bodo v splošno korist šoli in učiteljskemu stanu. Bresodimo torej delo, da se bomo potem našli pri sodelovanju in s tem ustvarjali trdne temelje sigurnim uspehom. -ž.