TRST, petek 1. februarja 1957 Leto XIII . Št. 28 (3563) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94-638, 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini Razuoj položaja na Srednjem ir/.hodu Danes pred OZN dve resoluciji Dolg razgovor Ibn Sauda s F. za Izrael Dullesom Flada ZDA je za napad na Egipt zvedela samo 24 ur prej - Maser podpisal dekrete o «poegipeanjenju» tujih bank - Ustanovitev egiptovske Splošne zveze dela ^ WASHENGTON, 31. — Ameriški funkcionarji so da-sporočili, da je neko tajno poročilo informacij-5 e službe obvestilo Belo hišo o bližnjem angleško-fancosko-izraelskem napadu na Egipt 24 ur pred tem napadom. Isti funkcionarji so izjavili, da bodo med anketo, io bo vodil ameriški senat o politiki vlade na srednjem vzhodu, prišle na dan številne podrobnosti o informacijah, ki jih je ameriška vlada imela o “bznji angleško-francosko-izraelski akciji ter o opozorilih predsednika Eisenho-"®rja in državnega tajnika rnilesa omenjenim trem državam. Ameriška vlada je °aJe, še preden je dobila »Poročilo svoje informacij-Ke službe, slutila, kaj se Pripravlja, in je baje vpra-s tem v zvezi infor-acije diplomatske predstav-3*je omenjenih treh držav. •u ,■ pa ie «izbegajoče» ali “Varljive)) odgovore. Jutri se bo v glavni skupini nadaljevala razprava o vJH^tinskem vprašanju. Za-ne delegacije so na dolgih ^ svetovanjih sklenile, da bo-o Predlagale, naj skupščina VDr1*0 • “Uravnava najprej Prasanje brezpogojnega umi-izraelskih čet z egiptovske-L® °Jeirilja in šele potem o orebitni razširitvi funkcij “ednarodnih sil OZN. n1^vna skrb pri pripravljanju zadevnih resolucij je, da D . Zan3e doseže v skupščini na 7 dvotretjinska veči-črt Pripravljajo dva na- cija resoluche- Prva resolu-na3 bi zahtevala brezpo-Sin-111 umik izraelskih čet s roč) P°lot°ka in s pod- b0,J® Gaze. Ta resolucija bi soel^0 biia sprejeta skoraj htev I^akor je znano, za- brp, arabsko-azijska skupina čet P^°ini umik izraelskih moi« skupina je s spreje-OZw r'Iovjb arabskih držav v g0 , dobila pomembno vlo- do’se^er brez nie ni mo,S°če sv, 1 v skupščini dvotretjin- *e večine. P? se Izrael ne ozira na OZN - e sklepe skupščine aiik t'n ^ dalje zavlačuje u-je c,er, Postavlja celo pogo- ciip skušajo razne delegate« u sP?fazurneti še o drugi iamiUclJ1’ ki nai bi “dala J»i?„ty.a» Izraelu po umiku ga rk.oboroženih sil z vse-tem '"ajskega polotoka. Pri gaciipSl bo^ej° zahodne dele-b0 zagotoviti gotovost, da s,°luc'(' lzglasovanju prve reku 0 brezpogojnem umi-ga. ^ izglasovana tudi dru-ta t-pi v tem primeru bi jo vs.°lUcija bila taka. da bi dobril m® skupščine sicer o-ja)a ‘a. toda ne bi odgovar-lestin-6® u položaju v Pa-pr; d' ter ne bi učinkovito Za,Pevala k normalizaciji. nimj *?' bil niti med zahod-sp0r delegacijami še dosežen prpj ZUm o skupnem stališču, haj em Pa o načinu, kako se vprašanje obravnava. ?vezi s položajem na SreH-z"'*'1 » P< ni ,piem vzhodu in o zadev- Sa„ameriški Politiki je kralj se ip0Ve. Arabije Ibn Saud, ki Varili VCerai popoldne razgo-Hes z Eisenhovverjem, da-n>m PP.dldne govoril z držav-let> - ain'kom Dullesom. Po-arugjb je bil pri razgo- •eg v o ru v ^ - *- — tli navzoč tudi demokratič-eharH redatavnik James Ri-howpS’- k' ie dobil od Eisen-anke*11® nalogo, da izvede žaju 0 0 gospodarskem poloti,, na Srednjem vzhodu. kraiipgovor med Dullesom, Udeip« s'audom in drugimi Uri i*eniki največjih pe-je bil družb. V dvorani Iz *° tudi enajst tolmačev, običa-ostovanja ‘I0 saudskih teb) ]ev niso na večerji iz-nobene zdravice. Ije Pa v Parizu še da. ne vp.®tkarijo in širijo laž-esti o položaju v Egiptu """uiiiiiniiHiHHmnn mminmuMH trgovinski odnosi ^ Mi in Francijo 31. - V Beogra govori 5? včeraj končali raz-ske . Jugoslovansko - franco-dite]: g°vtnske komisije. Vo- je je jugoslovanske delegaci-hiba i5an?s P° podpisu zapis- Irancoci,av'*' *Ia jugoslovansko- Hapreri ■' gospodar ki odnosi *e kljub težavam, ki lUgosl Iavliaj° pri uveljavitvi coskemVansltega blaga na fran-Osnov„. tržišču. Te težave so Poveča ■ Problem, kajti brez ni m®bia izvoza v Francijo ?rancif° Povečati uvoza iz ie rn-J6, Francoska delegacija zUhiev r.azg°vori dokazala ra-Pati jfnje za *e težave in U da se bo trgovinska luva povečala. skih vezeh. Pripominjajo, da bodo do konca februarja temeljito proučili rezultate razgovorov britanskega obrambnega ministra Duncana San-dysa v ZDA in upajo, da bo do tedaj tudi že določen sestanek med Mac Millanom in Eisenhowerjem. Predvideva se tudi, da bo britanski zunanji minister Sel-wyn Lloyd ob tej priložnosti stavil svoj napovedani načrt za združitev raznih evropskih ustanov. Zunanjemu ministru pripisujejo tudi namen, da predlaga temeljito revizijo Organizacije združenih narodov, češ da sedaj v njej prevladujejo male države. Na konferenci ZEZ misli baje zvedeti za mnenje svojih kolegov tudi o tem. Medtem pa napovedujejo, da bo laburistični poslanec Edelman, predsednik francosko - britanske parlamentarne skupine v spodnji zbornici načel 8. februarja vprašanje ustanovitve enotne evropske skupščine, ki naj bi nadomestila vse »evropske« skupščine (evropski svet, visoka oblast za premog in jeklo, NATO itd.). Novi centralni organ naj bi imel sedež v Parizu. To mesto naj bi izbrali sporazumno z britansko vlado in parlamentom. Belgijski senat pa je danes sprejel resolucijo, ki poziva belgijsko vlado, naj se upre ustanovitvi četrte evropske skupščine za skupno tržišče m euratom. Predsednik strasbur-ške skupščine Dehousse je izjavil, da so se sedanje tri obstoječe evropske skupščine izrekle proti ustanovitvi četrte skupščine. «Zdi se, da je prišel trenutek, je nadaljeval Dehousse, za ustanovitev c-notne evropske skupščine, v kateri bi specializirane skupščine postale avtonomni oddelki. To bi v očeh evropske javnosti dalo večjo veljavo za delo ((evropskih držav« in bi omogočilo potrebno koordinacijo. Enotna skupščina, v kateri bi avtomatično bili člani predstavniki, ki so člani specializiranih skupščin, bi se sestala enkrat na leto n# plenarni seji.« Začetek pogajanj in les ni vprašal britanske vlade za podrobnosti o dogodkih in o sklepih, kti so privedli do francosko-britanske intervencije v Egiptu.« Mac Millan je tudi izjavil, da se omenjeno poročilo tiče dogodkov na Srednjem vzhodu v zadnjih česetih letih. To je Mac Millan izjavil, ko je laburistični poslanec Arthur Lewis zahteval od Mac Millana, naj sporoči celotno vsebino razgovorov od 16. oktobra v Parizu med Molletom in Edenom. Mac Millan je odgovoril, da ni govora, da bi objavili vsebino teh razgovorov, kakor tudi ne, da bi ustanovili anketno komisijo o teh dogodkih. «Borba» o izjavi D. Eisenhowerja BEOGRAD, 31. — Eisenho-wer je na predvčerajšnji tiskovni konferenci obsodil gonjo določenih ameriških krogov proti državnikom, ki jih je ameriška vlada povabila na obisk. Eisenhowerjeva iziava je pomembna, ker dejansko kritizira pojmovanja, ki so prišla do izraza v tej gonji. ((Nasprotno z ekskluzivistič-no idejo, da je sodelovanje mogoče samo med državami z isto družbeno ureditvijo in z enakimi ideološkimi in političnimi pogledi, je predsednik Ei-senhovver poudaril, ugotavlja nocojšnja «Borba», pozitivno gledišče, da se stvari miru lahko stvarno koristi samo s pogojem, da se sodelovanje med državami in vladami in njihovimi državniki razvija na široki osnovi. Predsednik Eisenhower je poudaril, da se ne more prispevati k miru, če bi se stik: in razgovori omejili samo na državnike, ki v vsem soglašajo. Bilo bi vsekakor v splošnem interesu, zaključuje «Borba», in v prvi vrsti v interesu samih ZDA če bi se v ameriškem političnem življenju u-stvarili pogoji za dejansko Četrti dan splošne enotedenske stavke v Alžiru Arabci od Perzijskega zaliva do Atlantskega oceana - v stavki Francoski kolonialisti uporabljajo vedno bolj drastične ukrepe proti stavkajočim - Štiri nesprejemljiva Molletova načela LONDON, 31. — Predstavnik Foreign Officea je danes sporočil, da je britanska vlada sprejela predlog jordanske vlade za začetek pogajanj o razveljavitvi zavezniške pogodbe iz leta 1948. Pogajanja se bodo začela 4. februarja v Amanu. Predstavnik je sporočil, da bo podpora Jordaniji za vež-banje vojske in za spopolni-tev proračuna razveljavljena po ukinjtvi pogodbe. Kakor je znano, plačuje Velika Britanija Jordaniji letno 12 milijonov šterlingov za gospodarsko pomoč. Y poučenih krogih zatrjujejo, da bo britanska vlada plačala samo obroka za januar in februar. Mac Millan o anketi za Srednji vzhod LONDON, 31. — V odgovoru na vprašanje laburističnega voditelja Gaitskella je predsednik britanske vlade Mac Millan izjavil danes v uporabo teh pozitivnih pojmo- se pridružili stavki, vanj«. PARIZ, 31. — Vsi Arabci od Atlantskega oceana do Perzijskega zaliva so danes stavkali eno uro v znak solidarnosti z borbo Alžircev za neodvisnost. Stavko je proglasil kongres arabskih ljudstev. Danes je četrti dan enotedenske splošne protestne stavke Alžircev. Francoske kolonialistične obla.sti so sprejele še bolj drastične ukrepe kot v preteklih treh dneh. Vojaki so tudi danes še v večjem obsegu kot včeraj nasilno odvažali delavce iz delavskih okrajev v tovarne in na druga delovna mesta. Tisti državni uslužbenci, ki so se stavke udeležili, so bili s službe odpuščeni, drugi pa so bili suspendirani za dva meseca, med katerimi so v prvi vrsti šolniki in dijaki, ki so nih krajih Alžira spopadle enote narodnoosvobodilne vojske Alžircev s francoskimi kolonialističnimi oddelki in z njimi vodile hude borbe, pri čemer je bilo mnogo izgub na obeh straneh. Zlasti izvajajo hud teror francoske oborožene sile * Tudi danes so se na števil- I mestu Alžiru, da prisilijo de- im Hliniti I ............................. m.minulimi.im.. llazlmrljiv članek flfennlja Zaradi socialistične združitve se mora PSD! odpovedatj reformi centriimu Segni, Martino in Tambroni sestavljajo odgovor Gsclinitzerju, ki je v nedeljo označil avstrijsko - italijansko mejo za krivično številnejši in Trdi ejši 4. Bodoči statut za Alžir (Od našega dopisnika) RIM, 31. — Baje je na današnjem zasedanju vodstva PSI Nenni zagovarjal nujnost, da pride do razjasnitve znotraj stranke. Rekel je, da namerava na kongresu predložiti resolucijo in po njegovem mnenju bo lahko prišlo do razjasnitve samo na podlagi te njegove resolucije. S tem baje soglašajo tudi ostali člani vodstva, med njimi tudi Pertini. Precejšnje razburjenje je povzročil Nennijev članek v «Mondo operaio«, kjer Nenni obtožuje ozkost »politike demokratične in socialistične :-niciative, ki jo bremeni hipoteka frontizma«. «Po mnogih znakih (med temi volitve za notranje komisije v tovarnah niso zadnje in so bile le navidezno pretirano imenovane «naši Poznanji«) ima kongres potrdilo, da so množice trudne zaradi vsake politike, ki ne dela zaključkov v reformatorskem smislu ter s konkretno spremembo odnosov razredov in oblasti. Iz tega je prišel sunek k politiki socialistične enotnosti in združitve. Kongres no čoločil ideološko in politično podlago tudi v odnosu do krize stalinizma, ki je kriza socializma od zgoraj in njegovih birokratičnih in policijskih degeneracij, ki niso samo posledica napak ljudi, temveč posledica preloma med socializmom, demokracijo in svobodo.« Nato Nenni nadaljuje: ((Vzpostaviti enot- nost socialističnih sil. vzpostaviti ideološko i,n politično enotnost socializma, demokracije in svobode, to je problem italijanskega in medna-delavskega gibanja madžarskih rodnega^ v tragični luci dogodkov ter v dramatični luči nove poljske izkušnje ter v luči italijanskih težav.« Rey je, da združitev ni odvisna samo od PSI, kajti socialde mokrati se bodo morali osvo-spocmji zbornici; «Foster Dul- bočiti centrizma in reformi- iiiiiiiiiiiiiniiiiii I n nuni......MII MI MIH MIHI II MII H M MIHI HMMH M MUHI................................................... IMIIIMIIMIMMII Trčenje dveh letal 0*000 metrov visoteo Jtazbiline so padle na skupino šolskih poslopij in na športno igrišče - Več mrtvih in ranjenih zma. toda na beneškem kongresu, zaključuje Nenni, leži velika odgovornost novega kurza razrednega boja in demokratičnega političnega boja. Vprašanje Južne Tirolske se je spet zaostrilo. Podtajnik v avstrijskem zunanjem ministrstvu Gschnitzer je imel namreč 25. t. m. v Innsbrucku zelo o-ster govor, ki ga je zaključil z besedami, da se na Južnem Tirolskem ni poslušal glas ljudstva kakor na Madžarskem. Ze p-eti časom je neki drug govornik v Gradcu delal vzporedje med Madžarsko in Južno Tirolsko, kar je Italiji naletelo na ostre proteste. V svojem govoru v nnsbrucku je Gschnitzer večkrat imenoval italijansko-av-strijsko mejo krivično ter obtoževal Italijo, da ni izpol-ila De Gasperi-Gruberjevega dogovora. Zahteval je tudi popolno avtonomijo za bocen-sko pokrajino, tako da bi bila zaščitena manjšina pred državnim narodom ne pa državni narod pred manjšino. Začasna rešitev bi bila, je dejal, priznanje etnične meje. Obsodil je nedavne atentate na Južnem Tirolskem, toda pravi krivci zanje so, je dejal, tisti, ki so iz zelo jasnega primera napravili problem. Pariški dogovor pa kaže samo pot k rešitvi tega problema. Prav danes pa je bila pri Segniju seja, ki so se je udeležili Saragat, Martino in Tambroni, podtajniki Russo, Ba-dini-Confaionieri ter Folchi, veleposlanika Corrias in Magistrati ter visoki funkcionarji zunanjega ministrstva. Razpravljaj; 60 o tekstu za odgo vor na avstrijski memorandum. Vendar pa ta odgovor še ne bo odposlan, dokler se ne vidi, do kolike mere avstrijska vlada soglaša z Gschnitze^jem. Badim- Confa-lonieri je polemiziral z Gschnitzerjem ter njegove trditve zavrnil. Po seji je zunanji minister Martino dejal, da upa, da avstrijska Viada ne soglaša z Gschnitzerjevimi izjavami, ker bi namreč v tem primeri Ba-dini-Confalonieri govoril pač VAN HUYS, 31. — Dve letali sta danes trčili v višini 6.000 metrov nad dolina San Fernando in eksplodirali. Goreče razbitine enega od obeh letal so padle na skupino šolskih poslopij, kjer je osnovna šola z 918 učenci in srednja šola s 1890 učenci. Večina kosov letala je padla na športno igrišče, kjer je telovadilo 75 šolarjev. Eden od učiteljev je izjavil, da so razbitine letala dobesedno pokosile otroke. Številna trupla ležijo na tleh pod odejami. Takoj so prihiteli na pomoč številni zdravniki. Ni še mogoče ugotoviti končnega števila žrtev. Govori pa se, da so med šolarji štirje mrtvi in 40 ranjenih. Na kraju nesreče se je zbrala ogromna množica, ki so povečini starši in sorodniki študentov, toda policija ne dovoli nikomur vstopa na ograjen prostor šole. Zdi se, da je letalo «DC 7» pri padcu zadelo ob neko žico z visoko napetostjo, V letalu so bili 4 člani posadke. Zdi se, da so 3 od njih bili ubiti, pilot pa je hudo ranjen v bolnišnici. Letalo je bilo na poizkusnem letu. Drugo letalo pa je bilo reakcijsko lovsko letalo «F-89» «Scor- pion«. Padlo je v neko sotesko V njem sta bila dva člana' posadke. Pilot se je ubil, drugi pa Se je rešil s padalom. , , Letalo «DC 7» je bilo na poizkusnem poletu in se je malo prej dvignilo z letališča družbe ((Douglas Aircraft« v Santi Monici. Stevilne priče. ki so videle nesrečo, so takoj obvestile oblasti. Nekateri so izjavili, da se je pri eksploziji zdelo, da je kako reakcijsko letalo prebilo zvočni zid. R»------- Velike poplave v ZDA NEW YORK, 31. — Na ti-eoče oseb, ki živijo v jugovzhodnem delu države Ken-tueky, v jugozahodni Virginiji ter na obmejnih področjih Virginije in države Tennessee, je balo prisiljeno zapustiti domove zaradi velikih poplav, ki so jih povzročili močni nalivi. Hudourniki v gorah so močno narastli in poplavili več mest. Mnoga mesta so izolirana. Helikopterji, ki jih nujno poslali z živili in zdravili, niso mogli pristati. Skoda se ceni na več milijonov dolarjev. Predsednik Eisenhower Je proglasil državo Kentucky za ((področje, kii ga je zadela narodna nesreča«. Zaradi poplav je do sedaj izgubilo življenje deset oseb. Mesto Hazard o-b reki Ken tucky je v celoti poplavljeno. Na stotine oseb je ostalo blokiranih na strehah avtomobilov. ki so obtičali v debeli plasti blata, ki ga naplavlja voda. Vsi rudniki in vse šole so zaprti. Meteoro loški zavod napoveduje novo deževje. Bulganin in Hroščev povabljena na Finsko MOSKVA, 31- — Predsednik finske vlade, ki je sedaj na obisku v Moskvi, je povabil Bulganina in Hruščeva, naj prideta spomladi na uraden obisk na Finsko. Bulganin in Hruščev sta vabilo sprejela. Danes zjutraj so finski in sovjetski voditelji začeli Kremlju uradne razgovore Navzoč je bjl tudi Mikojan ki velja za enega največjih sovjetskih strokovnjakov za zunanjo trgovino. zakon, ki nalaga davek na gradbena zemljišča. ^ Zanimiv govor Janoša Radarja Njegov minister Doegey pa trdi, da je stalinizem isto kot komunizem in leninizem BUDIMPEŠTA, 31. — Madžarska informacijska agencija MTI je objavila govor predsed-nika vlade Kačarja, kii ga je imel pred delavci industrijskega okraja Sz-e-pel. Izjavil je, da je oktobrski u-por predstavljal borbo za o-blast na Madžarskem in da ta borba še ni končana, ((Naša glavna naloga je, je dejal Kadar, da okrepimo e-notnost delavskega razreča. Zato moramo sodelovati z bivšimi socialdemokrati in skupaj z njimi ustanoviti e-notne- delavsko fronto. Med Rakošijevim režimom je bilo storjenih mnogo hudih napak in kršena so bila načela socializma. Toda sovražniki, ki bi hoteli napraviti te napake še hujše, kot so v resnici, in reakcionarji, ki so spremenili svoje' nazore, bi ho-teli izločiti nekatere komuniste s tem, da pripovedujejo laži i-n širijo klevete na njihov račun. tako da jih imenujejo staliniste in rakošijevce. Delavci ne smejo dovoliti, da bi sovražnik izkoristil naše napake proti delavski vladi. Se večno je v deželi' sovražno zadržanje do komunistov in mi moramo nastopiti proti vsem težnjam, da se komunisti odstranijo s svojih mest.« Ko je Kadar govoril o bivšem predsedniku vlade Na-gyju, ga je označil za izdajalca ljudstva. O razpuščenem delavskem svetu v Szepelu je Kadar dejal, da je delavski svet v svviga in Holsteina pa je včeraj z zelo šibko večino sprejela kompromis. Najdaljša in najdražja stavka v Zahodni Nemčiji po vojni se bo nadaljevala. V stavki je udeleženih 34 tisoč delavcev. «»------- TEHERAN, 31. — Iranski zunanji minister je sporočil, da je bil podpisan protokol, na podlagi katerega bo Sovjetska zveza odstopila Iranu brez odškodnine naprave in material stare iransko-sovjet-ske družbe v Kurjanu, ki je bila nacionalizirana leta 1951 na podlagi Mosadekovega zakona. lavce, da pridejo na delo, in trgovce, da odprejo trgovine. Kakor rečeno, so povsod določali stroge kazni proti stavkajočim. Samo v departmajih Oran in Costantina je bilo izječenih 156 obsodb, zlasti proti trgovcem. V Oranu je bilo aretiranih 13 muslimanskih funkcionarjev, v Perregauxu pa so bili trije učitelji obsojeni na strogo zaporno kazen. Spopadi v raznih krajih med enotami osvobodilne vojske in francoskimi silami so bili številnejši in srditejši kakor pretekle dni. Zlasti srditi so bili boji na podrl‘ju Sidi Djilali v departmaju O-ran. . , Tudi med alžirskimi delavci v Franciji se stavka nadaljuje. Danes je zlasti v Parizu zavzela še večji obseg kljub grožnjam proti stavkajočim Ze same francoske oblasti u-radno navajajo, da je odstotek stavkajočih v Parizu v departmaju Seine dosegel 82, za ostalo francosko ozemlje pa omenjajo povprečno udeležbo 30 odstotkov. Tudi v Parizu je bilo izvršenih nekaj atentatov na nekatere severne Afričane, ki izdajalsko sodelujejo s francoskimi oblastmi. V pričakovanju razprave o Alžiru v OZN je bivši francoski generalni guverner v Alžiru Soustelle dopisniku radikalnega desničarskesga listd «Aurore» izjavil, da bo za Francijo neveljavna in nična vsaka resolucija OZN 0 Alži-j-u, ker je mnenja, da je alžirsko vprašanje treba obravnavati v Alžiru in v Parizu. Soustelle je namreč član francoske delegacije v OZN, ki jo vodi zunanji minister Pineau. V zvezi z Molletovim pismom raznim bivšim ministrskim predsednikom in drugim političnim voditeljem, s katerim jih poziva, naj podprejo njegovo politiko v Alžiru, so voditelji sedmih večjih strank v francoski skupščin;, izvzemši poujadiste in komuniste, sporočili Molletu, da se načelno strinjajo z njegovo politiko v Alžiru, kakor jo je obrazložil v svoji izjavi 9. februarja. Odgovori kažejo, da se vse omenjene stranke' strinjajo s sledečimi načeli, ki jih je obrazložil Mol-let: . . 1. Alžir je francoski in mora ostati francoski- 2. Združeni narodi nimajo nobene pravice intervenirati v Alžiru. 3. Nobena tuja država nima pravice vmešavanja v Alžiru. mora zagotoviti enake pravice za evropsko in muslimansko prebivalstvo ter mora zajamčiti njih harmonično in lojalno koeksistenco. «»—— Skupna izjava KP ZSSR in ČSR MOSKVA, 31. — Prvi tajnik CK KP Sovjetske zveze Hruščev in prvi tajnik CK KP C SR Novotny sta danes podpisala v Kremlju skupno izjavo obeh partij. Moskovski radio je javil, da je v sovjetski prestolnici bilo zborovanje, na katerem so bili navzoči tudi. sovjeski voditelji in člani češkoslovaške delegacije. Na zborovanju sta govorila Vorošilov in Zapo-tocky- Besedilo izjave je oddajal moskovski radio. V izjavi se med drugim jioudarja, da obstaja, več možnosti za izbiro poti v socializem na» podlagi marksizma * leninizma, in da so metode graditve socializma v različnih deželah odvisne od zgodovinskih, nacionalnih in drugih posebnosti teh dežel. Vstajo na Madžarskem imenuje skupna izjava fašistično, pri čemer pravi, da je «ZSSR izvršila svojo mednarodno dolžnost do madžarskega ljudstva, celotnega socialističnega tabora in mednarodnega revolucionarnega gibanja ter prispevala k ohranitvi in okrepitvi miru v Evropi«. ■lllllllllllllllllllIlHMIIIIIIIIIIIIIHHIIIIIIIIIIIIIIIUIIIimiinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMimilllllMMIIIUlMIIIMimilMMIHIMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIII Zmedeni odgovori niso prinesli novih Giulianija elementov Tudi policijski funkcionarji, ki izključujejo kako vmešavanje Polila v preiskavo, niso med zaslišanjem povedali kaj važnega ^BENETKE, 31. — Mnogo se je pričakovalo od izpovedi zaročenca Wi-lme Montesi, Angela Giulianija, ki je danes nastopil kot priča na procesu Montesi v Benetkah. Saj je baje nekoč izjavil, da bi prišla na dan razna imena, če bi on hotel govoriti. Nadalje se v nekem njegovem ph-mu Wilmi omenja neka riena »skrivnost«. Bil je tudi on, ki se je lotil nekake preiskave na lastno pest na mestih., ki er se je Wilma bržkone nahajala malo pred smrtjo ter tam. kjer so našli njeno truplo. Pri vsem tem pa se je še upoštevalo, da je a-gent javne varnosti in bo to-SzepeluJ" koristil I rej govoril tako. da bi lahko kontrarevoluciji, ne pa delav- imele njegove izpovec i do o- cem ((Delavski sveti so bili! če-n-o tezo. Toda od vsega te- ustanovljeni med vstajo in P« pričakovanja ni bilo na vanje so ve vključili protirevolucionarni elementi. Mi se današnjem zaslišanju ničesar. Giuliani je danes pojasnil, načelno strinjamo z ustanav- zakaj je bil premeščen v Po- ljanjem delavskih svetov, toda v celoti ne morejo biti mnogo bolj energično, Nada-1 koristni, če jih ne vodi par- lje je dejal Martino, da Italija še nadalje presoja južno-tirolsko vprašanje le ž njegove tehnične ne pa politične strani, kot bi to hoteli južno-tirolski in avstrijski nacionalisti. Segni je sprejel Molletovo vabilo, da bi se udeležil sestanka ministrskih predsednikov držav, ki so sodelovale na konferenci v Messini. Ta sestanek bo verjetno v drugi polovici februarja v Parizu. Danes se je Segm sestal tudi s tajnikom liberalne stranke Malagodijem, kar je v zvezi 7. jutrišnjim sestankom vodstva liberalcev, ki mu bo v soboto in nedeljo sledilo zasedanje glavnega odbora stranke. Tudi Saragat in Fanfam sta se sestala, vendar pa nista o sestanku prav ničesar povedala. Medtem ko je Rossi, ki je predstavnik socialdemokratske desnice, komentiral Nennijev članek P° zakrknjenem načinu, ki stavi vedno samo zahteve PSI in niti najmanj ne omenja, za koliko se PSD1 umika s svojih nemogočih stališč mednarodne politike, ki nimajo ničesar skupnega s socializmom, Pa je Romita napisal za «Giustizio» mnogo bolj trezen članek. Ni sicer navedel nič konkretnega, kako naj se vodi dialog med strankama, vendar pametno poudarja, da združena stranka ne bo PSDI — in prav na to pozablja socialdemokratska desnica — in ne PSl in tudi ne zgolj gola nemogoča vsota obeh tija,» je dejal Kadar. Dodal je, da v oktobru in novembru partija ni mogla sodelovati v dogodkih, «ker so bili v njenih vrstah izdajalci«. Nato je govoril še o verskem pouku v šolah, ki ga je vlada ponovno dovolila v zadnjih tednih, nato pa ta pouk omejila, ker so duhovniki izrabljali pouk za protikomunistično propagando. Dejal je: »Tisti, ki zahtevajo versko vzgojo za otroke, se nenehno sklicujejo na svobodo, hkrati pa preganjajo druge otroke, ki verskega pouka ne obiskujejo, protirevolucija je najprej potegnila v borbo tudi moške, nato je skušala pridobiti ženske, sedaj pa skuša tudi z otroki.« Minister za kmetijstvo Im-re Doegey je v nekem govoru mec' drugim izjavil, da je «Stalinovo življenje kljub hudim napakam, ki jih je storil, življenje velikega marksističnega leninističnega revolucionarja. in ko se govori o stalinizmu, je treba upoštevati, da stalinizem ’ pomeni komunizem in leninizem.« V tem smielu ie tudi kritiziral vodstvo kmečkih zadrug, ki so proglasile neodvisnost svoje organizacije od sleherne partije in ki je zahtevalo odstranitev rakošijevcev in sta-linittov. BONN, 31. — Kovinarji na Schlesvvigu in Holsteinu bodo nadaljevali stavko. Zavrnil; so kompromis, ki je bil dosežen v Bonnu med sindikalnimi predstavniki in delodajalci. Skupščina sindikatov V senatu je bil odobren i metalurške industrije Schle tenzo (zaradi majhne nediscipline) in kako je zvedel za smrt Wiime. O svoji preiskavi v Tor Vajanica je poročal komisarju javne varnosti dr Morlaechiju. ki mu je izročil tudi beležke. Ko predsednik pokaže beležko, kjer je omenjen rjav avto, na katerem je bila poleg vozača še neka mladenka in ki je vozil skozi Capocotto 9. aprila, Giuliani te beležke ne prizna za svojo. Današnje i-zipoved-i Giulianija so se ponekod križale s tem. kar je povečal med preiskavo. Tako je tedaj dejal, da mu Montesi nikoli niso nič povedali piti o obisku dr. Passarellijeve ne o namenu Wilme, da gre v Ostio. Dejal je celo med preiskavo, da je bil užaljen, ker je vse to zvedel šele iz časopisov ne pa od Wilminih svojcev. Logično, da ga je predsednik vprašal, kako je potem šel v O-stio, če o tej ni nikoli slišal govoriti. Končno Giuliani le omenja Passarellijevo. Na predsednikovo vprašanje, kako da so v zapisniku stvari drugače navedene, vpade v besedo odvetnik Carnelutti ki pravi, da je možno varno dvoje: ali laže priča ali laže zapisnik. Priča se izmaže izjavo, da mogoče ni razumel vprašanja dr. Sepeja ali pa Sepe ni razumel njegovega odgovora. Odločno pa izključuje, da bi kčaj izrekel vpričo žene paznika v Capo-cotti besede: »Ce bi jaz govoril, koliko imen bi prišlo na dan!« Kot drugi je bil zaslišan sedanji kvestor v Pisi, dr Spaccamonti, ki je bil aprila 1953 vodja komisariata javne varnosti v Salariu. Potrdi, da je odobril poročilo, ki ga je napravil maršal Lo Manto. Ko se je ugotovila potem identiteta Wilme in je bila zlasti po izjavi dr. Passarel-lijeve sprejeta domneva, da gre za nesrečo, m nihče vec mislil, da bi bilo za vso stvarjo še kaj .drugega. Ničesar važnega ni povedal dr. Barbarino. ki je bil tedaj pomočnik komisarja v Salariu. Naslednja priča je Lo Manto. On je bil z dr. Morlacchi-jem pri Montesijevih, ko je prišla dr. Passarellijeva. Pred njo sta obadva nastopila kot sorodnika Montesijevih. Na vprašanje tožilca, če je bil navzoč, kc se je govorilo o nožni kopeli, odgovori priča pritrdilno. «Zakaj pa tega niste zapisali v poročilo?« ga vpraša tožilec. Priča pa ne odgovori, ker nastane v tem trenutku med tožilcem in obrambo incident, ki seveda na tem procesu ni prvi. Obramba namreč / omalovaževanjem o-menja, da je poročilo bilo napravljeno med preiskavo pr' dr. Sepeju. Tu se tožilec razburi. češ da hoče obramba vsakokrat, ko on omeni Sepe-jevo zasriševanje. postavlja*: v dvom Sepejevo verodostojnost. «To se ne sme nadaljevati«, pravi tožilec, medtem ko predsednik obljubi, da kaj takega ne bo več dopuščal. Ko priči pokažejo zvezek s koncepti pisem, ki jih je Wil-ma pisala zaročencu, izjavi Lo Manto. da je bil ta zvezek, ko ga je prvič videl pri Montesijevih, cel, medtem ko sedaj manjka piva platnica in en list. Zapleni! je ta zvezek dr Morlacchi. Zaslišan je se De Luca. ki je bil vodja postaje javne varnosti v Lidu, ki pa ni povedal nič vaznega. Dr. Morlacchi. ki je bil namestnik poveljnika letečega oddelka, je danes povedal, da je zasliševal Montesijeve na njihovem stanovanju, ko je pozvonil telefon in se je oglasila dr. Fassarelli. Svetoval je. naj jo spiejmejo in naj ji rečejo. da je on njih sorodnik Ko je medtem spraševal ma- i ter Wilme o razmerju z Giu-Iianijem, si je ustvaril mnenje, da je Giuliani spravil dekle v neprilike, nato pa se oddajil. Zaradi tega je v njej dozorel sklep o samomoru. Toda ko je prišla Passarelli in povedala, da je videla na vlaku Wilmo dobre volje, skoraj veselo, tedaj se mu zadeva s samomorom že ni zdela več verjetna. Po rezultatih avtopsije pa je opustil tudi mnenje, da bi lahko šlo za zločin: truplo je bilo namreč povsem nedotaknjeno in nikjer sledu kakega nasilja. Priča izključuje, da bi v njegovi navzočnosti dr. Passarellijeva go- vorila o možnosti nožne kopeli. O rdečici nog Wilme je zvedel od sestre Wa-nde in to se mu je zdelo še element več za podkrepitev hipoteze o smrti zaradi nenadne oslabelosti v moriu. Na vprašanje tožilca izjavi dr. Morlacchi, da leteči oddelek ni napravil nobene preiskave o Ficcioniju, ker ni bilo za to povoda. Na pripombo, da Passarellijevi ni bilo dovoljeno videti truplo Wil* me, je odgovoril dr. Morlacchi, da po izrecnih predpisih leteči oddelek ni imel oblasti, da bi lahko delal obiske v mrtvašnici ali jih dovoljeval brez odobritve sodne oblasti. Zadnji je bil zaslišan dr. Magliozzi, bivši vodja letečega oddelka v Rimu in sedaj podkvestor v Neaplju. Pravi, da v začetku ni verjel v «pe-diluvij«, zlasti še, ker avtopsija ni pokazala mkake rdečice okončin. Da bi se pa bolj prepričal, je šel z dr. Morlac-chijem še enkrat gledat truplo in tedaj je na petah opazil nekaj bledih sledov jodove tinkture. Ker so takoj nato na domu Wilme našli stekle-ničico tega preparata, se mu je začelo dozdevati verjetno, da je šlo za kopel v morju in nato oslabelost, ki ji je sledila smrt. Takšen je bil tudi zaključek poročila za prokuro republiko, ki ga je napravi! dr. Morlacchi in on pregledal. Od Polita pa ni imel nikakih posebnih navodil. Tu je posegel vmes Polito, ki je spomnil pričo okoliščine, ki jo ta potrdi. Ko je namreč Magliozzi sporočil Politu rezultate avtopsije, se je ta čudil njegovi tolikšni vnemi za neki dogodeK. ki se je tedaj zdel pač malo važen. Zasedanje se je s tem zaključilo in nadaljevalo se bo jutri. Tudi danes torej proces ni prinesel nič posebnega, nič novega, ‘akega namreč, kar se še vedno pričakuje, če naj ta proces vendar pride do česa konkretnega. Tako kot sedaj stvari stojijo, se namreč lahko zgodi, da bodo večji obtoženci lepe oproščeni, ker ni dokazov, da so oni zagrešili dejanje, medtem ko bodo manjši obtoženci vendar kaznovani, ker se bo dokazalo, da so vsaj lažno pričali. Tak rezultat procesa bi pa bil popolnoma negativen, ker potem bi bilo res bolje, da bi se ne bila vsa stvar napihovala. Seveda pa procesa še ni konec in ni rečeno, da ne bodo prišle vendar na dan stvari, ko bo imelo sodišče v rokah otipljivejše elemente, tako da bo tudi sodba lažja. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 7,2, najnižja 1,7, zračni tlak 1026,7 narašča, vlaga 77 odst., temperatura morja 7,6. Vreme danes: Pretežno jaano vreme z delnimi pooblačitvanm. Temperatura bo nekoliko padla. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 1. februarja Ignacij, Igo . Sonce vzide ob 7 28 in zatone ob-17.10. Dolžina dneva 9.42. Luna vzide ob 7.44 in zatone ob 19.06. Jutri, SOBOTA, 2. lebruarja Svečnica, Marica S sinočnje seje tržaškega pokrajinskega sveta Za rešitev vprašanja slovenskih šol in za odobritev stalne podpore SNG V •1 ■—1■ ■ Svetovalec Siškovič je v razpravi o proračunu zahteval večje upoštevanje potreb slovenskih šol, svetovalec Grbec pa posebno postavko za razvoj kmetijstva Na sinočnji seji pokrajin-i venskim krajem in predvsem skega sveta se je začela raz-1 Sv. Ivanu. Skednju, Opčinam prava o letošnjem pokrajin- Proseku-Kontovelu, Križu. Na- skem proračunu. Slovenski svetovalec Siškovič (KP) je govoril o ptroških za šolstvo. Prt tem je poudaril, da živijo v tržaški pokrajini Sloven-oi in Italijani, da je naše področje kraj srečanja med dvema civilizacijama in dvema kulturama in da mora zato pokrajina podpirati razvoj bratskega sožitja obeh narodnosti. Nadalje je dejal, da je dolžnost pokrajinske uprave, da z raznimi ukrepi popravi krivice, ki jih je fašizem napravil slovenski manjšini, da se spoštujejo republikanska ustava. Posebni statut in človečanske pravice ter da se v tem duhu rešijo vsa vprašanja in težave našega mesta in pokrajine. Nato je omenil letošnjo postavko v pokrajinskem proračunu za javno vzgojo, ki predvideva skupno 120.386.000 lir. Potem ko je poudaril, da gre večji del tega denarja s« plačevanje osebja in le malo za dejanske potrebe šol, je opozoril pokrajinski odbor in pokrajinski svet na neurejeno stanje v nekaterih slovenskih in italijanskih šolskih zavodih, ki jih upravlja pokrajinska uprava. Se posebno je svetovalec Siškovič omenil vprašanje slovenskega šolstva in se spomnil besed predsednika prof. Gregoretti-ja, ko je v svojem poročilu o letošnjem proračunu dejal med drugim; »Pokrajinska u-prava je sklenila, da bo z naj večjo uvidevnostjo proučila vsa vprašanja slovenskih šol.a N'i dvoma, je dejal svetovalec Siškovič, da je v tej izjavi mnogo dobre volje za ocpravo težav, ki jih imata predvsem slovenska klasična gimnazij* in slovenska trgovska akademija. Toda predvideni stroški za ti dve šoli ne ustrezajo dejanskim potrebam. proračun predvideva za ti dve šoli samo 10 milijonov lir. in sicer 4.500.000 za osebje klasične gimnazije, 3 milijone 200000 lir za osebje trgovske akademije ter 2 milijona lir za vzdrževanje in čiščenje prostorov, za upravne stroške, didaktični material itd. Svetovalec Siškovič je ugotovil, da je pokrajinska uprava znižala skoraj za polovico proračun stroškov, ki sta ji ga predložili ravnateljstvi obeh slovenskih zavodov. Nato je izjavil, da je njegova skupina proti temu znižanju in da zahtevajo večja nakazila za slovenske šole. Glede na stanje v klasični gimnaziji je poudaril predvsem dejstvo, da je ta slovenska šola nastanjena v popolnoma neustreznih prostorih. Večina učilnic mora biti razsvetljena z umetno razsvetljavo, šolske klopi so stare, pod bi moral biti popravljen, ravno tako vrata in okna, tajništvo je v bivši kuhinji, ravnateljstvo v neki temni sobi z opremo, ki bi ustrezala stojnici za prodajo sadja in zelenjave Znanstveni kabineti obstajajo samo na papirju, hodnik je preozek in trije razredi morajo imeti pouk v popoldanskih urah ali pa v risalnici. Svetovalec Siškovič se je ponovno skliceval na predsednikovo obljubo, da bo moralo biti vprašanje slovenskih šol rešeno z gradnjo novega poslopja. To, je dejal ivetovalec, bi bila najboljša rešitev. Toda za sedaj bi bilo treba izboljšati »tanje v klaeični gimnaziji in vrniti tej šoli vsaj tiste prostore. ki so ji bili odvzeti pred tremi leti. Na ta način bi vsaj začasno rešili vprašanje prenatrpanosti učilnic. Glede trgoveke akademije, ki je bila pred nekaj leti nastanjena v novo šolsko poslopje pri Sv. Ivanu, pa je dejal, ca tamkajšnji prostori niso bili zgrajeni za višjo srednjo šolo, ampak za nižjo in da zato ne ustrezajo potrebam te šole. Poleg tega je opozoril tudi na nakazilo pokrajinske uprave šolskim blagajnam in dejal, da bi morali del tega nakazila dodeliti tudi blagajnam slovenskih šol Obenem se je svetovalec Siškovič zanimal tudi za ureditev položaja osmih pokrajinskih uslužbencev, ki »o zaposleni pri dveh slovenskih zavodih. Njim bivša ZVU ni priznala nobene potebne nagrade, hkrati pa jim pokrajinska uprava ni priznala plač pokrajinskih uslužbencev. Zato je zahteval, naj te uslužbence vključijo v orga-nični sestav pokrajinskih u-službencev tn naj jim priznajo vsa dosedanja plužbena leta. V postavici za javno vzgojo sta vključena tudi dva milijona lir podpore gledališču «Verdi» in dva milijona lir gledališču »Nuovo«. Giede na te podpore, je dejal, da obstaja v Trstu tuci stalno slovensko gledališče, ki bi moralo ravno tako dobivati podporo pokrajinske uprave. Poudaril je. da to slovensko gledališče častno izvršuje svojo kulturno nalogo v korist vsega slovenskega prebivalstva. Neodvisni slovenski svetovalec Grbec pa je glede podpore gledališčem dejal med drugim; «V Trstu imamo tudi Slovensko narodno gledališče, ki že deset let deluje na slovenskem kulturnem področju v našem mestu in v okoliških krajih. To gledališče ima letno okrog 144J predstav. Velik del teh predotav je namenjen okoliškim slo- brežini, Borštu, Sv. Barbari, Bazovici. Boljuncu, Sesljanu in Ricmanjam. Letno uprizori to gledališče od 8 do 10 premier. Slovensko narodno gledališče uprizarja tudi mnogo del italijanskih avtorjev, kot na primer Goldonija, Pi-ran-della, Alda de Benedettija, Marzarija in drugih. Zaradi tega svojega neutrudnega delovanja je dobilo že mnogo priznanja od samih italijanskih avtorjev. Predstave Slovenskega narodnega gledališča so vedno dobre obiskane. Slovensko prebivalstvo je zelo navezano na kulturne predstave. Fašizem je svoj čas uničil delovanje slovenskih kulturnih ustanov, ki so po zadnji vojni z velikimi težavami oživele s podporo prebivalstva. Zato predlagam, da naša pokrajina dodeli tudi Slovenskemu narodnemu gledališču ustrezno podporo.« Svetovalec Grbec se je pritožil tudi, da v proračunu ni navedena nobena postavka za pomoč in razvoj kmetijstvu. medtem ko obstaja postavka za razvoj ribištva. Zato je predlagal, naj bi ustanovili v proračunu posebno postavko za kmetijstvo in za živinorejo. Svetovalec KP prof. Weiss obžaloval, da večina zavrača njihovo sodelovanje v vseh pokrajinskih javnih ustanovah in tudi v pokrajinskem odboru. V svojem govoru je povezal težave finančne pokrajinske uprave s splošnim gospodarskim položajem na našem področju in poudaril, da bi ustanovitev proste cone in izvršitev drugih obljubljenih ukrepov odpravila gospodarsko krizo. Nadalje so govorili še demokristjanski svetovalec Degano. vodja demo-kristjanske skupine Persoglia in demokristjanka Eulamoio, ki so po nekaterih pripombah sprejemati naročila za nakup vrtnic in čebulic gladiol po znižani ceni. Naročila se bodo sprejemala do vključno 15. februarja t. 1. Ob naročitvi mora dati prosilec na račun 8 lir za vsako čebulico in 50 lir za vsako vrtnico. Zasedanje INCA V nedeljo ob 9.30 bo v dvorani v Ul. Vecellio 4 zasedanje, ki ga je sklical tržaški odsek ustanove INCA. Na zasedanju bo predsednik INCA Ernesto Radich poročal o akciji v Trstu in Rimu za uvedbo proste izbire zdravnika za zavarovance INAM. Navzočim go govoril tudi ravnatelj tržaškega odseka INCA Alceo Luchesi, ki bo obravnaval tu- di zdravstveno oskrbo upokojencev ter neupravičene omejitve, ki jih je uvedel glede tega tržaški odsek INAM. Novi tribun z liste «Isontina» Sinoči so se zaključile volitve za novega tribuna na tržaški univerzi z izvolitvijo predstavnika liste «Isontina» Tulia Scherina, ki je dobil 236 glasov. Predstavnik liste «U-nione goliardica Triestina« Ezio Martone pa je dobil 216 glasov. Ponovne volitve za tribuna so postale nujne, ker prvi izvoljeni tribun Max Catalano, predstavnik liste «Tradiziona-listi«, ni imel v univerzitetnem svetu potrebne večine in je zato odstopil. Izvoljen odbor Zveze stanovanjskih upravičenčev Na VIII. rednem letnem občnem zboru Združenja stanovanjskih upravičencev*, ki je bil 20. januarja v kinu Ala-barda, so izvolili novi odbor, katerega sestavljajo: Giusep- pe Battaro, odvetnik Antonio Camber, Giorgio Canciani, Riccardo Castellani. Irma Chersovani, Adriano Colombin, Mario Gravich, Artemio D'A-gosto, doktor Eda De Denaro. Giuseppe De Gioia, Giuseppe Enzman, Giovanni Esposito Paolo Ftsicaro, Arturo Gamba, Umberto Grabar, Giovanni Gregori, dr. Orlando Inwin-kler, geom. Eduardo Miani, Franco Dusso, Libero Sacchet-ti, Dante Šerpo, Iolanda Stel-la, Claudio Tonel, Marcello Vatta, Anna Vlach. Novi odbor se je sestal 30. januarja, da bi izvolil predsednika in izvršni odbor. Na tem sestanku je odklonil ponovno izvolitev dosedanji predsednik Claudio Tonel, ker je bil imenovan od občinskega sveta za člana komisije, ki bo dodeljevala stanovanja. Svet se mu je zahvalil za dosedanje delovanje 'n je izvolil novega predsednika g. Giuseppe De Gioia. Člani novega izvršnega odbora pa so naslednji: Cra-vich, D’Agosto, dr. De Denaro, Gamba, geom. Miani, Šerpo, Tonel in Vatta. iiiiimiiiiimiiiiiiiiiitmiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiHHimiiiiiiiiiiiiiiHiiMiiiiiiiiiiimiiHiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH Po .skupščinah sindikata bivših uslužbencev ZVU Spreminjevalni pred zakona za uslužbence Ti predlogi le delno upoštevajo želje uslužbencev - Odločilna beseda pripada vsekakor parlamentu Zakonski osnutek za ureditev vprašanja uslužbencev bivše ZVU, ki ga je dne 21. novembra odobril ministrski svet, ni zadovoljil teh uslužbencev. Zato je tudi Sindikat uslužbencev vladnega generalnega komisariata takoj podrobno proučil zakonski osnutek, sklical skupščine osebja in sestavil spreminjevalne predloge k osnutku, da bi ga izboljšal. Pri tem je treba u-poštevati, da je ta sindikat odobrili predloženi proračun. I včlanjen v Delavski zbornici Komunistični svetovalec Po-stogna pa se je ponovno pritožil proti njihovi izključitvi iz odbora in predlagal večje zanimanje za ureditev pokrajinskih ceit. Razprava se bo nadaljevala prihodnji ponedeljek. Pred zaključkom seje pa sta bila sprejeta čva sklepa navadnega upravnega značaja. Stečajna razprava proti ing. Maionici Včeraj zjutraj je bila pod predsedstvom stečajnega sodnika dr. Raimondija (zap. Co-vi) in v prisotnosti stečajnega kuratorja odv. Cocellija razprava za ugotovitev dolgov propadlega gradbenega podjetja ing. arh. Maionice. Do sedaj so proučili 132 prošenj za povrnitev dolgov in ker jih je bilo od sinoči do danes zjutraj predloženih še kakih 30. so razpravo odložili na prihodnji četrtek. Za sedaj še ni točno ugotovljena višina p ari ve, vene ar je ta precejšnja, saj je bilo pod' CISL ter da ga vodijo ljudje, katerih stranke so zastopane v vladi. Znano je namreč, da se na primer Zveza uslužbencev vladnega komisariata ne strinja z delovanjem tega sindikata in z njegovimi zahtevami. Ravno včeraj smo objavili pismo tega sindikata, iz katerega je bilo razvidno, da vlada zanemarja ekonom-' ske zahteve uslužbencev bivše ZVU. Toda sindikat uslužr bencev zajema več uslužbencev kakor omenjena zveza m ga seveda v Rimu zaradi njegovih tesnih vezi z večinsko vladno stranko bolj upoštevajo. Kljub temu pa ni mogel sindikat odobriti omenjenega zakonskega osnutka, ker je moral upoštevati nezadovoljstvo svojega članstva pa tudi vseh uslužbencev sploh-O vladnem zakonskem o-snutku smo že večkrat pisali kakor tudi o vseh njegovih točkah, ki so povzročile nezadovoljstvo osebja bivše Zavezniške vojaške uprave. Ss-daj pa je Sindikat uslužbencev vladnega komisariata objavil svoje spreminjevalne jetje dolžno samo Tržaški pre(]i0ge v posebnem snopi- ^ i* n 1 w t rx. tt o c c o ri l W l Cr*-\ o •. « % . . t \ hranilnici (Cassa di Rispar-mio) okoli 52 milijonov lir. Naročitev vrtnic in Obveščamo kmetovalce, da bo pokrajinsko kmetijsko nad-zorništvo — Ulica Ghega, 6/1. pričelo dne 1. februarja t. 1. ču kot prilogo h glasilu De lavske zbornice CISL. Poudariti pa je treba, da se niso vsi uslužbenci zadovoljili s temi spreminjevalnimi predlogi, kar se je videlo tudi na zadnji skupščini članov bivše civilne policije, finance itd. Razen tega pa je treba upoštevati tudi osnutek liberalnega poslanca Colitta, ki ga zagovarja Zveza uslužbencev vladnega komisariata. IHIIIIIIIIIHIIIIIIIIIHMIIIIIIIMMMtllllllimilllllllimillllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Zopet vrsta prometnih nesreč Agent prometne policije trčil v zasebni avto Zaradi hudih poškodb so si zdravniki pridržali prognozo Prometnih nesreč noče biti mer je preostro zavil. To je konec: tudi včeraj jih je bilo zadostovalo, da je izgubil rav-nekaj, za nekega pripadnika notežje in nerodno padel, prometne policije celo huda. Mladeniča, ki se je pošteno Zaradi trčenja med vespo udaril v glavo in v kolk >so last 45-letnega Giuseppa Ca-dorina iz Ul. Sorgente in tovornikom, ki ga je vozil 20-letnš Armanco Giugovaz z Lonjerske ceste, se je moral vespiet zateči v bolnišnico, kjer je tudi ostal. Zdravniki so mu namreč ugotovili u-darce na glavi in drugih delih telesa, zaradi česar so ga poslali na opazovalni oddelek. Ce ne bo hujšega, bi moral Cadorin ozdraveti že v nekaj dneh. Veliko slabše pa je za 36-letnega agenta prometne policije Eha Romanuttija iz Ul. Moreri, katerega so včeraj zgodaj popoldne zarači rane nac desnim očetom, prask p« čelu in obrazu ter predvsem zaradi verjetnega zloma hrbtenice sprejeli s pridržano prognozo na ortopedskem oddelku. Mož je bil namreč namenjen s svojim motornim kolesom proti Grljanu, ko je prišlo v Miramarskem drevoredu do trčenja z avtom, last 51-letnega zobozdravnika Carla Volpiča iz Ul. Donota. Okoli pol petih pa je v bližini eodne palače v Ul. Coro-neo padel 22-letni Mario Furlani iz Ul. »v. Marka, ki se je med vožnjo z vespo hotel izogniti dvema ženskama, ki sta prekoračili cesto, pri če- ti prognozo okrevanja v 10 dneh pridržali na drugem kir. oddelku. • * • Zaradi nerodnega padca, pri katerem si je 75-letna Marija Stadina por. Roiazzi iz Ul. Revoltella zlomila komolec desne roke in se učarila po nosu, se je morala jenska zateči v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedskem oddelku. Ce ne bo komplikacij, bo okrevala v 60 ali 70 dneh. Naveličana življenja si je porezala roke Včeraj so prenesli v mrtvašnico splošne bolnišnice truplo pokojne 66-letne Stefa-nie Tenze vd. Klein vd. Ron-co-ni iz Ul. delle Mura. Kakor so ugotovili, si je ženska iz samomorilnih namenov že pred 4 ali celo 6 dnevi porezala žile na rokah in nato čakala na trnrt, ki je nastopila zaradi izkrvavitve. Vzrok njenega tragičnega koraka ni znan, vendar je o tem brez čvoma govora v treh pismih, ki jih je ženska pustila in katera bodo izročili sodnim organom. Menijo pa, da je glavni vzrok slabo finančno stanje in osamljenost. Sindikat je predložil spreminjevalne predloge k raznim členom vladnega osnutka. Tako je na primer členu 2 dodal spreminjevalni, predlog, po katerem naj bi se prošnje za vključitev v državni stalež vlagale v Trstu pri vladnem komisariatu v roku dveh mesecev potem, ko stopi zakon v veljavo. S tem hoče sindikat doseči, da se vprašanje uredi na kraju samem ter da se tudi ustanovi posebni krajevni stalež, ki ga je vlada svoj čas zavrnila. K tretjemu odstavku člena 2 predlaga sindikat, naj bi priznali ves čas službovanja u-službencev bivše ZVU tudi pred 15- septembrom 1947 kot službovanje državnih nameščencev izven staleža. Sindikat pa ni predlagal nobene spremembe k tistemu delu člena 2, ki se tiče uvrstitve v staleže in ki določa, da se bo o njej izrekala posebna komisija pri ministrskem predsedstvu. Ravno glede tega pa smo čuli mnogo ugovorov, kajti komisija bi lahko delovala tudi pristransko. Glede člena 3 so spreminjevalni predlogi mnogo bolj koreniti. Sindikat predpostavlja uvrstitev v posebne staleže, ki bodo odvisni od zadevnih ministrstev. Osebje bivše ZVU naj bi službovalo v u-radih uprav, ki so v tržaški, goriški in videmski pokrajini ter bi ga lahko premeščali v urade drugih uprav, toda le v okviru teh treh pokrajin. Uslužbence, ki bi bili uvrščeni v te posebne staleže, naj bi pridržali v službi do 65. leta starosti ali do 40. leta službovanja. Vsi tisti pa, ki nimajo še pravice do upokojitve INPS, naj bi na podiagi prošnje ostali še toliko časa v službi, da bi si to pravico pridobili; največ pa naj bi ostali v službi pet let. Za omenjeno osebje naj bi veljali predpisi, ki se tičejo dodatnih staležev, in predpisi za pristop v redne staleže. Drug spreminjevalni predlog predvideva izbris iz posebnih staležev v trenutku, ko uslužbence vključijo v dodatne staleže. Glede mezd in plač zahteva sindikat, naj bi prizadetim priznali osebno doklado, ki naj bi krila razliko med novimi prejemki in med prejemkom, ki ga dobivajo sedaj. Seveda se to tiče samo tistih, ki bi bili z novo uvrstitvijo oškodovani. Ta doklada bi se prenehala, ko bi uslužbenci prešli X. dodatni stalež. Sindikat je predložil spreminjevalne predloge tudi k členu 7, ki se tičejo uvrstitve osebja, ki je zaposleno v sodni službi, ženskega osebja in mezdnih delavcev. Tudi k členom, ki se tičejo osebja bivše civilne policije, je dodal sindikat več spreminjevalnih predlogov. Vsekakor pa ni u-pošteval njihove zahteve glede spremembe določbe o obiskovanju kvalifikacijskih tečajev. Vsekakor pa sindikat zahteva, da bi lahko ^ tisti policisti, ki ne bi izdelali teh tečajev, imeli možnost vključitve v civilno službo. Vladni zakonski osnutek namreč določa za te policiste, da zgubijo vse pravice, če ne izdelajo tečaja. Važen je tudi spreminjevalni predlog sindikata k členu 28, ki določa, naj bi na podlagi zakona 420 z dne 11. a-prila 1938 tiste uslužbence, ki dobivajo pokojnine, obdržali v službi. Za časa službe pa naj bi jim to pokojnino le ukinili. Seveda bi ji potem nova leta službe šteli za upokojitev, po kateri bi dobivali višjo pokojnino. Vladni osnutek pa določa, da bi bili odpuščeni vsi tisti, ki uživajo redne pokojnine. Kot smo že dejali, tudi ti spreminjevalni predlogi ne bodo zadovoljili osebja bivše ZVU, ker so v glavnih potezah le obrobnega pomena. Vsekakor pa bo odvisno od parlamenta, da spreminjevalne predloge spopolni, pri čemer bo pač moral upošteva- ti tudi zakonski osnutek, ki ga je predložil generalni poslanec Colitto, na katerega se sklicuje drugi sindikat, to je Zveza uslužbencev vladnega komisariata. Zadnja beseda o-staja torej parlamentu. V enem mesecu ukradel tri lambrete Policija je prijavila sodnim oblastem 17-letnega Ermanna T. iz Ul. Media, ki je priznal, da je kljub svoji mladolet-nosti ukradel v tem mesecu 3 lambrete. «»--------- Nič več tombole po predmestjih 29- preteklega meseca so policijski organi priprli g o-reb. in sicer 22-letnega Rai-monča Buscatta iz Benetk, 31-letnega Virginia Vacondija, 30-letnega Luigija Sironija, 28-letnega Vinicia Seoondija in 27-letnega Giuseppa Soo-letto, vse iz Milana, ki so se ustavljali po ulicah predmestja in vabili ljudi na igranje tombole za ničvredne ure. Mednarodna železniška konferenca Povečane avstrijske tarife neugodne za tranzitni promet Na konferenci so se razgovarjali tudi o obnovitvi direktne jadranske tarife, ki je bila v veljavi do lanskega marca Na Dunaju je bila od 24. do 26. januarja mednarodna železniška konferenca, na kateri so razpravljali o direktni železniški tarifi CSR - Trst -Prekomorje. Na konferenci so sodelovali predstavniki zainteresiranih železniških uprav ter predstavniki češkoslovaške spediterske družbe «ME-TRANS« in družbe «Donava -Sava - Jadrana, predstavniki Javnih skladišč ter tržaške trgovinske zbornice. Glavni predmet razgovorov je bilo povečanje tarif, katero je sklenila avstrijska železniška uprava in ki bo stopila v veljavo 1. februarja- Po poročilih tržaške gospodarske agencije «Astra» ni bilo mogoče doseči ugodnih rezultatov, ker so Avstrijci odločno zagovarjali potrebo po povečanju tarif za prevoz tranzitnega blaga. Vendar pa je uspelo tržaškim predstavnikom doseči, da se bo za nekatero masovno blago tarifa povečala le za približno 15-16 odstotkov, medtem ko bo nova avstrijska tranzitna tarifa za 20 odstotkov višja od dosedanje. Poleg tega se je avstrijska železniška uprava obvezala, da bo za posebne pošiljke in za blago, katero bi bilo lahko usmerjeno zaradi tega povečanja proti drugim pristaniščem, proučila za vsako pošiljko posebej potrebne ukrepe, ki bi ji znižali novo tarifo in praktično ohranili za te pošiljke sedanje tarifne postavke. Na konferenci so poleg tega razpravljali tudi o potrebi obnove direktne jadranske tarife, o čemer so že govorili na zadnjem sestanku v Rimu predstavniki italijanske in jugoslovanske železniške u-prave. Tudi Avstrijci so se ugodno izrazili o obnovitvi te tarife, zaradi česar se v gospodarskih krogih izraža zaupanje, da bo v kratkem prišlo do mednarodnih pogajanj in obnove direktne jadranske tarife. Kot je znano, je bila ta direktna tarifa v veljavi vse do 1. marca preteklega leta, ko se je železniška zveza, v kateri so sodelovale vse železniške uprave tržaških zalednih držav razbila, kar je imelo Zb posledico tudi ukinitev omenjene tarife. Iz tega razloga je prišlo do svojevrstne tarifne vojne, od katere je Trst imel samo škodo, saj se je okrepila konkurenčna sposobnost ne samo severnih, temveč tudi reške-ga pristanišča. V tej zvezi so zelo značilni podatki o pristaniškem prometu Reke v preteklem letu. sar okrog 1.5 milijona ton žitaric in premoga. Ti podatki ne obsegajo prometa tekočih goriv, ki jih računajo posebej in ki so dosegli o-krog 900-000 ton. Skupno je torej promet Reke v letu 1956 dosegel okrog 3,8 milijona ton. Občutno se je povečal tranzitni promet, ki je dosege! 806 tisoč ton, medtem ko je znašal v letu 1955 633 tisoč ton. V tranzitnem prometu je na prvem mestu promet s CSR. saj so proti Ceškoslo-.vaški in iz nje prepeljali skozi reško pristanišče 350 tisoč ton blaga. Močan je bil tudi promet z Avstrijo in Madžarsko, vendar o tem prometu še niso znani dokončni podatki. Izredno se je povečal tranzitni promet s Poljsko, ki je dosegel 110 tisoč ton. Reški gospodarski krogi poudarjajo, da bi moral biti tranzitni promet najmanj za 50 tisoč ton višji, če ne bi bilo sueške krize. Za letos predvidevajo skupni promet, ki bo presegel 4 milijone ton, od česar računajo, da bo najmanj 1 milijon ton tranzitnega blaga. saj so skozi to pristanišče prepeljali 2.936.000 ton od če- «Piccolo» in zakon za naše šolstvo V Rimu — najbrž okrog zunanjega ministrstva — ja «11 Piccolo« predvčerajšnjimi zvedel, da novi zakonski o-snutek za ureditev našega šolstva še vedno ni bil pred-Iffžen v razpravo poslanski zbornici in senatu. Zvedel pa je tudi, da se v glavnem mestu republike ne razburjajo zaradi izjave predstavnika vlade FLRJ, ki je dejal, da je zakonski osnutek v nasprotju z mirovno pogodbo in memorandumom. Zanje in 20 «Piccolo» je zlasti imenovanje komisije za določanje materinskega jezika v najlepšem skladu z vsemi pogodbami. Takšna trditev pa je v najhujšem nasprotju z resnico-Vse pogodbe poudarjajo »enakopravnost«. Ce ni komisij za : Italijane, jih tudi za Slovence ne sme biti! To ne trdimo samo nji, temveč na primer tudi tukajšnje vodstvo socialdemokratske stranke, katere prvak je prosvetni minister, ki je osnutek vladi predložil. V prvi vrsti pa je osnutek v nasprotju z ustavo. Tudi to je ugotovilo tukajšnje vodstvo PSD1, katerega stališče je najboljši odgovor «Picco-lu». Strašna nesreča v škedenjski železarni IL\A 2.150 kg težak kos jekla zmečkal nesrečnega delavca Zdi se, da so iz neznanih vzrokov popustili zobje žerjava, tako da je jeklena masa padla prav na delavca Po 30 letih dela v jeklarni «Ilva» v Skednju je včeraj zjiutraj doletela 56-letnega Josipa Stančiča iz Ul. Costa-lunga 86 huda nesreča, ki mu je pretrgala nit življenja in ga spravila v prerani grob. Kruta usoda je tako odtrgala sinu tudi očeta, potem ko je mati baje umrla v nacističnem koncentracijskem taborišču Dachau. Stančič je bil tudi včeraj kot vsak dan zaposlen pri nakladanju velikih jeklenih kosov, ki bi jih morali nato poslati skozi peči. Zaradi velike teže so pri tem delu u-porabljali žerjav na parni pogon, ki je polagal jeklene kose na železniški vagon brez stranic. Malo pred poldnem so nakladali nov vagon, na katerem je bilo že 6 ali 7 takih kiosov. medtem ko je žerjav dvigal osmega, da bi ga položil k ostalim. Naenkrat pa je žerjav obstal, kajti delavec na njem je čakal na zinak za spust, katerega niso mogli dati, ker je Stančič u-gotovil, da ima eden izmed že položenih kosov nekakšno girčo. zaradi katere je bila stabilnost novega kosa v nevarnosti. Zato je skočil na vagon in začel z debelim kladivom odstranjevati grčo, meč tem ko mu je nad glavo visel drug kos, katerega so stiskali zobje žerjavovih klešč. Nepričakovano pa je prišlo do tragedije: 215Q kg težak jekleni kos je nenadoma padel v globino in priletel prav na nesrečnega Stančiča, ki ga je dobesedno zmečkal. Zanj ni bilo potrebe nobene pomoči, kajti smrt je nastopila takoj. Zakaj je prišlo do nesreče za sedaj še ni znano, ker po-lioija še vedno vodi preiskavo. Predvidevajo pa, da so zobje iz čo sedaj še nepojasnjenih razlogov popustili. O smrtni nesreči so obvestili tudi Stančičevega sina, ki je zjutraj ob 6- uri končal svoje delo in se napotil domov. Truplo njegovega nesrečnega očeta pa so ob 13.40 prenesli v mrtvašnico splošne bolnišnice, kjer bo ostalo na razpolago sodnim oblastem. Na delu se je ponesrečil, a na srečo le laže. tudi 32-1 etui mizar Darko Savron iz Ul. Tarabocchia, ki je v novem pristanišču prt gradnji novega skladišča padel z 2 metrov višine na tla. V bolnišnici, kamor se je zatekel z rešilnim avtom, so mu ugotovili izpah levega ramena in ga zato pridržali s prognozo okrevanja v nekaj dneh na ortopedskem oddelku. Na drugem kir. oddelku pa so včeraj popoldne pridržali 44-letnega Ermenegilda Peres-siina iz Milj, ki se je ranil na dveh prstih leve roke z električno žago med delom v ladjedelnici Felszegy. Med prenašanjem težke bombažne Dale po krovu parnika »Portorose« je 53-letni Biagio Lufčič iz Al. Aleardi nerodno padel in ker ve je pošteno udaril po hrbtu, so ga v bolnišnici sprejeli iz previdnosti s prognozo oklevanja v nekaj dneh na opazovalnem oddelku. IZPRED PRIZIVNEGA SODISCA Za dve leti so jima znižali zaporno kazen Ko so agenti videmske kvesture 11. aprila lani v nočnih urah vdrli v stanovanje 34-letnega Ileferna Baldasvija iz Ul. Basiliano 72 v Vidmu, so odkrili v kuhinji pravcato skladišče mesnih izdelkov. Na mizi in po stolicah je bilo 129 salam, nad 130 klobas, sir in druge stvari, nikjer pa ni bilo Buldaesija, ki ga je lajanje psa opozorilo na policijo in tako se je možu posrečilo zbežati še preden so a-genti včrli skozi vrata. S tem pa si je podaljšal svobodo le za 10 dni, kajti tudi on je moral v zapor, kamor so 11, a-prila spravili tudi njegovega pajdaša, 29-letnega Onoria Zu-lianija stanujočega v intem stanovanju. Na dan je tako prišlo, da sta moža ukradla mesne izdelke iz sobe stanovanja župnika Lucia Francesca iz Bres-se pri Campoformidu, kamor sta vdrla tako netlišno, da se župnik ni niti prebudil. Ta pa je bil njun zadnji podvig in moža sta morala med zasliševanjem priznati, da sta kradla na levo in desno. Ukradeno Blago, v glavnem mesni izdelki, kokoši in podobno, sta ponoči prenesla v stanovanje in zgodaj zjutraj vta ga odpravljala dalje raznim nakupovalcem. Med preiskavo so preiskovalni organi ugotovili, da je imel Baldassi tudi samokres Beretta, katerega ni prijavil policijskim organom in ga je nosil s seboj brez predhodnega dovoljenja. Končno so ju obtožili tudi posesti vlomilskega orodja, ker so jimg v stanovanju našli angleški ključ, izvijač in podobno. S temi obtožbami.,na ramenih (Zuliani se je moral zagovarjati tudi zaradi nakupa 2.500 kg ukradenega sira) sta se tata predstavila sodnikom v Vidmu, ki po ju 6. julija lani spoznali za kriva in obsodili Baldassija na 5 let in 6 mesecev zapora ter na 50 tisoč lir globe, Zuliani j a pa na 5 mesecev zapora manj kot pajdaša. Proti tej razsodbi sta moža takoj vložila priziv, ki jima je vsaj nekoliko koristil; tržaško prizivno sodišče jima je kazen znižalo za čobri dve leti, zaradi česar bo moral Baldassi presedeti 3 leta in čati 36.000 lir globe, Zuliani 10 mesecev v zaporu ter pla-pa 3 leta in 7 mesecev zapora in 33.000 lir denarne kazni. _ , . Preds. Zerbon/i, to*. Coiot-ti, zap. Maggi, obramba odv. Montiioo. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 31. januarja t. 1. se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo Je 7 oceb, porok pa je bilo 5. POROČILI SO SE: železničar Emmo Hotenza ln uradnica Ines Zaccaria, eleMričar Crtrlo Pipa in gospodinja Marina Vicig, tesar Atfredo GUberto Contessi in gospodinja Bruna Miani, tesar lneo Gabrieli in gospodinja Bruna Bettaeno, pek Sergio Bacci ln gospodinja Anna Maria Bran-cale. UMRLI SO: 64-letna Francesca Semmicti por. Difino, 86-letnl Lo-dovico Visin-tin, 76-letna Ivana Medved vd. Rubini, 63-letna Jo-stpina Starz vd. Brandolln, 78-letni Giovanni FUtnl, 39-letni Valentino Uenda. V NEDELJO, 3. t. m. ob 16. uri bo v DVORANI AVDITORIJA V TRSTU PREŠERNOVA Spored izdvajajo recitatorji in 14 pevskih zborov Vstopnice so v prodaji v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, ter v nedeljo od 15. do 16. ure na sedežu SPZ, Ul. Roma štev. 15. SNG za Tržaško ozemlje Jutri 2. februarja 1957 ob 20.30 v Križu John Patrick g VROČA KRI» V nedeljo 3. februarja ob 16. uri v Nabrežini John Patrick «VROČA KRB V ponedeljek 4. febr. ob 20.30 na stadionu « Prvi maj«, Vrdel-ska cesta 7 II. gledališki ponedeljek s pestrim sporedom, -o— V dvorani je zakurjeno. RADIO D DRUŠTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV V TRSTU KLUB ZAMEJSKIH ŠTUDENTOV V LJUBLJANI uprizori «0SEM OSEB ŽELI RAZUMEVANJA* (vesela študentovska igra) Nastopajoči po abecednem redu: Breda Bekar Darko Jagodic Hubert Kante Angel Košuta Vida Košuta Albert Pečar Drago Rus Danilo Sedmak Dogaja se v Ljubljani leta 1957 Predstava bo JUTRI 2. februarja 1957 ob 20.30 na stadionu «Prvi maj« VABLJENI K ŠTEVILNI UDELEŽBI! Vstopnice so na razpolago v Tržaški knjigarni v ul. sv. Frančiška 20, tel. 37338. NOČNA SLIJZBA LEKARN februarja 1957 Urevato, Ul. Roma 15; Croce VerOe, Ul. Selielontane 39; Cim«, ner, Ul. Guma 14; Al Lloyd, Ul. oeli Orologio 6; Sigoori, Trg O-spedale 8. Gledališki ples PETEK, 1. februarja 1957 TRST POSTAJA A 11.30 Zabavna glasba; 12.0° Življenja in usode: iiLouis Marti ameriški kralj igr„ač»; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Kmečki kvartet >* Doline; 13.30 Glasba po željah; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Pa-pandoipulo: Komorni koncert. 18.18 Samospevi Huga WoH*’ 18.30 Z začarane police —■ «N3Š» učiteljica«; 18.40 Kon-crt pianist1 ke Damijane Bratuževe; 19-V1 Ttiil SpitaWiy; 19.15 Radijska trt1- verza: «Zvezdoslovje in astrofizika«; 19.30 Pestra glasba; 20.W Šport; 20.05 Ansambel SafreUl 20.30 Dvoje slovenskih simfoničnih del; 20.48 Duet iz prvega dejanja Verdijeve opere «Kigol, Alabarda. 15.30: »Zeleznlč* Pietro Germi, Lulsa Dell* ce, Kdoardo Nevola. Arifton. 16.00: »Skrivnosti Ch ari ton Ma-urey, Heston In It#1 Armonia. 15.00: »Bolj ŽIV .,j. mrtev«, D. Martin, J. L®" g. Technicolor. Nov variete * liom Steganijem. Aurora. 16.00: »M-a-ll tiger«, aj. Hovvev, J Chandler in L-. Garibaldi. 16.00: «Lj-ublmcl >Z L|. .. Hrasseu-r, M. ione«, P. Ideale. 16.00: «Peklensk;i Prosvetno društvo «S. Škamperle« obvešča, da je knjižnica odprta vsak torek in petek pred pevsko vajo ln po njej. Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo danes 1. februarja t. I. ob 1*. uri na sedežu. (i * * Pripravljalni odbor za ustanovitev prosvetnega društva Ro-jan.Skorklja vabi na občni zbor, ki bo Jutri 2. februarja t. 1. ob 19.30. Prosimo za točno in številno udeležbo. HAICNA OHVKNTII/A SOLA GLASBENE MATICE Obveščamo starše gojencev, ki sodelujejo pri otroškem pevskem zboru, da bodo vaje odslej vsa. ko soboto ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15-11. Prva pevska vaja bo jutri. Damijana Bratuž vabi jutri ob 18.30 (Radio Trst A) k poslušanju posebne igre z ugankami, kt bo v jutrišnji oddaji za naše malčke. Alan Ladd, Edvvard G. son In Joanne Dru. »>- Impero. 16.UO: »Tudi heroji čejo«, W. Hoiden, D. KeU'^j«-ltaMa. 16.00: «V vrtincu val®,of. Glasba m plesi. Deri-nis ‘ gan in Gisele Preville. -no«. S Marco. 16.00: «Prvi april 'uspeli ironija in satira. Kino ob morju. Zaprto Moderno. 16.00: »Tihotapstvo v . ti Vzhodu«, George MO"’ mery ln Karin Boob. rfal- Savona. 16.00: »Žametna nica« Technicolor. R. Ml“ F. Granger |n J. Collins. Viale. 16.00: «Lo scapriciat* ud Romantičen in sentimem pi>-film o zadnjem festivalu pevk v Bariju. ur- Vitt. Veneto. 15.30: »Divje i* ze», J, Wayne, V. Mllefc. v „j-Vision. Technicolor. Štiri grade Use ar. e0- Belvedere. 15.30: »Sužnja ln spa«, s. Hayward. o|j- Marconi. 16.00: »Kurtlzanka ^r-na«. Lana Turner, Pedro mendez in Marisa Pavan-Masslmo 16.00: #Alp8kl * f%t. Luisella Boni in Alberto nese. „ pt- Novo cine, 16.00: »Jastrebov*^ n Heflin, J. A®” ruti«, Van ln Abbe Lane. Odeon. 16.00: »Najlepša na svetu«. Gliva Loilodu* V Ga.sunan. Kastmancoior- Jt. Radio. 1600: »Kraljevi leoi. Melroscope. Tech nič01 H. Tayior in Kay Kenda'1* 1. februarja 1957 Trgovinska izmenjava med Avstrijo in Vzhodom Evropska gospodarska komi-, a ji to ni spelo. Dosegla je sija ZN je pripravila material | le 5.000 ton manganove rude uvedbo prostovoljnega mno-Eostranskega izravnanja klirinških saldov v izmenjavi s Sovjetsko zvezo in vzhodno-evropskimi deželami. Ta sistem bi moral stopiti v veljavo letošnjo jesen. Med deželami, ki so se izjavile za *a aistem> se nahaja tudi Av-stnja. Zanjo je ta sistem toliko važnejši, ker je njena izmenjava z večino dežel teti® področja aktivna, in zato ustvarjanje možnosti za izrav-nanje salda na mnogostranski osnovi pomeni hkrati tudi odpiranje perspektive za povečanje izmenjave. Res je sicer, d* sistema ne bo moč širše ^veljaviti, ker ga nista sprejeli Velika Britanija in Za-Padna Nemčija, vendar pa se smatra, da bo učinkoval koristno na ostale evropske de-zele. In to toliko bolj, ker se v najnovejšem razvoju trgovinskih odnošajev med Avstrijo in Sovjetsko zvezo ter Vzhodnoevropskimi deželami Pojavile določene težkoče, ki oi utegnile imeti za posledico uPadanje medsebojne izmenjave. To pa bi predstavljalo za avstrijsko zunanjo trgovino znatno - izgubo, ker izmenjava • temi deželami predstavlja v njeni zunanji trgovini znatno večjo vlogo, kot pri ostalih evropskih deželah, izvzemši Finsko. Kontingenti drugega blaga, zlasti industrijskega, so občutno manjši kot prej, ker se je izkazalo, da jih ni bilo mogoče izvršiti v prejšnjem obsegu. V kolikor bi se Avstrija zanimala za uvoz nekaterih potrošnih artiklov, bi bila ZSSR pripravljena uvoziti, izven dogovorjenih kontingentov, določene količine tekstila, obutve, linoleja, vina, itd. Kar zadeva avstrijski izvoz v ZSSR, se le-ta sestoji v glavnem iz strojev in proizvodov predelovalne kovinske industrije. Bodoči uvoz Avstrije iz Sovjetske zveze obsega pretežno poljedelske proizvode. Toda iz-giedi niso neugodni, če upoštevamo, da ZSSR more izvažati v Avstrijo, kakor tudi v druge zapadnoevropske dežele, tudi proizvode iz drugih vzhodnoevropskih dežel in iz Kitajske. Možnosti za to obstajajo tudi na temelju avstrijskih dobav nafte, ki se po nalogu ZSSR izvaža na Poljsko, v Češkoslovaško in v Vzhodno Nemčijo. Končno so v novem trgovinskem dogovoru predvideni tudi določeni tranzitni posli skozi -Avstrijo za zapadnoevropske dežele, kar more prav tako prispevati k večjim možnostim izvoza Avstrije v ZSSR. Ker je odpadla nekontroli- be Po sklenitvi mirovne pogod-1 ""^monjfja, se je občutno f v maju leta 1955 je v trgovinskih odnošajih Avstrije s tem področjem prišlo do znat-h>h sprememb. Prvo spremem-“° predstavlja okoličina, da 3* iz medsebojne izmenjave odpadel nekontrolirani uvoz 'n izvoz, ki se je vršil čez ozemlje pod sovjetsko okupa-C1J0. Ta promet je obsegal Poleg znatnih količin nafte Velikih količin drugih dobrin, ki so proizvajala in Uvažala podjetja USIA (Upra-y> s°vjetske imovine v Avstri-3». ki so hkrati tudi uvažala iZ ZSSR in vzhodnonemških dežel, v letu 1954 je n. pr. skupni izvoz s tega dela avstrijskega ozemlja v ZSSR in Vzhodnoevropske deželt dose-Sel nad 10o milijonov dolarja, medtem ko je redni komercialni izvoz Avstrije v ZSSR znašal komaj 1,5 milijona dolarjev. Nekontrolirani uvoz v -Avstrijo je znašal 43 ShJlijonov dolarjev, komercial-uvoz iz ZSSR pa komaj M milijona dolarjev. V letu 1955 se je stanje v strukturi le izmenjave začelo spreminjali šele oktobra meseca, ko je prišlo do sklenitve rednega trgovinskega sporazuma. Toda hamesto postavke nekontroli-ranega prometa, je tedaj prišla postavka avstrijskega izvoza na račun odškodnine za hemško imovino, ki jo je ^-SSR na osnovi mirovne po; godbe prepustila Avstriji. Z m'rovno pogodbo je Avstrija sprejela obveznost, da izvozi v SR v teku 10 let 10 milijonov ton nafte in v roku 6 let raznih proizvoddv iz tekoče Proizvodnje v vrednosti 150 w*lijonov dolarjev. Obveznost Avstrije glede iz-v°ra na račun odškodnine Vplivajo bistveno na njeno se-nJ° izmenjavo z ZSSR. Izmenjava z ZSSR, mimo teh °oav, ima zelo skromen ob-Seg- Računa se n .pr., da bo avstrijski komercialni izvoz v ZSSR v preteklem letu dosegel največ 300 milijonov ši-,'ngov, uvoz iz ZSSR pa okrog milijonov šilingov. Manj- 200 uvoz od izvoza je posledica ^Polnitve nekaterih sovjet-'b kontingentov, kakor n. • žitaric, premoga, cevi za izv*0’ 'n kamionov. Sedanji ._yoz v Avstrijo obsega pre-Zn° surovine ,71 odst.) in Krm° (25 odst.), v Vprašanje je. ali bo moč bodoče obdržali tudi seda-0 višino izmenjave, ki ne ^•sega v obeh smereh 500 'Jonov šilingov, oziroma ne-^aj nad 19 milijonov dolar-voAJ*0 mirovni pogodbi si je R DriHr»ala nrnuirn (Ja povečala redna izmenjava med Avstrijo in vzhodnoevropskimi deželami. Avstrijski izvoz v te dežele se je, v primerjavi z istim razdobjem leta 1955, v prvi polovici lanskega leta povečal za 62 odst. V prvi polovici lanskega leta so vzhodnoevropske dežele sodelovale v avstrijskem izvozu z 11,3 odst., skupno z ZSSR in Kitajsko s 13,5 odst., v avstrijskem uvozu pa z 8.9 odst., oziroma 9.6 odst. V uvozu in izvozu je na prvem mestu Poljska, sledijo Madžarska, Vzhodna Nemčija. Češkoslovaška itd. animiva je okoliščina, da v izvozu vzhodnoevropskih dežel z Avstrijo prevladujejo poljedelski proizvodi, izvzemši Poljska, ki izvaža predvsem premog. Avstrija pa izvaža na to področje pretežno stroje. Zato je avstrijska industrija strojev mnogo bolj odvisna od tržišča vzhodnoevropskih dežel in Sovjetske zveze, kot je to primer pri kateri koli drugi za-pudnoevropski deželi. Za zunanjo trgovino Avstrije s temi deželami obstaja še neka težkoča. V kolikor bi namreč obstajala možnost, da to področje poveča izvoz poljedelskih proizvodov, bi nastale težkoče zaradi enakih želja ZDA, zlasti glede bombaža in pšenice. Iste želje v zvezi z avstrijskim tržiščem imajo tudi nekatere druge zapadnoevropske industrijske dežele, ki so hkrati tudi izvoznice od poljedelskih proizvodov. Kljub temu pa v avstrijski trgovinski politiki prevladuje danes težnja, da bi o-hranili in morda tudi razširili sedanji- obseg izmenjave s tem področjem. •vvvSiČ-'• Tudi letos se je na Temzi prevrnila neka petrolejska ladja, petrolej pa se je razlil po reki. Žrtve nesreče so tudi londonski labodi, od katerih jih je 100 poginilo, 400 pa Jih je na tem, da poginejo. OB PRVI OBŠIRNEJŠI ZBIRKI NOVEL IN CRTIC A. Rebula: Vinograd rimske cesarice Devet spisov te zbirke ie nastalo v dobi od 1948 do 1955. Vsak je na razvojni poti mladegu tržaškega pisatelja po svoje zanimiv. Sest jih je izšlo v raznih letnikih tržaških Razgledov. Teh 282 strani je prva obširnejša zbirka njegovih novel in črtic-Prva, «Skrivnost severne stene» (str. 5 — 10) je globoko občutena pesem v prozi, posvečena spominu solkanskega planinca dr. Klementa Juga. ki se je ponesrečil na triglavski severni steni 11. avgusta 1924, zapeta četrt stoletja nato ob Jugovi plošči, vzidani v Triglav, ob pisate-l je vem zaglabljanju v ohranjene Jugove spise in pisma ter v mamljivo, še zmeraj ne do dna razvozlano skrivnost .smrti mladega Primorca, razpenjajočega duhovna krila v veličasten, tragično zaključen polet. Oba dela pesnitve. Noč pod Triglavom in Jutro pod Triglavom, imata vsak svoj uvodni odstavek, za njim pa pod navedki iz Jugovih dognanj obširnejši spev o pripravi in izvedbi zadnjega Jugovega drzovitega boja z navpično skalno steno. Žeja po luči, resnici in spoznanju, ki je bila v Jugu glgvna pogonska vzmet pri njegovih podjetjih, je našla r teh divje lepih straneh pri merno pesniško priznanje. Novela nDeček od Misisipi-ja» (str. 11 — 34J razodeva v sedmih poglavjih pisateljevo zmožnost, da se z umetniško bistrovidnostjo podrobno razgleda po vsej prirodno sveži notranjosti komaj prebujene deklice s Krasa, ki se sestaja sprva s trdim ameriškim vojakom Georgem, nato, ko njega ni, po Mariuccinem posredovanju z lepotcem Carls-sonom, a postane ob George-vi vrnitvi žrtev njegove divje ljubosumnosti: udarec pod brado jo zvrne na ostro kra-ško skalo, da obleži s prebito lobanjo, vojak pa skuša truplo prikriti z grmalo kamenja■ Lepo so podana nasprotja med razburkano domačnostjo dekletovega doma, kjer mati vzdihuje in brat prisega, da jo bo končal, in ne-udržnim razvojem mlade ljubezni, ki ob slepilu tujih obljub ne vidi ne težav ne ovir. Stari motiv ((Obračati na dva oči ,to dobro ni, to zdravo ni» je tu potopljen v opojne dotike z mikavnim in zapeljivim novim svetom, ki ga je konec druge svetovne vojne za nekaj let primaknil k naši kraški obali. To je zbega- ■iiiii i ii in 11 ut M lil iiiiii iii iiiiii in iti iiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiifiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiti || m || || sumiti || mm um iimiimii iiiimi, mn m |t| iimiiii,, mn, || „,t|,|,,|| mm „||, um ||||,||,,,|, nnm mm, NAJNOVEJŠI PRIPOMOČKI «NEKOREKTNIH RADOVEDNEŽEV* Niti Bela hiša baje ni več varna pred elektronskim Radiooddajnik, ki ga skrijemo v vazo s cvetjem - Magnetofon, ki deluje nepretrgoma 13 ur - Najnevarnejši pa je «parabolični mikrofon» Elektronsko ((prisluškovanje« bo nekega dne postalo za ZDA državni sovražnik številka ena. Ta iznajdba je namreč v zadnjih desetih letih izredno napredovala. Ako hoče nekdo zvedeti, kaj drugi dela, kaj govori in mu pri tem ni mar za stroške, mu je mogoče ne le, da vse čuje, ampak celo, da vsako besedo registrira na magnetofonski trak. Tovrstne naprave so že tako- popolne, da jih je sko-roda nemogoče odkriti. Med ((trofejami# nekega poklicnega prisluškovalca je tudi posnet razgovor med uslužbencem telefonske družbe in nekim abonentom, v katerem mu u-službenec telefonske družbe javlja, da je bilo ugotovljeno, da na njegovi liniji ni aparata za prisluškovanje. Po zagonetnem umoru finančnega magnata Sergeja Rubinsteina je newyorška policija v njegovem stanovanju odkrila majhno telefonsko centralo, s pomočjo katere je Rubenstein mogel kontrolirati razgovore vseh telefonskih abonentov ene najbogatejših četrti New Yorka. Naprave za prisluškovanje temeljijo na najnovejših znanstvenih dosežkih. Rubinstein je na pr. uporabljal radio oddajnik, ki je lahko z lastnimi baterijami deloval neprestano deset dni in ki se je lahko skril v najbolj skritem mestu- Rubinstein pa je pri prisluškovanju sedel v svojem avtomobilu le nekaj blokov hiš dalje in s pomočjo svojega radijskega sprejemnika posnemal razgovore na magnetofonski trak. Se posebno razvita je tehnika prisluškovanja telefonskih razgovorov. Doslej so napravili že take naprave, ki lahko odkrijejo določeno linijo tudi med stotinami drugih linij. Imajo že magneto fone, ki delajo tudi po trinajst ur nepretrgoma in so opremljeni tako, da beležijo celo številke, s katerimi ena stran linije kliče drugo stran. Ce mora ta magnetofon delati tudi nad trinajst ur, ga opremijo z izredno občutljivo elektronsko napravo, s tako imenovanim «aktivator-jem», ki reagira na vsak človeški glas, na vsak zvok. Ta linillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllitiiJllllilillliiiitiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniiuninm,,!,,,,,,,!!,!,,,,,,!,, V PARIZU SE PORAJA ČRNSKA FILMSKA DRUŽBA «NIČ VEČ POVRŠNEGA REALIZMA AMPAK DEJANSKO SLIKO AFRIKE« To je namen skupine afriških filmskih pionirjev, ki se tehnično in strokovno pripravljajo za delo razpol pridržala pravico, a£a z avstrijsko valuto J. višini okrog ene miliarde '?*>v. Ta vsota ji služi za sčanje v glavnem uvoza iz-D n kontingentov, ki ga vrši j- e*° bivših podjetij USIA. ljiv ZSSR 'zčrpala razpolož-na f šilinge, se smatra, da bo nje '*° av,orr|atsko zmanjša-je* -n3.eneKa uvoza iz Avstrijo' Ce -Se me(ltem ne ustvari-možnosti za povečanje av-‘nJ»kega uvoza iz ZSSR. I.e-1955 je oti razpoložljivih , 'n*ov ZSSR že izkoristila i milijonov, v preteklem , u Pa mnogo več. Zaradi te-stoji Avstrija danes pred 5e^aKan!em- kako in na kak-način povečati uvoz iz in (ia bi mogla obdržati Povečati svoj izvoz v ZSSR. no ®el; koruza 110.000 ton 20no ton); ječmen ba» « beneški dnevnik Jameljcem in 300 glavam živine primanjkuje voda Samo gradnja vodovoda lahko nadomesti pomanjkanje vode zaradi izsuševanja Celo v Doberdobskem jezeru je premalo vode za napajanje živine Med jameljskim prebival- vinorejci, ki imajo okoli 300 stvom se je zadnje čase razširilo nezadovoljstvo zarad: škode, ki jim je bila povzročena z izsuševanjem Sabel-škega in Laškega jezera. Zaradi teh del je povsem onemogočeno napajanje živine pri omenjenih jezerih, obenem pa je vedno bolj otežkočeno napajanje tudi v samem Do-, berdobskem jezeru, ker se je njegova gladina zaradi izsuševanja znatno znižala- Melioracija omenjenih jezer traja že nekaj časa. Z velikimi buldožerji so čez prvi dve jezeri skopali kakšnih deset metrov širok in več metrov globok jarek, ki o-mogoča zelo hitro odtekanje vode, ki se je prej v velikih količinah nabirala v obeh kotanjah ter tako povzročila ijastanek dveh jezer z večjo ali manjšo količino vode. Pri izkopavanju odvodnega kanala pa ljudje, ki so pripravljali načrt, niso pomislili, kako se bodo jameljski ži- glav živine in ki je njihov glavni vir dohodkov, znašli v velikih težavah pri napajanju živine, ker ne bodo mogli na noben način učinkovito nadomestiti izgubljenih napajališč. Načrt za kraški vodovod, ki ne bo še tako hitro uresničen, ne predvideva napeljave vodovoda v Jamlje, ampak nameravajo napeljati vodo iz devinsko -nabrežinske občjne, ker je Prosvetno društvo »Kras« Z DOLA in POLJAN priredi v nedeljo 3. febr. ob 15.30 v prosvetni dvorani v Doberdobu PEVSKI KONCERT ki ga bo izvedel moški zbor pod vodstvom tov. Pavline Komel Vstop z vabilom! uiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMififiiiiiiiiii Sestanek predstavnikov treh pokrajin Kakšna naj bo dežela Furlanija-Julijska V Gorici so se sestali predsedniki goriške, tržaške in videmske pokrajine, da se po-razgovorijo o deželni avtonomiji za Furlanijo in Julijsko krajino. Odv. Culot je sprejel prof. Gregorettija iz Trsta in odv. Candolinija iz Vidma. Sestanku je prisostvoval tudi predsednik komisije za proučevanje dežele, ki je bila u-stanovljena v Trstu. Namen sestanka je bila izmenjava mnenj posameznih predstavnikov o tem važnem vprašanju. Kakor je znano, je tržaški pokrajinski svet imenoval študijsko komisijo, v kateri so izvedenci v pravnih in gospodarskih vprašanjih. Predsednik prof- Gregor^tti je na sestanku prikazal zgodovinske razloge, ki narekajo ustanovitev avtonomne dežele. Omenil je tudi pooblastila, ki jih je država priznala deželam v zakonodaji, upravi in fi-nanci. Za videmsko pokrajino je značilno, da je pokrajinski odbor Krščanske demokracije sprejel v grobem sestavljen zakonski osnutek, ki ga bo skupina parlamentarcev v enem mesecu predložila parlamentu v diskusijo. Medtem ko je znano stališče tržaških in videmskih krogov, ki se trudijo, da bi pod takimi ali drugačnimi pogoji čimprej prišlo do ustanovitve dežele, se opaža v goriških krogih vidno zaostajanje v tem vprašanju, kar nam ne more koristiti. Zaradi tega ponavljamo naše vprašanje, ki smo ga že včeraj postavili: Odgovorni krogi v Gorici naj povedo svoje mnenje vprašanju! «»------- Izredna skupščina goriške sekcije PSDI Na sedežu PSDI je bila izredna skupščina članov goriške sekcije pod predsedstvom Artura Marinija. Glavni namen sestanka je bilo razdeljevanje izkaznic za leto 1957. S tem v zvezi je imel poročilo voditelj tiskovnega urada Fer-ruccio Fantini, ki je v obsežnem poročilu prikazal nujnost krepitve stranke v pri- o tem čakovanju zaželene socialistične združitve, ki naj odločilno prispeva k rešitvi raznih in obsežnih socialnih vprašanj delavcev. Fantini je rekel, da se je stranka pri zadnjih volitvah okrepila, kar gre v korist demokratičnemu gibanju. Ni mogoče ignorirati stališča Krščanske demokracije, ki skuša s špekulacijami na račun krize v italijanski komunistični partiji ustvariti nov 18. april. V diskusijo so posegli profesor Zucalli o socialistični e-notnosti, Pontini, Tacchinardi in Gardiol. «»------- Razširili so ovinek pod Števerjanom Odkar so pričeli graditi vodovod na Oslavje, je avtobus, ki vozi v Steverjan, spremenil progo. Začel je voziti skozi Grojno in se ustavljati na. trgu v bližini bloka. Tudi po otvoritvi ceste čez Oslavje je prevozniško podjetje ohranilo novo progo čez Grojno, ker je verjetno spoznalo, da ji vožnje po tej progi dajejo večji zaslužek. Cesta skozi Grojno je v glavnem dobra. Samo ovinek pod vrhom je bil nekoliko preozek za obračanje velikega vozila; zaradi tega je županstvo ovinek razširilo. «»------- Notranja komisija občinskih delavcev Pred dnevi so bile volitve notranje komisije goriškega županstva. Od. 144 volilnih u-pravičencev je glasovalo 131 oseb. Z večino glasov so bili izvoljeni sledeči novi člani; Raffaele Talmassons, Calro Droschig, Bruno De Colle, Vittorio Bassini in Enrico. -«»----------------- Prisega županov Pred goriškim prefektom de Zerbijem sta predvčerajšnjim prisegla dva novoizvoljena župana, in sicer župan San Lorenza Giovanni Clocchiati in Luigi Medeot župan v Mossi. bliže kot Doberdob. Inženirji bi pri izdelavi načrtov te stvari morali upoštevati in napraviti dohode k odvajalnemu kanalu, da bi živina mogla priti do vode. Toda tudi tega niso napravili. Najhuje pri vsem pa je naglo upadanje vode v Doberdobskem jezeru. Ko bodo zgradili še predor za hitrejše odtekanje vode iz Doberdob-skega jezera, bo sploh one-mogočeno napajanje živine v tem jezeru in Jameljci se bodo znašli v še večjih težavah. Prebivalstvo obmejnih vasi, ki nimajo dovolj pitne vode in ki so brez vodovoda, se preskrbuje z vodo s pomočjo cisterne, ki jo je financa dala na razpolago ljudem z dovoljenjem prefekture. S cisterno pripeljejo vodo v vodnjake. Za 50 hektolitrov plačajo po 700 lir. S tem denarjem se krijejo samo stroški prevoza. Oskrba z vodo se je zadnje čase zataknila, ker se je pokvarila ena cisterna. Prebivalci in živina so se tako znašli v veliki zadregi, ki je toliko večja ker ni dežja in so vodnjaki skoraj suhi. Zainteresirane oblasti naj se za vprašanje pozanimajo, da se Jameljci nekega dne ne bodo znašli pred vprašanjem, ali je sploh mogoče rediti živino. Predvsem pa naj se temeljito prouči . vprašanje gradnje vodovoda v Jamlje, ki edino lahko reši skrbi prizadeto prebivalstvo. «»------- Umrl je Peter lovišček Na svojem domu v Ul. Per-cotto je 29- januarja v 82-letu starosti umrl upokojeni častnik bivše Avstro-Ogrske Peter Lovišček. Pokojni se je rodil v Zagabrci pri Kanalu, služboval je na Dunaju, kot upokojenec pa je prevzel tudi zastopstvo pivovarne Dre-her v Mostu na Soči. Pokojnika bodo na njegovo zadnjo željo pokopali jutri 2. februarja na pokopališču v Kanalu. Danes seja sveta Športni dnevnik 3. dan mednarodnega smučarskega tedna v Garmisch-Partenkirchnu V' Švedi zmagovalci obeh štafet V slalomu C. Marchelli šele 13. Marchellijeva je izpustila ena vratca - Dober plasma italijanskih moških štafet - Mešana jugoslovansko-poljska ženska štafeta Danes ob 17.30 bo druga seja sovodenjskega občinskega sveta po njegovi izvolitvi 16. decembra ter prva seja po županovi prisegi, ki je bila potrebna za županovo pol-Homočnost in pristojnost samega občinskega sveta. Na dnevnem redu je več upravnih vprašanj. Seja je javna. = «»------ Darovi Podpornemu društvu Podpornemu društvu so darovali. Franc Zavadlav 300 lir, Stanko Marušič 100 lir in Mirko Gulin 100 lir, vsi iz Standreža. Vsem lepa hvala. «»------- Zajec jo je ugriznil Z avtom Zelenega križa so sinoči ob 21. uri pripeljali v bolnišnico Brigata Pavia 48-letno Regino Cosattini iz Ul. 4. novembra 34, ki jo je ugriznil v zapestje zajec, medtem ko mu je pokladala krmo. DEŽURNA I.EKAPNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Venuti Ul. Ra-batta 18, tel. 21-24. GARMISCH PARTENKIP.-CHEN, 31. — Tretji dan mednarodnega smučarskega tedna v Garmisrhu, so bile na programu tri discipline: ' moška štafeta 4x10 km, ženska štafeta 3x5 km in slalom za žen ske. Kot je bilo pričakovati, so imeli v štafeti premoč Šved ski in finski tekmovalci, od ostalih pa so se najbolje uveljavili poljski in nemški smučarji pa tudi uspeh italijanskih moških štafet je bil zadovoljiv. Tako v ženski štafeti, ki je bila prva na vrsti v prvih dopoldanskih urah, kot v moški, je zmagaia Švedska, Finska pa je bila druga. Odličen je bil plasma Fcljakov, Ki so bili v moški štafeti tretji, Poljaki nje pa so bile po doseženem času celo druge pred Finsko, a so bile diskvahf cirane, ker je najboljša poljska tekmovalka Biegun zamenja'a smučke ki se ji ie med vožnjo zlomila. V štafeti sta nastopili tudi obe jugoslovanski tekmovalki Rekarjeva in Belajeva v družbi z eno Poljakinjo. Na cilj so prišle predzadnje pred u-radno štafeto Zahodne Nemčije. Ce so nastopili Jugoslovani tudi v moški štafeti, ni znano. Plasma italijanske ženske štafete ni zadovoljil pričakovanj. * Uradni vrstni red v štafeti 3x5 km za ženske je bil naslednji: 1. Švedska 1.00’01” (Norberg 22’24”, Eriksson 19’03”, Ed-stroem 18’34”); 2.Fin |:a 1.01’57’’ (Porkka 19’31”, Korkee 19T9”. Hoog 23’0Y”): 3. Vzh. Nemčija 1.02’46” tKallus 19’14", Spie-gelhauer 23’55”, Goehler 19'37”); 4. Češkoslovaška 1.02’55" (Kar-silova 23’54”, Benesova 19’31” Patockoma 19’30"); 5. Italija 1.04’52” (Rita Bottero 24’05” Fides Romanin 20’27”, Elsa Astegiano 20-20”); 6. Jugoslavija-Poljska (mešana »kipa) izven konkurence 1.05'39” 7. Zah. Nemčija 1.05’39” (Czech Blasi 24’23”, Lang 20’52” Koe-hrer 20’14”). Diskvalificirana Poljska štafeta je dosegla čas 1.01’04”. * V moški štafeti 4x10 km bi kmalu pripravila veliko presenečenje Švica, katere prvi član Kronich je po prvih 10 km imel 23” prednosti pred Švedom Gunnarssonom. 24” pred Italijanom Chiocchettijem 37” pred Poljakom Rubisom itd. Finec Koistinen je zaradi slabega mazanja prišel na cilj šele deseti, 2’17” za prvim. V drugem delu je moral Švicar Hari kloniti pred premočjo Šveda Olssona, ki ni samo nadoknadil izgubljene sekunde v prvem delu, pač pa je svoje moštvo celo povede' v vodstvo z 49”. V tretjem de- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiii — KINO — CORSO. 17.00: «Carski sel» («Mihael Strogov«), Kurt Jurgens. v cinemascopu in technicolorju, film je bil posnet v Vojvodini. VERDI. 16.30, 19.15, 22 : ((Vražji* («1 diabolici*). znani film Clouzota, igra S. Signoret. VITTORIA. 17.00: »Gospa morilcev* («Signora Omicidi*) v barvah, Alec Guinness. CENTRALE. 17.00: »Ujetniki neba*, v technico'orju: MODERNO. 17.00; »Kraljeve želje*. lu je Švicar Zwingli zlomil smučko in jo zamenjal z ne-mazano, zaradi česar je izgubil mnogo sekund in prišel na cilj šele osmi. Medtem je tudi tretji Finec Alatalo prehitel Poljaka Szboczaka in zmanjšal zaostanek ob predaji s Halikunenom na 1’29”. Ha-likunen se je z vsemi močmi pognal za četrtim Švedom E-rikom Larssonom. V veliki borbi je Fincu uspelo znižati razliko na borih 28", ujeti pa svojega tekmeca ni več mogel. Zelo dobro so se uvrstile vse tri italijanske štafete: četrto, peto in sedmo mesto je v taki konkurenci več kot častno. Prvo italijansko moštvo pa bi lahko doseglo se boljši plasma, ce bi najboljši tekmovalec Feaerico de Florian v zadnji piedaji dosegel boljši čas od Compagnonija. ki je bil med vsemi Italijani še najboljši. * Uradni vrstni red posameznih moštev je bil naslednji: 1. Švedska 2.13’06” (Gun-narsson 35T8”, Olsson '32’43”, Sune Larsson 33’09”, Per Eric Larsson 31’56”); 2. Finska 2.14’07” (Koistinen 37T2”, Tol-sa 33T1”, Alatalo 32’16”, Ha-kulinen 31’28”); 3. Poljska 2.15’52" (Rubiš 35’32”, Zelek 33'58”, Szobczak 33T6”, Kwa-pien 33’1*6”); 4. Italija I. 2.16’ in 08” (De'adio 36’24”, Fattor 34'12”, Compagnoni 32’50”, De Florian 53'06”); 5. Italija III. 2.16’26” (Chiocchetti 35T9”, Vuerich 34’06”, Bussln 34’05” Steiner 32'56”); 6. Švica 2.16' in 30” (Kronich 34’55”, Hari 33’55", Zivingli 34’59’', Kocher 32’59”); 7. Italija II. 2.16’58" (Delasegi 35'54”, Chatrian 33' in 52”, Zanolli 33’05". Schena-ti 34'07”); 8. Ceškos’ovaška Z. 2.18’06” lOkuljar 36'45”, Teply 33T3”, Prckes 33'22”, Matous 34’46”); 9. Vzh. Nemčija 2.18’ in 32” (Fleischmann 37'15", Moring 33’46”, Haase 34'57”, Werner 33’14”); 10. Zah. Nemčija I. 2.2C07’ (Weiss 36T5”, Boeck 34’15”, Schiffner 34T4", Kopp 35’19”); 11. Češkoslovaška II. 2.20’26”; 12. Češkoslovaška II. 2.20'26”; 12. Francija 2.21’29”; 13. Zah. Nemčija II. 2.21’58”. * Za veliko presenečenje pa je popoldne v slalomu za ženske pripravila Nemka Marian-na Seltsan, ki se je uvrstila na prvo mesto pred vsemi fa. voritinjami, predvsem Italijanko Marcheilijevo, Avstrijkama Frandlovo in Blattlovo, ter Kanadčanke Wheeler. SeUsa-nova je ze pred 5 'eti zmagala v Sestrieru, potem pa je zaradi zloma noge bila dolgo časa neaktivna. Tekmovanje je oviralo pomanjkanje snega na progi in posebno prizadete so biie tekmovalke z višjimi »(artnimi številkami. V prvi vožnji sta imeli najboljši čas Frandlova in Blattlova, toda Nemka je v drugi vožnji z neverjetno hitrostjo prehitela svoji najresnejši tekmici. Marchellije-va si je pokvarila vse uglede za boljši plasma, čeprav je v prvi vožnji dosegla četrti najboljši čas. V drugi vožnji je podrla zadnja od 50 vratc ter bila kaznovana s pribitkom 5 sekund. Smolo je imela tuli druga italijanska tekmovalka Schenone. ki je bila v prvi vožnji osma, v drugi pa je bila zaradi padca Izločena. njem nastopila v veleslalomu in v smuku. * Uradni vrstni red tekmovalk v slalomu; 1. Marianne Seltsam (Nem.) (54”26 - 55”30) 109”56; 2. Lot-te Blatti (Avstr.) (54”16 - 56”31) 110 '47; 3. Putzi Frandl (Avstr.) (54’Tl - 56”61) 110”72; 4. Thea Hochleitner (Avstr.) 111"95; 5. Lucille Wheeler (Kanada) 111”96, 6. Trude Klecker (Avstr.) U2"43; 7. Hilde Ho-fherr (Avstr.) 113”38; 8. Han-nelore Basler (Nem.) 115”18; 9. Susi Sander (Nem.) 115”19; 10. Mar>sette Agnel (Fr.) 115”74; 11. Hoerl (Avstr.) 116”13; 12. Leduc (Fr.) 118”51; 13. Carla Marchelli (It.) 118”59 (54"29 - 59”30 + 5” pribitka); 14. Danielsson (Šved.) I20”89; 16. Jerta Schir (It.) 122”76; 17. Grosso (Fr.) 129”69; 18. Delu-ge (Fr.) 132”70; 22. Vera Schenone (It.) 135”25 (55”82 - 74”43 + 5” pribitka); 25. Francesca Salminci (It.) 156”71 (57”87 -93”84 + 5” pribitka.) BOKS Boks v Milanu MILAN, 31. — Program boksarskega večera, ki bo 2. februarja v Športni palači v Milanu je naslednji: ob 21. uri: Vecchiatto (Videm) - Moulay Sahraoui (O-ran) lahka kat. 8 rund. £1,33: Pozzali (prvak Italije) - Charles Bohbot (Casablan. ca), mušja kat. 8 rund. 22.10: Folidori (Grosseto) Manolo Garcia (Španija) peresna kat.. 10 rund. 22.55: Duilio Loi (evropski prvak) - Boby Ros (Španija) lahka kat., 10 rund. 23.40: Mazzinghi (prvak Italija) - Gabriel Assaga (Kamerun) srednja kat., 10 rund. * * * MILAN, 31. — V soboto bodo boksarju Mariu D’Agatl svečano izročili pas, ki ga no-nosijo svetovni prvaki, Po telefonskem razgovoru z ženami v Budimpešti Honved se vrne sredi iebruaija Večina igralcev se bo vrnila v domovino, drugi pa bodo ostali v Zapadni Evropi RIO DE JANEIRO, 31. — Po telefonskih razgovorih, ki so jih imeli te dni z ženami in svojci ter prijatelji iz Budimpešte, so nogometaši Honveda sklenili vrniti se v domovino. To Je sporočil trener moštva Bela Gutmann. «Mgštvb bo spoštovalo pogodbo s Flamengom, ki predvideva največ 7 tekem v Braziliji in Urugvaju, nato pa se bo sredi februarja vrnilo v Evropo*, je dodal Gutmann. «Del igralcev se bo vrnil na Madžarsko, drugi pa bodo o-stali v Zapadni Evropi. To je konec Honveda*. Kot poročajo iz Ria De Ja-neira, so imeli madžarski nogometaši včeraj nepričakovan telefonski razgovor z Budimpešto. Klicale so jih žene in jih rotile naj se vrnejo v domovino. Prvi je bil klican k telefonu Boszik, za njim pa Dudas, Banyai, Rakoczi, Susza, Farago :n drugi, katerih žene bivajo v Budimpešti. Po razgovoru so se vsi igralci vidno razburjeni in presunjeni sestali in sprejeli gornjo odločitev. Brazilska nogometna zveza je prejela brzojavko iz Budim- iiiiiiiiiiiiiitiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiimimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiitiiiiiiiiii Zadeva, ki še ni povsem razčiščena Dokument o angažmaju trenerja Blago je Marjanoviča - «Moše» pešte, v kateri madžarska nogometna zveza opozarja brazilsko na ilegalni položaj Honveda in ostro obtožuje tehničnega vodje moštva Oesterrei-cherja. Madžarska zveza izraža željo po ohranitvi dobrih odnošajev z brazilsko zvezOi daja pa razumeti, da bo nastopila proti moštvom, ki s® igrala s Honvedom. BUDIMPEŠTA* 31. — Enaj- storica «Vasas» je včeraj odpotovala iz Budimpešte na turnejo po zahodni Evropi. TENIS Merlo zmaguje WEST PALM BEACH, 31. -Na teniškem prvenstvu Floride je mladi Jerry Moss izločil favorita turnirja Mervyna Rosea z rezultatom *6:4, 6:2. Italijan Merlo se je kvalificiral v četrtfinale z zmago nad Rubinoffom s 6:4, 6:1. iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimmiiiiimiiiiiiiiiiiiiit* A. Rebula: Vinograd rimske cesarice (Nadaljevanje s 3. strani) Marjanovič se je že stavil na razpoloženje Laziu v Rimu •Sociefa iSporttoa (2azio_ Naknadno se je zvedelo, da je v preteklih dneh potoval skozi Trst ti Rim znani jugoslovanski nogometni strokovnjak, trener BSK in jugoslovanske nogometne reprezentance Blagoje Marjanovič «Moša», da izpolni svoje obveznosti do rimskega Ijazia, kateri ga je angažiral v svoj-stvu tehničnega svetovalca in trenerja. Marjanovič se je tudi že oglasil svoji družini v Beograd z brzojavko, v kateri je sporočil, da je v redu prišel v italijansko prestolnico, nič pa ni omenil, kako so ga sprejeli in kako je uredil svoje, odnose z Laziom. Zadeva z Marjanovitevim angažmajem je namreč — kot smo že poročali — dvignila v rimskih nogometnih krogih precej prahu in sprožila vrsto nasprotujočih si vesti, komentarjev in izjav odgovorni h funkcionarjev Lazia ter jugoslovanskih športnih krogov. Medtem ko so ti po- j slednji vztrajali na tem, da j je Lazio Marjanoviča angažiral, so odgovorni funkcionarji Lazia to odločno zanikali ter niso hoteli vedeti ničesar ne le o angažma ju, temneč celo o Marjanoviču kot športnem strokovnjaku, ki ga ceni ves svet, češ da ga ne poznajo. Toda Marjanovič je dobro vedel, kako stvari stojijo. Na italijanskem konzulatu v Beogradu je zaprosil za vstopni vizum, katerega je tudi dobil potem ko je, po vsej verjetnosti, predložil zahtevani dokument o angažmaju, in se lepo odpeljal v Rim, kjer se je predstavil vodstvu Lazia z dokumentom, ki nosi njegov in podpis predsednika Lazia z datumom 31. julija 1.956 in ki se glasi takole; »Glede na naše razgovore, ki smo jih imeli, T 'iporttva HPtoAT* n • «MH/# '*•* (tfrtto te' fete MMk mm K. Otmtm 1 c*r~ ««• % < L 3S 1959 ^ - ru Prtttmm. I* • TtMmm ***** SE7.10NE CAlCIO lfr«|U Stgnor tARJAMOTICi BLASOJt (*••*) iipfiiKi;« rtto rr J MLHŽDO (Jugoiitoi*) R»ei\dO ••«*!#• aJl§ •••Ir« lonprrinignl otrftaJi It ton/*r»!««* «<«*?• tifutt * 61.2:; Glavarju i. dr. ali v smislu romanov o Prešernu in Levstiku ter Kreftovega odrskega oživljanja kulturnih delavcev, Linharta, Vodnika inr Zoisa. Naštete snovi in njih razpo-redba očitno kažejo, da pisatelju pri urejanju zbirke n1 šlo za enovitost ali harmonično skladnost, temveč prav narobe: hotel je, da bi j1 knjige odsevala obsežnost '* mnogovrstnost nihajev ustvaf" jajočega duha, ki išče in rij* v razne smeri, zbira in znaša od vsepovsod, z notranjim ugodjem in z ustvarjalno slastjo oblikuje zdaj to, zdaj ono, kakor bi hotel pravično upoštevati mnogoličnost pojavov med ljudmi in rečmi. Zato se vrstijo Triglav, Misisipi in Tigris, k raška reber in pusta planota, sežanska postaja, partizanska vas in obmejna Brežina, na koncu pa ie stara cukrarna v Ljubljani. Zato * nam dleto kleše Juga v skalni steni. Gizelo med Georgem in Carsssonom> Adama in Evo v odčaranem vrtu, idiličnega gobarja z družico, učiteljico med Jožkom in Giordanom, Srečka Kosove 1* med Trstom in Ljubljano, M1' lana Zidarja v družini, v zavodih in med partizani te1 štiriperesno deteljico s Pola" no v curkrarni. Nasutega bogastva ni mo|fr Naj bi se klesanje nadaljevalo. A. BUDAL Odeovorn! urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarsk* zavod ZTT • Trd 0000000000ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooJoooocoooooooooooooooooooooot>ooooooooooooooooooooo «Za sedem ran, črn bo ta božič... Ah, dom moj, se ti b° mar za božič podrlo ognjišče...* je vila gospodinja roke. Dekle je pazljivo in brez zadrege opazovalo partizanei babica pa se je zvila v dve gube ob štedilniku in nekaj pr®" klinjala. Bolnik je globoko in naglo dihal. «No, tovarišica, stopi z menoj,* jo je pozval Sima i* odšel z njo ven. Medtem ko so partizani prinašali slamo in se pripravljal* k počitku, je Djurdje »meril* vročino domačim — kakor j® on ^snoval pogovore, ko je poizvedoval za politične razmer® v hiši, ki so v njej prenočili partizani. Na vsa njegova vpr®' šanja je dekle odgovarjalo brez zadrege in jasno. Ko j® Djurdju postregla z žganjem, mu je prišepnila, da deluje v njihovi vasi SKOJ. Dotlej jo je nagovarjal s «sestro», poten* pa jo je klical s «tovarišico». Povedal ji je, da sta v njihovem vodu tudi dve partizanki in da jo bo seznanil z njima. Ve* ta čas je babica godrnjala na vnukinjo, bolnik pa je čedalj® globlje in hitreje dihal. Da bi ga zapletel v pogovor, ga Je Djurdje povprašal: «Ali četniki kaj koljejo po vaši vasi? Kaj, prijatelj?* «Nič ne vemo, pri moji veri, to... Ob nas se nihče n® obregne, mi se nikamor ne mešamo. Ničesar nismo slišali.* je namesto bolnika odgovorila babica. «Kako ,ne vemo'! Prejšnjo noč so pobili begunca, prej* nekaj dnevi pa študentko Jovanko Vašina... Vsako noč kakšnega zakoljejo. Zlasti šolane. Te najbolj sovražijo,* se j® oglasilo dekle. Ko se je gospodinja vrnila, jih je Djurdje še enkrat opomnil, naj se nihče ne oddaljuje iz hiše, ker bo stražar streljal nato je odšel v sobo, kamor se je namestil vod. Mimo stražarja na dvorišču in drugih stražarskih mest je Djurdj® predlagal Nikolu, da bi se namestil v prednji sobi in opazoval domačine. Pravkar so legli spat, ko je vstopil Vuk in jim rekel, naj bodo previdni, ker so v hiši člana ravnoborskeg** odbora in občinskega tajnika. Pripomnil je, da je dekle dobr® in da v bralnem krožku predeluje »Kako se je kalilo jeklo’- (Nadaljevanje sledi)