Kmetijstvo Čt BRANJEVKA NI NEUMNA, TUDI MESARJI NISO IN MF PORABNIKI MFSA, NITI ŽIVINOREJCI Reked je, da ne more razu- meti, kako bi mesarji proda- jali boljše meso po nižji ceni kot slabše. To je res težko razumeti. In vzlic temu so predlagan tako. Kaj bi si lju- dje mislili o branjevki, ki bi prinesla na trg jabolka ali kaj drugega, zibala boljše sa- deže na en kup, slabše pa zraven na dnigega Ш potem bi boljše ponujala po nižji ceni kot slabše? Dejal je, da naše branjevke niso tako ne- imme. Tudi mesarji niso. To- rej se za njihovim predlogom nekaj skriva. Kaj bi se lahko skrivalo? To je bilo zanj uganka. Ver- jetno je bila uganka še za mnoge druge, ki so razmišljar li o predlogu podpisnikov sporazvuna o oblikovanju cen živine in mesa, o katerem so prebrali v Dolenjskem listu ali slišali kje drugod. Vsaj pr- vi hip. Mesarji so namreč predla- gali da bi meso od najbolj- ših mladih pitanih goved, ki so jih imenovali tudi baby beef, prodajali po enotni pov- prečni ceni 24,20 din kg, če- prav bi plačevali za njih рк) kakovosti od 14,50 do 16 din Za kilogram. Meso od starej- ših goved, imenovano govedi- na I. in II. vrste, pa bi pro- dajali po 28,80 din kg, čeprav bi za kg živaili plačali le 11^0 do 13 din. Kako bi prodajah meeo po takih cenah, če bi jih pristoj- ni ontani odobrili? Ali bi kdo kupil pri branjevfci slabša ja- bolka po višji ceni, če bi do- bil boljša po nižji. Če bran- jevke niso tako neumne, da bi tako prodajale — kot je povedal preprost kmet — po- tem gotovo tudi ljudje niso tako neirnmi, da bi tako ku- povali. Torej bi vsi kuipova- li le boljše in cenejše meso. Aii bi jim mesarji lahko us- treli? Ali bi imeli dovolj naj- boljšega mesa za vse kuipce, če bi jim pristojni organi odobrili predlagane prodajne cene? Mesarji v svojem predlogu ne obljubljajo tega. Iz izku- šenj pa lahko sklepamo, da hi mesarji ponujali v svojih mesnicah le slabše in dražje meso. Drugače tist^a ne b! mogli prodati. Zakaj potem želijo, da bi za najboljše goveje meso bile odobrene nižje cene kot za slabše? To bi morali vprašati njih. Ker resnega odgovora ne bomo doibili, lahko le ugiiba- Pri nas veliko govorimo o povprečnem zvišanju cen me- sa. Ce bi za najnx)ljše meso določili nižje cene, bi bilo povprečno zvišanje vseh cen nižje, kot bi bih) dejansko zvišanje za naše porabnike. Mesarji so menda upali, da bodo nekatere premotili z 32- odstotnim zvišanjem cen ti- stega mesa, ki ga v mesnicah ne bo, da bodo spregledali 44-odstotno zvišanje cen ti- stega mesa, ki ga bodo mesni- ce imele. Tako bi jih laže pridobili za svoj predlog. S ta- kimi cenami mesa bi menda radi purepričali tudi živinorej- ce, naj jih podprejo, čeprav bi dobili Za tista goveda, ka terih meso riaj bi se i>odraži- lo skoraj za polovico, le 10 aii 20 % več. Ne zanikamo, da sedanje raamere niso ugodne za me- sarje. Cene mesa bo treba popraviti. Podpiramo jih, ka- dar se zavzemajo za enotne ali dogovorjene cene mesa, ká naj bi veljale aa vso drža- vo, da ne bi büo špekulacij pri preskrbi z mesom. Enako naj bi se oblikovale odkupne cene živine, da živinorejci ne bi v negotovosti čakali, kdo bo plačal več, ali ugibali, po kakšni cend bodo spiedi lah- ko prodajali . Za take predlo- ge pa se je treba zavzeti z resnimi utenveljitvami in či- stimi računi. J02E PETEK Slovenske konjice Ko so člani osnovne sindi- kalne organizacije pri Kme- tijski zadrugi v Slovenskih Konjicah na nedavnem obč- nem zboru oblikovali svoj de- lovni program za naslednje obdobje, so vanj vnesli tudi nekatere naloge ob letošnjem praznovanju in proslavljanju 25. letnice obstoja ter zelo uspešnega delovanja te, za tolikšen razvoj in napredek kmetijstva, zelo pomembne gospodarske organizacije. 2e v prvih povojnih letih so se tudi na območju gor- nje Dravinjske doline in za- hodnega dela Pohorja začeli kmetje združevati v zadruge. Tiste prve so bile razmeroma majhne, saj so zajemale le po nekaj vasi. Zato je popolno- ma raztimljivo, da jih je bilo kar dober ducat. Nekatere večje in gospodarsko močnej- še, druge zopet nekoliko slab- še, vse pa So imele isti cilj — organiziranje kmetov. Ukvarjale so se z različnimi dejavnostmi, od pospeševanja kmetijstva do trgovine. Sprva so imele dobrih deset let v svojem upravljanju tudi do- ločen del gozdov. Kot na mnogih drugih področjih, je tudi tu čas prinesel svoje. Manjše zadruge so se začele združevati ali priključevati svojim večjim sosedam in ta- ko so bile v letu 1958 le še štiri, to je v Slovenskih Ko- njicah, Ločah, Vitanju in Zre- čah. Vendar pa so tudi te v letu 1959 sklenile, da se zdru- žijo v eno kmetijsko zadrugo, kot dokaj močno gospodar- sko organizacijo. Njej se je kmalu zatem priključilo še nekdanje kmetijsko gospo- darstvo, v ta čas pa spada tu- di nastanek lastne in koope- racij ske proizvodnje kot dveh temeljnih smeri nadaljnjega delovanja. Letos bo torej poteklo če- trt stoletja organiziranega povezovanja kmetov v konji- ški komimi. Sedanji direktor zadruge Jaka Zidanšek je na občnem zboru sindikata med drugim povedal, da v njenem vodstvu že razmišljajo o kon- kretnem programu proslave, ki ga bodo obravnavali na eni izmed prihodnjih sej in predlagali zadružnemu svetu v potrditev. Čeprav so prvot- no menili, da bi to pripravili v mesecu oktobru, p« so ka- sneje od tega načrta odstopi- li. Takrat je namreč najve; dela pri spravilu pridelkom zlasti sadja in grozdja, pa \ se vsaka odsotnost z deli močno poznala. Zato predlj gajo, da bi bil mnogo рђ mernejši mesec junij, prej začetkom sezone. Osnovni po udarek ob tem pomembnen jubileju bo moral biti tj pregledu razvoja kmetijstva' 25 letih. Sem sp>ada raavt mehanizacije in kmetijskij strojev, pripraviti želijo tuj- živinorejsko razstavo, ki je i občini ni bilo že okoli 15 let celotno prireditev pa želij( IX)p>estritl Se s kultumijj programom, tekmovanje® koscev in podobnimi akcijs mi. U. K Zunaj je bUa noč, prava jesenska noč. Ohlakt so zopet гадтт zvezde. Bliskalo se ni več. Okrog luči se je opletala metelica г velikimi, prašnatimi krili in nekaj mušic je drselo po toplem steklu. Pri najmanjšem nemiru zunaj sem se zganil. Naslonil sem se nazaj, se napravil brezskrbnega in se sklonil nad časopis. Z očmi sem obvisel na steni in prisluškoval, kdaj se bodo zaslišali koraki. Današnji dogodki so se potopili v morje. Življenje na farofu vie preveč prevzame, da bi sploh mislil na kaj drugega. Samo pazil sem, koga bom srečal, kako pozdravil in kako pogledal. In zdaj pričakujem ves na trnju Trezo, da bo prišla, da bo segla je velikimi delavnimi rokami po posodi. Gledala me bo. Jaz bom sklonjen nad časopis in bom bral. Vse najino srečanje se bo odigralo v navideznem miru Kaplan Sernek je odprl vrata Џ obednice. Večerja je bila končana. Stopal je počasi po hodniku. Ko je šel mimo mojih vrat, ni niti za spoznanje spremenil svojega koraka. Zaprl je vrata v svojo sobo. Podrsal je s stolom in odprl knjigo. Spet je nastil prežeč mir Sedel sem na divan in se poskušal spraviti v jx>ložaj, ki bi me kazal Trezi čimbolj malomarnega. Hotel sem ji vzbuditi vtis, da mi je dekanovo ravnanje čisto prav. Treza mu bo povedala vse do potankosti. Na divanu si nisem našel pravega mesta. Vstal sem in spet sedel na stol. Nogo sem odtegnil pod mizo, naslonil sem se nazaj, palec sem vtaknil v telovnik, z drugo roko pa sem držal časopis. Treza m neumna. Vse bo opazila. Vrata v kuhinjo so se odprla. Treza je prihajala po hodniku. Potrkala je hrupno in ni niti čakala, da bi ji odgovoril. »Posodo bi odnesla, če ste povečerjali.« Mislila je, da se večerje nisem dotaknil. Čutil sem po govoru, da ji igra smehljaj na ustih. Sklonjen nad časopisom sem ji mirno rekel: »Sem. Lahko odnesete.« Nič nt odgovorila. Vzela je krožnik izpred mene, po- brala 2 ropotom vilice in žlico, zaloputnila vrata in odšla. XXX Bartol, šolski upravitelj v Petiševcih, me je vedno, kadar sem končai v šoli pouk, pridržal pri sebi Povabil me je v svoje stanovanje. Bil je dobra duša. Veselje sem mu bral na uvelih, bledih licih, če sem se mudil pri njem. Po končanem pouku me je vedno počakal v sobi. Nje- gova žena ni bila učiteljica. Najinih pogovorov se ni nikoli udeleževala. Prinesla nam je na mizo, kar je Bartol želel, potem je šla iz sobe. Tiha je bila kot senca. »Oprostite, moja žena je take narave,« mi je mnogo- krat omenil Bartol. »Družbe ni navajena.« »Nič hudega,« sem se smejal. On je dvignil košate, sive obrvi, zožil trejjalnice in gledal skozi okno ter г očmi iskal med breskvami in nizkimi jablanami svojo ženo. »še takrat, ko prideta fanta domov, ne posedi med obiski pri nas,« je rekel. Vedei sem, da je omenil fanta samo zato, da bi o njiju spet govorila. Poznal sem ju. Starejši je bil Miha, že učitelj, mlajši pa Tomaž. Tomaž je končal medicino in prakticiral v Zagrebu. Ker sem bil tudi jaz nekaj semestrov v zagrebškem semenišču, so se najini pogovori sukali skoraj vedno okrog zagrebškega življenja, katerega jaz mti nisem dobro poznal. »Tako je tiha naša mama,« je dejal, ne da bi nehal gledati skozi okno. Prekrižal je suhe noge, kadil cigareto in si podpiral glavo z roko. Neslišno je spuščal dim in od časa do časa otresal pepel v pepelnik, ki je stal sredi mize. Sedel sem na stolu, obračal sem med prsti škatlo 2 vžigalicami. Pred mano je bila skodelica kave. Medlo jesensko sonce se je razlilo na polje, na drevf in na hiše, ki so se lepo videle skozi okno. Zadaj so bih lendavske gorice, rumene in puste. Grozdje je bilo pobn no. Drevje je bilo golo. Veter se je igral z listjem na tlel ga vrtel in nosil iz sadovnjakov med njive. Ljudje so vc žili po mehkih, zvoženih poteh repo. Beli piramidasti W zovi so se pomikali med praznimi njivami proti hišan Malo ljudi je delalo na zemlji, ki jim je dajala svoj џ slednji blagoslov v tem letu Tudi Bartolova žena je delala pripognjena na grei Midva sva molčala. Le ura je motila ta mir. Ti trenutki so blagodejno vplivali name. Veter, ki i tulil okrog voglov, je délai ozračje še bolj topo. Bartol je sedel nepremično za mizo, zrl je skozi okn in ni niti trenil z očmi. Premišljeval je seveda o svoji fantih. Star, upognjen, je bil med črnim pohištvom P doben mrliču, česa se je pravzaprav še veselil? Pokoji Ne! Pre, ga bo pobrala smrt, kakor bo šel v pokoj. »Vse mineva, vse mineva,« je dejal, kakor da me nin namena motiti v počitku. »Mi gremo, drugi prihajajo. 1 se ponavlja vsa tisočletja, odkar se je začelo življenje ' zemlji.« Nisem mu takoj odgovoril. Delal sem se, kakor da p)" mišliam o njegovih besedah. To je imel rad. Tudi raz meti nisem mogel smisla te trde besede, ki sem jo v P zneišem življenju tolikokrat občutil. Bil sem takrat • premlad, da bi mislil na konce. Zrl sem na črno miz na kateri je bil prtiček iz temne svile. »Veste, gospod kaplan, da smisla življenja brez svoj otrok ne bi mogel najti,« se je vzdramil. Počasi se je " gnil k mizi in ugasnil cigareto v pepelniku. Nagubal usahlo, bledo telo in me zrl z blagimi očmt. Blagroval sem tega starca, ki je med poljem in niz' mi kočami postal siv. »Da, Bog je vse tako uredil,« sem dejal in povesil o Bartoi se je počutil prijetno. Veter je nekje v šoli zed putnil г oknom. »Pravzaprav žrtvujete velijo za svoj poklic.« Hotel je prodreti vame in mi videti v du¿o. Ali bi " on razumel, če bi se mti razkril? »Gospod Bartol,vt sem mu rekel. »Ne more dourrv našega življenja tisti, ki ga m okusil.« »O, seveda,« mi je pritrdil. Gube na čelu so mu os> le. Mogoče me je le skušal razumeti. »Moj konec ni daleč,« je počast nadaljeval Bartol. kal bi v poslednjih trenutkih, ko bega dušo toliko stvd kaj bi bilo, če ne bi bilo vas, ki bi nam vdahnili moč ' pot v posmrinnsf^ Jaz to razumem bolj kot vi, ki ste mladi, gospod kaplan.«