it 96.
V Grorici, v sredo dne 30. novembra 1904
Tečaj XXXIV,
Iihaja dvakrat na teden, In sicer v sredo in jjoto ob  11. ari predpoldne   ter stane z lerednitri Irllogami  ter s »Kažipotom*  ob novem letu vred p iti   prejemana  ali v Gorioi   na dom poSiljana:
Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6 60
pol leta ........   6 , 60 ,   ,    ,    3-30
četrt leta.......3 , (0 ,   ,    ,    1-70
Posamione Številke stanejo 10 vin.
Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulio
Itv. 7. v Gorioi v »GoriSki Tiskarni c k. Gal>rS9ek vsak
lan od 8. ure zjutraj do 6. rvefler; ob nedeljah pa ca
do IS. ure. Na naroiila bret dopotlane naroinlne
|8e ne oziramo.
Oglaai In poalanlea se raonnijo po petit-vrstah ;a tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsak itsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostora Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — j2a obliko in vsebino oglasov odklanjamo VBako odgc-tornost.
»Vse za omiko, svobodo in napredek!«    Dr K Lavrii
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulloi St. 7 v Gorioi v I. nadsp Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dnn od 8. do 12. dopolndne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih <jd 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki alici St. 7. v I. na"sU\ na levo v tiskarni.
Naročnino In oglase Je plačati loco ttorlc« Dopisi n«.J se pošiljajo le uredništvo. •¦*"---Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v  delokrog uredništva, naj  se  pofiiljajo le uprarniStvo.
„PRIMORE€"
iihaja neodvisno od «Soče> vsak petek in stane vse leto 3 K 10 h ali gld. 1-60.
«Soča» in »Primorec* se prodajata v Gorioi v to-bakarai Sohwarz v Šolski ulici «n-Jelleraita v Nunski ulici; — v Trstu v tobakami Lavrenčič ns trgu della Caserma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Talnfon it. 83. —
»Gor. Tiskarnat A. Gabršcek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
n
dobi suhih let
h.
Pajer je mojster v svoji politiki. On zna vezati ljudi nase. Veže pa jih na razne načine. Med temi načini so tudi s v i 11 e k r o n i c e. Tega se postavi tje, onega na oni kraj, tretjemu se da drugo mesto itd., da jim le kaj nese, aH da vsaj navidezno kaj veljajo. Taki ljudje so potem njegova trdna opora. To svojo metodo je poskusil tudi nad klerikalnimi Slovenci — in obnesla se mu je izvrstno!
Odkar sedi dr. Gregorčič s pomočjo Pajerjevo v državnem zboru ter vtika v »lepem* klubu pod varstvom samega dr. Šu-steršiča lepo molčč dvajsetake v žepe, odkar je Berbuč deželni odbornik ter vleče za prazno delo tisočake, odkar sedita Bolko in Lapanja v deželni hipotečni banki ter tam dremata, se je vsa klerikalna politika obrnila Se bolj v prilog Pajerju, nego se je. kazalo to s početka.
S prva je sodila javnost, da bo znal dr. Gregorčič iz zveze s Pajerjem vsaj kaj pridobiti, da se pokaže, da v tej zvezi kaj velja ter da ni zasnovana kar na veter, brez vsakega pomisleka. Ali le prehitro se je pokazalo, da stoji Pajer na teut stališču, da ostane laska politika ne le v starem teku, marveč da mora popolnoma dominirati nad slovenskimi klerikalci.
Cim bolj se je to kazalo, tim bolj so prihajali klerikalci v Škripce. Prvotno so se bahali, kaj da storijo dobrega za ljudstvo, kako da se bodo potegovali za koristi našega naroda, ali žo pri prvem večjem naskoku Pajerjevem so popolnoma kapitulirali. Berbuč je takrat v »Gorici" naznanil v posebni izjavi, da bo govoril na pristojnem me3tu, ali ko je bilo čas govoriti, je molčal v obeh deželnih jezikih. Klerikalci so polagoma začeli padati, zvijati so se začeli ter javkati ,srao v manjšini*, končno pa so se popolnoma udali dr. Pajerju, češ: tu nas imaš, delaj, kar hočeS.
Umevno torej, da se bi ne bilo v zbornici naših naprednih poslancev, bi se ne bila
cula niti jedna besedica niti o sleparijah v c. kr. kmet. društvu. Te sleparije so bile take, da bi bilo prav, ako slovenski poslanci sploh niso sedli k mizam, kjer predseduje predsednik sleparskega c. kr. kmetijskega društva. Tako bi bilo prav, ali kaj se je zgodilo? Dr. Gregorčič je celo pomagal Pajerju iz zagate z ustanovitvijo deželnega kmetijskega ur<da. Kar Pajer hoče, se mora zgoditi. Napredni poslanci in Klančič so odšli iz dvorane, ostali klerikalci pa so omogočili deželnemu glavarju, da se je ustanovil nepotrebni deželni kmetijski urad. Za druge reči ni denarja pa ga ni, za Pajerjeve aSpase" pa so slovenski klerikalci vedno pripravljeni z Lihi vred, metati težko odšteti deželni denar skozi okno. Frivolno igro so igrali pri tem klerikalci. Glasovali so proti; ostali so v dvorani torej le radi tega, da so omogočili Pajerju ustanovitev kmetijskega urada. Sedaj pa se bodo zvijali, čeS, smo v manjšini, ne moremo — v resnici pa se je pokazalo v oni seji, kako jih ima na povodcu dr. Pajer, pokazali so se za prave pristne Pajerjeve hlapce.
Da bi se pa ne videlo, kako slepo hlapčujejo Pajerju, so poročali po farovSkih listih o zborovanju deželnega zbora tako prikrito in tendencijozno, da je moral oni, kdor čita le »Gorico*, zadobiti utis, kako lepo ulogo igrajo v deželni zbornici slovenski klerikalci ter kako lepo delajo v družbi z Lahi v blagor slovenskega naroda na Goriškem. Pečat takemu vsiljenemu mnenju pa je hotel dati dr. Gregorčič v zaključni seji, ko se je povspel na vrhunec gorostasnosti ter zapel Pajerju visoko pesem o občudovanju in hvaležnosti.
Kaka velikanska sleparija je občudovanje Pajerja in hvaležnost do njega, o tem pa nekaj prihodnjič. Odpreti moramo ljudstvu oči, da bo videlo, kako je sleparjeno od strani »katoliško-narodne* politike, da bode videlo v jasni luči i z d a j a 1 ce slovenskega imena v naši deželi.
Dve interpelaciji in dva predloga
državnega poslanca Oskarja Gabričeka.
Dovozne ceste k postajam bohinjske železnice od Po&brda do Gorice.
Ta interpelacija na ministerskega predsednika kot voditelja ministerstva za notranje posle in na železniškega ministra slove:
Prt komisijonelnem ogledu na podlagi odloka c. kr. železniškega ministerstva od 17. febr. 1904. St. 8289 /E. B. D. glede določitve dovoznih cest k postajam na železniški progi Podbrdo-Gorica so bili merodajni od interesentov navedeni vzroki, iz katerih je razvidno, da posamezne občine in cestni o-kraji ne morejo k troškom gradnje tako dragih dovoznih cest — po zakonu 29. nov. 1902., veljavnem za pokneženo grofovino Goriško-Gradiščansko glede gradnje in vzdrževanja dovoznih cest k železniškim postajam — na nje spidajoči dve tretjim skupne potrebščine prispevati, da se ni moglo doseči brezpridržnega združenja prizadetih.
Izgradnja cest po izredno težkih terenskih razmerah ter premostitve Bače pri Pod-brdu, Hudijužni, Grahovem in Podmelcu kakor tudi Idrijice pri Sv. Luciji, kjer dela znatne ovire, zahtevajo, zlasiiče sevposteva, da se bo moralo primerno ozir jemati glede obtežilrišh norm na premet težkih voz, mnogo več izdatkov nego ako bi se napravile le, da bi zadoščale lokalnim potrebam.
Potrebni večji izdatki po zahtevah gospoda zastopnika vojnega ministerstva in vodstva železniške gradnje pa ne stojijo na nikak način v jednakem razmerju z zahtevanimi prispevki.
Nepravična zahteva bi bila, da bi posamezne občine in cestni okraji prispevali dve tretjini skupnih izdatkov, ker se vrši gradnja te železnice, zlasti v končni postaji tolminskega okraja, v prvi vrsti iz skupno-državnega interesa.
Glede na to in nič manj glede na pogoj, da se ima izvršiti zveza posameznih postaj z državno cesto, oziroma okrajno, pod kar mogoče ugodnimi pogoji, bi bilo treba, da izvede ministerstvo za notranje pesle kar najhitreje pred vsem za ne-
obhodno potrebno spoznano popravo državno ceste med Sv. Lucijo in Bačo od km 4'5 do 6'5, kakor tudi železniško ministerstvo v po-Stev prihajajoče premostitve, dočim bi se morali izdelati k istim spadajoče deli dovoznih cest namenu odgovarjajoče in primerno razmeram glede" porabnosti iz prispevkov vseh v poštev prihajajočih interesentov.
Ker je v skupnodržavnem kakor tudi v lokalnem interesu, da se dovozne ceste pravočasno napravijo, aH se to bržčas nebi moglo zgoditi, ker se obstoječe razmere tako različno tolmači, smatrajo pidpisani za svojo dolžnost, opozoriti c. kr. vlado na to tako važno zadevo ter zahtevajo, da tam, kjer je vrzel v zakonu, se to popravi na dobrohoten način, in to Se toliko bolj, ker namen gradnje bohinjske železnice je tudi ta, da se pomaga posameznim občinam, katerih se dotika, ne pa da jih financijelno uniči.
Podpisani radi tega vprašajo:
1.) Ali so znane VaSi Ekscelenci tukaj navedene okoliščine?
2.) Ali je Vaša Ekscenca voljna, storiti vse potrebno v svrho preložitve idrijske državne ce3te pri Sv. Luciji-Bača od 4*5 do 6*5 ter dati k troškom za izdelanje dovoznih cest k železniškim postajam od Podbrda do Gorice pokazanim zahtevam odgovarjajoč prispevek, da se prepreči financijelno uničenje prizadetih občin in cestnih okrajev?
Dunaj, 17. novembra 1904. (15 podpisov.)
II.
Postopanje tržaškega magistrata v zadevah domovinske pristojnosti.
Ta interpelacija na ministerskega predsednika kot voditelja ministerstva za notranje posle slove:
Po določilih domovinske postave od 5, dec. 1896., § 2., ima oni, ki biva p rostovoljno nepretrgoma 10 let v eni občini, pravico, da se ga sprejme v zvezo one občine.
Glede vsprejema ni potrebno, da ga opravičenec zahteva; tudi njegova dosedanja pristojnostna občina more zanj pra-šati vsprejem.
Kmetsko prebivalstvo v Primorju ima živahen promet s Trstom, in mnogo njih, zlasti v novejšem času, se je tam naselilo.
Brez dogme.
Roman. Spisal H. Sienkievvicz. h poljščine poslovenil podravski.
(Dalj .)    .
Teta, ki si je močno želela, da bi gospa Celina in Angelica slišali Klaro, katera pa ni bilo obveščena o tem, ali bi bilo prilično posaditi jo v svoji hiši za glasovir, je postala kaj zidane volje. Jaz sem jel pripovedovati o nastopu Klare v Parizu in o njeni proslavi v dvorani Erarda, Sniatinski pa je poročal to, kar govori ljudje v Varšavi, in na ta način nam je prešel Čas, dokler ni bil zajutrek končan. Ko smo vstali, je Klara sama prijela za naslonilo pri naslonjaču, v katerem je sedela gosj.a Celina, da jo popelje v salon ter se ni pustila od nikogar odstraniti, sniejč se, rekoč, da je gotovo najmočnejša izmed vse družbe in da se ne boji, da bi si vtrudila roke. Za trenutek pozneje je sedela za glasovirjem in v tem Iiipu je očividno Mozart najbolje ugajal njenemu razpoloženju, kajti začuli smo »Don Juana«. Komaj so zadoneli prvi glasovi, že je bila Klara vsa druga, ni bila več ono lepo in veselo dete, s katerim smo se razgovarjali med zajutrekom, marveč nekaka poosob-Ijena sveta Cecilija. Vstvarilo se je nekako sorodstvo med nenounanjo postavo in godbo; ž njo se je združila nekaka duševna veljava in harmonija, ki sta jo tvorili višjo od drugih navadnih žensk.
Pri tem pa sem zapazil še nekaj, da zaljubljeno srce moškega zna hraniti svoje občutke celo v tem, kar pada v nekorist ljubljene ženske. Ko sem pomislil na to, kako daleč ima še moja Angelica do tega, da bi mogla biti taka Sibila; ko sem je zagledal sedeti v kotu salona, tiho, majhno, nekako sključeno, sem začutil, da jo še tem bolj ljubim in da mi je še tem dražja. Prišlo mi je celo v glavo, da ženska v istinini laka, kakor si jo ljudje splošno predstavljajo, marveč taka, kakoršno vidi zaljubljen moški, da se torej njena popolnost meri z močjo ljubezni, kakoršno je znala zbuditi. Nisem imel časa, vkvarjati se dolgo s ten.i mislimi, toda ugajale so mi močno, ker sem kakor skozi meglo zagledal tudi ta zaključek, da v imenu te popolnosti se mora ženska strinjati s tem, da pripada srcu, ki jo najbolj ljubi.
Klara je svirala znamenito. Iskal sem vtisov na obrazih drugih, kmalu pa sem zapazil, da jih Angelica išče na mojem licu. Ali je bila to preprosta radovednost, ali tudi nezavedajoč se nemir srca, katero ne bi znalo povedati, česa se boji, ko se vendar nečesa boji ?   -
Rekel sem si, ko bi bil ta poslednji domnevek resničen, pa bi bil to nov dokaz, t'a me ljubi. Ta misel me je napolnila z veseljem, in sklenil sem dobiti v ostalem teku dneva odgovor na to vprašanje.
Od tega hipa nisem odstopil od Klare. Govoril sem ž njo več nego navadno ter bil do nje prisrčnejši, nego kedaj v svojem življenju. V gozdu, kamor smo šli vsi skupaj, sern hodil neprestano poleg nje, pogledal sem le sedajpasedaj za Angelico, ki je hodila ne-
koliko oddaljeno s Sniatinskima. Klara je strmela nad gozdom, ki je bil v resnici j ako lep radi obilice listnatih dreves, tvorečih pod temnimi oboki smrek druge še veselejše oboke.
Solnce je prodiralo v izobilju v notranjost gozda skozi špranje med listjem, polagajo na praprot, ki je rastla na podlagi, nekako zlato in drgetajočo vezilo. Naokrog se je oglašala kakor po navadi v pomladi kukavica ; tupatam je razbijal detel po drevesu.
Ko sva se združila s Sniatinskima in z Angelico, sem prosil Klaro, naj nam po vrnitvi na dom pretol-mači na jezik godbe ta gozd, solnce, šum dreves in vso to pomlad. Rekla mi je, da ji odmeva v duši nekak »Frtihlingslied* in da hoče poskusiti, zasvirati jo. Res, bilo je videti na njej, da v njej nekaj odmeva — kajti ona je nekaka velika pljunka, ki se napoveduje samo z glasovi.
Lice je imela jasno in na njem živo rdečico, nasprotno je bila Angelica kakor ugašena sreča, dasi je očividno storila vse, da bi se premagala in radovala s Sniatinskima, ki sta postala razposajena kakor dva dijaka. Končno sta se jela celo loviti po gozdu; Klara se je vdeležila te zabave, česar pa ne bi bila smela 'storiti; pri velikosti njene postave namreč njeno gibanje ni moglo biti okretno; zlasti je guganje njenih širokih beder bilo naravnost smešno.
V trenutku, ko so se lovili, sem ostal sam pri Angelici, Po moji taktiki je bilo potrebno privesti njen nemir do zavesti, zato sem dejal:
»Tebi je danes nekaj, Angelica, kaj ne?«
»Meni? Prav nič mi ni.«
;     Kmetske občine ao  na podlag! novega domovinskega zakona vložile pri magistratu , v Trstu prošnje za sprejem posameznih opravičencev v domovinsko zvezo.
Čeprav se je dokazalo, da bivajo nekateri 40 let In Se več v Trstu prostovoljno in nepretrgoma, se glasi od strani tržaškega magistrata rešitev navadno tako: Se odbija« ker prošnji niso bili priloženi nikaki dokazi, da so izpolnjeni pogoji § 2. domovinske postave.
V tem paragrafa pa ni nikakih določil, ki bi predpisavala predloženje dokazov od strani občine, ki prosi za koga sprejem v zvezo domovinske pristojnosti.
Tržaškemu magistratu stoji na prosto, prepričati se o resničnosti podatkov, danih od strani proseče občine, ne pa izdajati rešitve, ki nimajo drugega namena nego vspre-jem opravičencev v _ domovinsko zvezo zavleči.
O tem podani rekurzi čakajo že leta rešitve.
Tak; se zgodi, da morajo ljudje, ki bivajo 40, celo 50 let stalno v Trstu, čakati na vsprejem v domovinsko svežo leta in leta.
Tako postopanje se ne strinja s srni-slom in besedilom novega domovinskega zakona.
To je le iskanje izvinkov, da bi se ubranili dolžnosti.
Na podlagi tega vprašajo podpisani gospoda ministerskega predsednika kot voditelja ministentva za notranje posle:
Ali je Njegova Ekscelenca voljna, storiti potrebne korake, da se ne bodo zavlačevale nespodobno rešitve prošenj v zadevah domovinske pristojnosti pri tržaškem mestnem magistratu?
Dunaj, 17. novembra 1904. (IS podpisov.)
ID.
Pomoč radi suše.
Nujnostni predlog za podelitev podpore vsled bede več obgnam poknežene grofije Goriško-GradiSCanske se glasi:
•Vsled trajajoče suše so letošnji pridelki krme v mnogih občinah poknežene grofije Go-tisko-GradiSCanske, posebso v okrajnem glavarstvu tolminskem, jako pičli ter manjše vrednosti za živež.
Živinorejcem preti občutljiva Skoda, ker 90 primorani, znižati število živine, da morejo vsaj en del ohraniti do prihodnje spomladi.
Ne glede na to, da radi manjše vrednosti krme je slabša tudi kvaliteta mleka in izdelkov iz tega ter se doseže za te manjše cene, je pa v nevarnosti eksistenca kmetovalcev, ki se pečajo z živinorejo, ter so jim stavljene težkoee za leta in leta, ker bo trajalo dolgo časa, da se spravi stanje livine v prejšnjo moč in v zmožnost, dajati dobiček.
Tako je*«, pr. po zadnjem štetju v okrajnem glavarstvu tolminskem: 844 konj,
20.491 gove:,, 19.610 ovac, 5627 koz, 3471 prešičev itd.    <
• To reprezentira gotovo znatno premoženje v približni vrednosti 4Va do 5 milijonov kron.
Ako bodo letošnje zaloge za krmo segale le za dva meseca manj nego je drugače za vzdrževanje potrebno, bi se moralo v istem razmerju stanje živine zmanjšati, in ker bi bila tudi produkcija mleka toliko manjša, tedaj je veliko znižanje gospodarskega kapitala, za čegar izgubitek ne da polnega nadomestila večletna pridnost.
Ker so torej v nevarnosti veliki gospodarski interesi, je neobhodno potrebno, da se preprečijo izgube kolikor le mogoče.
Potrebno je v nekaterih občinah s subvencijami za gradnje cest ter z razdeljevanjem redilne krme pomagati, da se ohrani živina, po drugi strani da se odpomore preteči bedi.
Podpisani predlagajo:
Visoka zbornica naj sklene:
Pozivlje se e. kr. vlada, dati kolikor radgoče hitro vsled pomanjkanja krme in po elementarnih nezgodah prizadetim občinam v pokneženi grofiji Goriško-Gradiščanski podporo, ki se spozna za potrebno.
V  formalnem ozira naj se obravnava ta predlog s prikrajški po § 42. ter naj se izroči brez drugega odseku za lajšanje bede.
Dunaj, 17. novembra 1904. (20 podpisov.)
IV.
Podpora okr. cestnemu odbora
tolminskemu za gradnjo ceste po levem
bregu Soče.
Predlog za to se glasi:
V  seji visoke zbornice dne" 7. marca 1901. se je pokazalo na nujno potrebo gradbe ceste po levem bregu Soče v interpelaciji, kjer je bilo vprašanje, če je ministerstvo voljno, pospešiti izdelanje te ceste.
Njegova Ekscelenca gospod ministerski predsednik je odgovoril na to vprašanje med drugim: ,da je naprava cestne proge Tol-min-Kobarid, ki se dotika mnogih krajev občin Tolmin in Libušnje ter se vpošteva kot dovozna cesta tk projektiranemu kolodvoru Sv. Lucija-Tolmin, najprvo potrebna, ter da je vlada, ako se potrebni krediti ustavno dovolijo, pripravljena, pospeševati izgradnjo cele ceste po levem bregu Soče s tem, da da primeren državni prispevek, predpostavljaje, da se bodo deležih interesovani činitelji tro-3kov v pokritje."
Na podlagi tega je sklenil cestni odbor tolminski v seji 31. okt. 1901., prispevati k troškom gradbe omenjene ceste v svojem cestnem okraju 35% gled6 skupnih troškov in izreklo se je, da je odbor pripravljen radi nujne potrebe gradbe te ceste cel pripadajoč znesek eventuelno naenkrat dati na razpolago.
V  drogi interpelaciji se je na podlagi tega zahtevala postavka prvega obroka državnega prispevka za gradbo ceste po levem bregu Soče v proračunu za leto 1903.
Čeprav se, kljunu obljubljenemu pospeševanju te vsestransko za potrebno priznane cestne črte, od strani državne priprave še ni dovolil nikak kredit, je vendar cestni odbor tolminski postavil v proračunu za leto 1904. in 1905 v svrho cestnih del proti meji cestnega okraja kobariškega, oziroma od kraja Dolje proti Gabrijam znesek po 7000 K. Ker je tako predpogoj visoke vlade za podeljenje državnega prispevka izpolnjen in bi" zavlačenje izgradnje ceste po levem bregu Soče, zlasti zneska, ki je najprvo potreben, interesovar.0 prebivalstvo močno oškodovalo, predlagajo podpisani:
Visoka zbornica skleni:
Pozivlje se visoka vlada postaviti v državni proračun za leto ^05. v svrho izgradnje ceste po levem bregu Soče, in sicer za del, kateri treba najprej izdelati, to je iz Tolmina proti Kobaridu, pri obrok_26,000 K.
Predlog se ima oddati brez prvega branja z vsemi dopustnimi okrajški budget-nemu odseku.
Dunaj, 19. novembra 1904. (20 podpisov.)
Nemška taktika.
V reškem »Novem listu" smo čitali pod gorenjim naslovom članek, katerega poda-jemo tu v prevodu:
.Nikdar ne nehamo povdarjati, kako je ¦ Drang nach Osten največ', najnevarniši ne-prijatelj našega naroda. Imamo sicer še druge protivnike, ki nas pritiskajo, ki nam zadajajo srd in marsikatere muke. Ali preteklost in sedanjost kaže,'da smo se mi, Hrvati in Slovani v obče, vendar znali nekako obdržati nasproti njim, da smo še vedno živi. Vzrok temu tiči v sistemu borbe, vslabejšihmočeh in v postopanju protivnika, katerega smo več ali manj dorasli ali vsaj toliko, da nas vendar ne more ubiti. Pri Nemcu pa je drugače. Kamor on pnY<J in zavlada, tam je našemu elementu obstanek nemogoč. Poglejmo ceh danes nemško Polabje, ki je bilo popolnoma slovansko. Na teh slovanskih tteh se širi danes veliko kraljestvo, v katerem tužnih 100.000 lužiških Srbov kot ostanek ostankov priča o nekdaj silnem slovenstvu teh dežel. Poglejmo na naš sever, bratsko Slovenijo. Znano je, da so segali v predpreteklem stoletju Slovenci do Tirolske, do Gornje in Dolnje Avstrije* Današnji dan pa ne le da ni tam o njih ne duha ne sluha, marveč so tri čeMine Koroške in Štajerske popolnoma v nemških rokah. Pa ostanimo pri nas doma. Vzemimo Srem. Z Madja**5, se nahajamo v tisočletnem obcevenju in njihova tendenca je znana. Pa prav: proti vsem dandanašnjim političnim okoliščinam, toliko ugodnim za madjarizrcijo v Hrvatski, Srem se — ger-' manizira, kakor se germanizira Banat, Bačka, ostala Slavonija in po malem tudi Bosna in Hercegovina. To je eklatanten dokaz o smrtonosni nevarnosti, ki nam preti s te strani.
Nemci ne delajo na mah, danes v en. tuziazmu, jutri v apatiji in mdoleneiji, marveč hladno, preračunjeno, sistematično, marljivo in vstrajno. Polagoma korakajo, ali korakajo vedno naprej. Pričenjajo s temeljem, s km*, tom, z delavcem in z ljudsko šolo. Nadaljujejo pa z industrijo, prometom, trgovino in večjo izobrazbo. Šele takrat — ko je jabolko zrelo — nastopi nemška narodna politika, da pobere v državnem interesu plodove truda nemških pionirjev. Glede na to imajo oni svoj načrt, katerega no3i vsak Nemec v srcu. Nam vsem je ta načrt dobro znan: na Trst z jedne strani, na Balkan in Malo Azijo do Bagdada z druge. Cilj sedanjih nemških aspi-racij iO obale jadranskega in egejskega morja ter perzijskega zaliva. Oni niso tako bedasti, da bi se spuščali v prazna dokazovanja, kako morajo biti te dežele njihove, kdo ve po^katerii pravici J Take utešljive diskusije prepuščajo sanjačem brez volje in praznega želodca. Nemci molčijo in delajo.
Ako na zemljevidu potegnemo črto od Hamburga preko Carigrada na Bagdad, s stranskima črtama na Trst in Solun, pa smo označili pravce velike nemške politike. Ako začnemo proučevati nenemške zemlje in narode, ki živijo v sferah teh pravcev, dobimo rezultate, da nam kri zledeni. Nemška podjetja, nemški kmetje, delavci, učitelji, zdravniki, inženirji, trgovci, bankirji, ki gredo po-tevvtuz naprej, ostavljaje za seboj zaledje slojih ljudij. Uvidimo, kako je prekril ves Balkan nemški kapital. Dobimo, da vsa velika dela v Mali Aziji in Mezopotamiji opravljajo Nemci. Ob orjaški železniški mreži navzdol, katero tam gradijo Nemci, izstisnivši vse druge narode, se nanizavajo nemške naselbine in nemške šole, promet in trgovina pa se koncentrira v nemških rokah. Ne vsiljujejo oni svojega neraštva drugim po sili. To pa so srečni Madjari, ako morejo za kolek 50 novcev pokazati novopečenega Ma-djara. Nemcu je le do pozitivnih in trajnih uspehov. Narod pretežno moralen, soliden in vstrajen, niti se ne drzne poslužiti takih drobnih paliativnih sredstev. Nemec ume kaj zavzeti, kaj izstisniti. Ni mu treba neofita, o n hoče, da bode vse. Za to pa zna čakati. Tih, čeden in vzoren v krajih, kjer baš pušča korenike, kadar pa se ukorenini, postane absolutni gospodar. Potem pa prodira naprej. Dandanašnji nijedna večja trgovska hiša na Balkanu ne morebiti brez nemškega jez^a. Tako je tudi v Mali Aziji, kjer so sami Grki prisiljeni, da dajejo svojim otrokom nemško izobrazbo. Te so kolosaini uspehi nemške politike, s katero bi se morali narodi, ki jim preti nevarnost, pogosteje baviti. Slovanski dih iz Rusije je pretil, da prekriža to nemško pot. Ali Rusija se je po nesrečni politiki zapletla na Skrajni Vstok, ter jt polje te akcije zapuščeno brez zaščita. Rusko-japonska vojna ne gre nobenemu tako v račun, kakor nemški invaziji na vstok.
(Dalje v prilogi.)
>Ker časih imam tak vtis, kakor da bi bila ti nezadovoljna. Ali ti morda Klara ni všeč?«
»Ona mi je jako všeč, in se povsem ne čudim, da se ljudje tako navdušujejo za njo.c
Daljši razgovor nam je pretrgalo približanje Klare in Sniatinskih. Čas je že bil, vrniti se domu. fotoma je vprašal Sniatinski Klaro, ali je v resnici zadovoljna, kakor pravi, s svojim posetom v Varšavo ?
»Najboljši dokaz je to, da niti ne mislim na odhod,« mu odvrne veselo.
»Potrudimo se,« poseženi vmes, »da gospodična ostane pri nas za zmerom.«
Klara me je navzlic vsej preprostosti, s kakoršno se je navadno sprejemalo to, kar se je govorilo o njej, pogledala to pot z vprašajočim pogledom, na kar je nekako zbegan*' rekla:
»Vsi so tukaj tako dobri do mene!«
Vedel sem, da so moje besede nekako slepilo, toda meni je bilo pred vsem drugim mar za vtis, ka-koršnega povzročijo na Angelici. Na nesrečo nisem mogel videti nič. Angelica je prav v tem hipu jela zapenjati rokavico in povesila je glavo tako nizko, da mi je klobuk zakril popolnoma njeno lice. — To naglo gibanje pa se mi je kazalo za dobro napoved.
Vrnili smo se domu. StarriVi > gospe so nas že čakale z obedom, ki je trajal <.„ desetih zvečer. Klara je improvizirala na glasovirju svoj »Friihlingslied. * I Gotovo še Plošev ni slišal take godbe, toda to pot 0«dm se le malo brigal za njo, ker so bile moje misli preveč napolnene z Angelico. Vsedel sem se blizu nje, in sedeli smo v polumraku, ker Klara ni pustila prinesti svetilnic v salon. Sniatinski je mahal z roko kakor bat, niegovn žena, kateri to očividno ni ugajalo ga je potegnila sedaj pa sedaj za rokav, Angelica pa je sedela nepremično. Mogoče, da je bila pogreznena
v lastne misli ter niti ni slišala, kakor jaz, te pomladne pesmi. Bil sem prepričan, da v tem hipu misli name in na Klaro, a zlasti, da razglablja pomen besed, ki sem jih izrekel Klari. Lahko mi je bilo uganiti, da najsi bi me tudi ne ljubila, naj si bi ne imela sence zavesti o tem, da so moji občutki do nje nekaj več, nego bratovska naklonjenost, sedaj ko sluti, da ji more te občutke druga odtegniti, začuti sama gotovo žalost, osamelost in grenkobo. Ženska, ki v zakonu ni srečna, se obvija okrog vsakega občutka, najsi bi bil to le občutek prijaznosti, kakor se bršljan ovija okrog drevesa, ter se boji izgubiti to podporo. Nisem imel niti najmanjšega dvoma, da ko bi bil v tem hipu pokleknil pred njo in ji priznal, da ljubim njo edino, da bi se je navzlic vsemu osupnjenju, kakoršno bi jo pri tem prevzelo, polastila obenem tudi taka radost, kakoršno čutimo, kadar dobimo kako drago reč. In ako je tako (sem si mislil v duhu), ali morda ni prilično, pospešiti to izpoved, samo da se dobi način, s katerim bi jo čim najmanj osupnil in* čim največ mogoče razveselil.
In jel sem misliti na ta način, od katerega je moglo biti vse odvisno. Razumel sem, da je to treba uravnati tako, da obenem Angelico razorožim in ji vzamem priložnost, odpahniti me za zmerom. Moje misli so v tem hipu težko delovale, kajti ta naloga ni bila lahka. Stopnjema me je prevzemalo Čimdalje večje razvnetje in čudna stvar: bil sem razvnet bolj za Angelico, nego zase, domislil sem si bil namreč, da bo to ogromen prelom v njenem življenju, in bal sem se za njo.
Med tem je v salonu postalo svetleje, mesec je priplezal izza dreves v parku ter načrtal po tleh okvirje Štirih oken. Glasovi pomladne pesmi so še neprestano napolnovali   salon.   Slavček   je odgovarjal
Klari iz goščave skozi odprte steklene duri. Bil je t o nenavaden vočer, v katerem so se združile: topla majnikova noč, godba in ljubezen. Nehote sem si domislil, ako že življenje ne daje sreče, da pogostoma daje vsaj nekak okvir za njo.
V tem osvetljenem mraku sem jel iskati z očmi Angeličin pogled, toda ona je zrla neprestano na Klaro, ki je bila v tem hipu podobna pRJkazni. Svetloba meseca, prodirajoča čimdalje globlje v salon, je osvetlila končno njo in glasovir; ker je pa imela ha sebisvetio suknjico, je bila kakor nekak srebrni duh godbe.
Vendar to ni trajalo dolgo. Klara je končala svojo pomladno pesem, takoj na to je gospa Sniatinska, kateri se je že mudilo domu, dala znamenje za vrnitev. Ker je bil večer čudovito topel, sem predlagal, da gremo peš do velike ceste, oddaljene za pol vrste od naše hiše.
Storil sem to radi tega, da bi na poti nazaj proti domu bil sam z Angelico. Njej nikakor ni bilo prilično, odtegniti se spremstva teh gostov; ved^ pa sem tudi, da teta ne poj de z nami, torej se niV«-,f mogel zmotiti v računu.
Naročil sem, naj voz počaka na veliki cesti, mi pa smo kmalu potem odšli po lipovem drevoredu, ki je držal od palače na javno cesto. Podal sem roko Klari, toda šli smo vsi skupaj, spremljani od regljanja žab v ploševskih ribnikih.
Klara je nekoliko obstala in jela poslušati te zbore, ki so časih vtihnili, pa se črez trenutek oglasili še glasneje; končno je rekla:
»To je »finale* moje pomladne pesmi.«
»Kaka sijajna noč!« se je oglasil Sniatinski.
In takoj je začel deklamiriti odlomek iz »beneškega trgovca.«
Priloga »Sode" it. 96. * fm 30. novembra 1904.
Probujanje narodne zavesti v Avstriji zadaje Nemcem mnogo skrbi, ker bi se mogli dvigniti narodni nasipi, ob katere bi se razbijali valovi Dranga. Tudi pri tem vidimo novo taktiko, katero skoro desavuira njihovo proverbijalno »hladnokrvnost. Oni hofiejo z vsemi silami zaprečiti razvjtek nenemške kulture in inteligence; V toVvrho dela vladrin ulica. Vlada ne daje neneroškim narodom izobrazbe v narodnem jeziku. En mil'jon in pol Slovencev (da drugih ne navajamo) nimajo niti jedne srednje šole. O vse-učiliški izobrazbi ni govora. Vlada tira.-mlado .j slovansko in italijansko generacijo na nemške univerze, ker jim ne da lastnih. Nemška ulica pa jih s teh univerz preganja. Ne more se zabraniti državljanom, da pohajajo pouk, makariv-tujem jeziku. Ali s pomočjol ulice se jim more izbiti vsaka volja za pohajanje zavodov, namenjenih nemški misiji. Kar se je sedaj dogodilo Italijanom v Inomostu, to se dogaja našim dijakom v Gradcu, na Dunaju in drugje že od nekdaj, Ne trpijo jilr, tiečejo jih poleg sebe, srečni so, da . jih otresejo, preziraje zaslužek, katerega jim dijaki s seboj prinesejo. Mi smo jim v na<fem domu konkurenti, krumiri, ki jim odjemljejo posel in katere treba onemogočiti.
Kedaj bo reagirala proti temu velikemu neprijatelju združena akcija narodov, ki so mu na potu, in kateri bi morali opustiti ve-leitete medsebojnega klanja in fiktivne veličine pred nevarnostjo, da vsi skupaj postanejo plen — .Dranga nach Osten?*'
Tak je Drang nach Osten istotako ne-vaien, kakor Drang nach Sttden, katerega pa zlasti naši Lahi mnogo  premalo  vpoštevajo.
županstvu  na srce.   Naj   bi   obilno   sadu obrodile!
Dopisi.
Is Brd, 27/11/04, (O volitvi župana v kojščanski županiji.) — V najlepšem redu in soglasju se je dne 22. t. m. izvršilo konstituiranje županstva v obširni kojščanski županiji pod vodstvom glavarstve-nega voditelja c. kr. dvornega svetnika g. grofa Attemsa in v prisotnosti g. upravitelja barona Bauras,, c. kr. okraj, komisarja.
Enoglasno je bil izvoljen županom g. Franc Obljubek iz Krasnega, podžupani pa gg. Anton Školaris (I. podžupan), Miha Jančič (II. podžupan), Janez Lenardič, Janez Kristaneič, Anton Jančič, Jožef Simčič, France Prinčič, Anton Bavdaž, Vincenc Jisnič in Miha Jan. Šfiltgoj.
Zavedni možaki so s to izvolitvijo res pokazali, da jim je pri srcu edino blagor in ugled občine. Za trdno je upati, in v to imamo povoda dovolj, da ona krasna edinost in sloga, koja je družila ugledne občinske zastopnike dan volitve, bode vladala skoz in skoz pri težavnem delu med novoizvoljenimi obč. zastopniki v prid in razvoj županije. Bog živi naš novi občinski zastop!
Prisrčna hvala naj bo tu izrečena g. dvornemu svetniku grofu Atlemsu za blagohotne besede, ki jih je polagal izvoljenemu
Domače In razne novice.
Pevsko In glasbeno društvo v Gorici priredi v nedeljo dne 4. decembra 1904. ^r^BPtf^s^crdelovaiijem vojaškega orkestra c. kr. pešpolka št. 47. v veliki dvorani hotela »Ctentral*. Vspored: 1. W. A. Mozart: Ouvertura k operi »Figarjeva ženitev", or-kerster. 2. F. S. Vilhar: ,Na vrelu Bosne*, možki zbor z basom šolo. 3. Moszkovski: »Serenata", orL ster. 4. G. Hubad : .Slovenske narodne pesmi*, možki in mešan zbor. 5. Ch. Gounod: Fantazija na motive iz .Fausta*, orkester. 6. K pl. Zaje: .Sliepac Marko", možki zbor:.- z bariton šolo. 7. B. Smetana: Fantazije na motive iz .Prodane neveste", orkester. 8. P. J. Čajkovskij: ,Hor i pljaska* iz opere .Mazepa*, mešan zbor s spremljevanjem glasovirja. 9. R. Wagner: ! Zbor in pastirska pesem iz .Tannhausra", orkester. 10. B. Smetana: .Pisen češka", ženski, možki in mešan zbor z orkestrom. Dirigenta: Društveni pevovodja gosp. Josip Michl, vojaški kapelnik gosp. R. pl. Benczur. Besedilo pevskih točk bode na razpolago pri blagajni na dan koncerta. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Sedeži: I.-Ill. vrste 2 K 50 vin., IV.-VI. vrste 2 K, VH.-X. vrste 1 K 50 vin., stojišča 70 vin. Posebne vstopnine ni. Vstopnice se prodajajo v prodajalnici g. Ant. Jereb ca v Semeniški ulici, na dan koncerta od 7. in pol naprej pri blagajni. Po veselici prosta zabava s sodelovanjem vojaškega orkestra. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Pevska vaja v novih prostorih v »Trgovskem domu* za mešan zbor je drevi točno ob 8. uri. Opozarjajo se gg. pevke in pevci, da se vaje prav gotovo udeleže. Skupna vaja z orkestrom bode v petek v hotelu .Central" tudi ob 8. uri.
Miklavžev večer priredi »Sokol" v hotelu .Pri zlatem jelenu* dne 5. decembra. Vspored obsega nastop Miklavžev, obdarovanje majhnih in velikih otrok, komičen prizor in po možnosti zabavno predavanje. Začetek točno ob 8. uri. Vstopnina 40 v za osebo, otroci prosti.
Darila bo sprejemal tam od 2. ure popoludne br. načelnik.
Ker je Me fisto, ki ga dobimo iz pekla, še mladič iz letošnjega gnezda in še ne pozna dovolj Goričanov, se prosi, da se pri šaljivih darilih napišejo tozadevni komični naslovi. Za tajnost se jamči.
Enajpovec. — Izšla je danes 11 številka Knajpovca s sledečo vsebino: Enajpovec v letu 1905., O srcu, Kako ubraniti se boleznim, Kako moramo jesti sadje, Splošna šibkost telesa, Higijena krhlja, Negovanje rok, Nekaj o nosu, O izviru tuberkuloze, Korist in uporaba medu, Te lesna higijena, Raznoterosti in Za kuhinjo in hišo.
Prorano odprt grob. — Pišejo nam: Umrl je gospod Edvard Gigoj, posestnik in podžupan v Šturju pri Ajdovščini, v najlepši moški dobi, star komaj 37 let, zapustivši udovo in šestero nedoraslih otrok. Bolehal je skoraj eno leto; letošnjo spomlad je še precej dobro okreval, a žaiibog na jesen se mu je bolezen ponovila, kateri, jft Judi. končno moral podleči, objokovan od svoje družine, obžalovan od vsakega, kdor ga je le količkaj poznal, bodisi že ene ali druge stranke. Dasi po mišljenju nam nasprotne stranke, je bil vendar priljubljen in spoštovan pri vseh, brez razlike strank, kot mož čistega rodo- ! ljubja in značaja. Lahka mu žemljica!
Porotne obravnave. — V soboto je prišla na vrsto obravnava radi razžaljenja časti potom tiska. Nikolaj Falig iz Gradišča je tožil dopisnika G. Torossija iz Gradišča radi nekega dopisa v .Gazzettinu". Med porotnike je bilo izbranih sedem Lihov, 5 Slovencev. Radi tega sta zahtevala obtožencev zagovornik kakor tudi zastopnik tožitelja, da se spisi preložijo na slovenski jezik ter se obravnava preloži. Sodni dvor je temu vstregel. Obravnava se je imela vršiti v ponedeljek. Dr. Marani je zahteval sedaj, da se mu dovoli dati pregledati preložene spise ljudem, do katerih ima zaupanje, ter da morajo biti prevedeni vsi spisi. Potem je trdil, da je vsa stvar zastarela. Ugovarjal mu je zastopnik tožiteljev in sodni dvor mu ni ugodil, marveč razsodil, da se ima vršiti obravnava v prisotnosti tolmača. Dr. Marani pa je lepo pobral svoje reči ter odšel iz dvorane, na kar se seveda razprava ni mogla vršiti. Dr. Marani •*=¦¦. %il zagovornik „ex offo". Včeraj so sodil: A. Fr. Diiena, 22let-nega mladeniča iz Moše, ki je obč. slugo Jos. Medeota z nožem zabadel v glavo, vsled česar je ta umrl v goriški bolnišnici. Zgodilo se je to po nekem pretepu v gostilni, ko je Medeot v sporu z nekim drugim padel na tla. Prisodili so mu 3 leta trde ječe s postom vsake 3 mesece in trdim ležiščem vsaka 2 meseca, v poravnanje troškov ter v plačilo 8 kron na mesec hčeri umorjenega ter 10 K materi.
S tem je bilo zasedanje končano. Predavanja sa delavce glede" prve pomoči pri ponesrečenju se vršijo v prostorih tuk. trg. in obrtne zbornice na inicijativo predsednika društva za pospeševanje obrti. Ali ta predavanja so laška in — nemška. Slovenskega predavanja seveda ni treba, kdo pa razume v Gorici slovensko!!! Predava dr. Pontoni. — O tem je bilo govora tudi na zborovanju omenjenega društva, ali doslej še nismo culi, da bi bila proti temu spregovorila kako besedo Berbuč ali Vidmar. V RlcmRnje hoče poslati — kakor se čuje — tržaški Škof duhovnika ter tamkaj cerkev odpreti. Kdor hoče hoditi v cerkev, prav, kdor ne, tudi prav, ali gorje onemu, ki bi delal ovire. Torej nova past ubogim TUcmanjcem. Ce se kdo le gane, pa ga skar-niflajo  —   v strah božji drugim!   No, pa
ljudstvo je prestalo doslej srečno vse škofove skušnjave, bržčas prestane tudi nove spletke tako mirno, kakor dosedanje.
Kje so slovenski lepaki ? Na naš poziv, da morajo biti poleg laških in nemških lepakov nabiti po mestu tudi slovenski glede koncerta Ondr" ičkovega ter da se imajo iz -dati tudi slovenska vabila, so se izdala vabila v slovenskem jeziku, ali lepaki so pa le laški in nemški! Nam gre za javnost. Nikakega vzroka ni, da se ne bi smeli nabijati slovenski lepaki poleg laških in nemških! Slovenske lepake zahtevamo, potem bomo pohajali take koncerte in slične prireditve, če ne pa n*! To zahteva naša narodna čast — s samimi nedolžnimi vabilci se ne damo odpraviti! Vsak ve, kaj ima storiti!___.......___l_.l_L.__.__......_____'.______.....____
¦Gorica", ki stoji s svojo izdaj sko politiko na tistem stališču, kakor Lahi, da naj se rabi po lepakih le Iaščina in nemščina, ter služi tako na sploh laškemu izpod-rivan;i slovenščine, je zadovoljna že s slovenskimi vabilci. To je naroden škandal! — Nam gre za princip, in naša pravica se mora izbojevati! Aut — aut!
Dnhovul gospodje med seboj. — V zadnji številki »Prim. lista" smo čitali to-le zanimivo listnico uredništva:
»Divo vegliardo: Prašate, kaj je zono obravnavo? Odgovarjamo, da ni bilo dne 12. t. m. nobene obravnave v oni zadevi. Kakor smo izvedeli, so tožiteljevi prijatelji preprosili toženca, da je odstopil in podpisal neko .izjavo". Sicer smo Vam že prej povedali, da obravnava bopravgotovoo sv. Nikoli — nel mes di mai in ne o sv. Martinu! Videti je, da ni gospode še zdaj nič s r a m !*
Umevno, da te listnice marsikdo ni umel. Ta listnica je nekako nadaljevanje boja od strani »Prim. lista" proti nekemu visokemu cerkvenemu dostojanstveniku, o kete« rem boju smo govorili že tam v začetku tega leta. Takrat so ga obdelali v .Prirn, L«, joj obdelali tako, kakor pač znajo obdelati človeka le klerikalci. Mi seveda se ne ogrevamo ne za eno ne za drugo stran, marveč le kon-štalujemo. — Zanimivo je v tej listnici, da so tožiteljevi, to je velikega duhovna prija-jatelji, preprosili toženca, da je odstopil. To je res interesantno, aH po volji ni gosp.d i pri .Prim« i.", marveč vlada med njimi žalost, da je toženec dal kako zadoščenje ter da ni izšel veliki duhoven osramočen iz te afere, radi katere bi se bila vršila razprti izven Avstrije, in da ni dosegel svojega namena materijal, katerega je nabral ,Pr. 1." proti njemu. Zato pa ga prije mlje zopet za lase... ne glede m to, da je moral pač — kakor učijo — prst božji poka zati nanj, da je še mlad prišel na jako ugledno in vplivno mesto. Pravijo, da kaže prst božji še nanj, ter da b i morda vladal še v palači ob Travniku. Hm, ta prst božji! Seveda če imajo gospodje pri ,Prim. 1." prav, potem pa seje ta prst božji neizmerno blaroiral...
.............Kako tiho
spi tam na griču svetloba lune. Počijva si nekoliko in naj glasovi godbe nama teko v uho: noč in nočna tišina se vjemata s sladkim čarom harmonije."
Nadaljevanja se ni mogel spomniti, toda jaz sem se ga spominjal, zato sem končal namesto njega: »Sedi, o draga; glej, kako prostrano nebo je gosto posuto z zlatimi zvezdami, a vsak krožeč od tjb, ki jih tam zazreš, krožeč po nebu, prfaružuje pesem svojo jasnookemu zbom ke>ruhimov. Tako so polni harmonije čisti duhi, le mi, katerih duh je povit v lupino prahu, je čutiti ne znamo*.
Na to sem ponovil Klari, katera ni znala poljski, ves odlomek v naglici skrpanem francoskem prevodu. Ona je nehote dvignila oči kvišku; končno je dejala, kažoča u« zvezde:
*Blla sem zmerom prepričana, da vse svira.« Pokazalo so je, da je tudi gospa Sniatinska bila prepričana o tem; trdila je celo, da se je že večkrat razgovarjala o tem z možem, kateri pa se tega nikakor ni mogel spomniti. Iz tega je nastalo med njo in možem pričkanje, v katero sva se vmešala tudi jaz in Klara. Angelica se ves čas ni vmešala v razgovor. Prišlo mi je na misel, da se morda ta draga stvarica huduje name za to, ker vodim pod roko Klaro in se poglavitno le ž njo vkvarjam. Že s^mo podobno do-puščenje me je napolnjevalo s srečo. Prizadeval pa sem si vsekakor, ne zgubiti popolnoma glave, in rekel sem si v duhu: Ne domišljuj si, da bi ona vedela, da čuti občutek zavisti: ona čuti samo žalost, morda nekoliko razžaljenja — in to je vse.« V tem hipu bi bil oddil celo krdelo takih umetnic, kakor je Klara, *amo da bi mogel njej  reči, da vse, kar tiči
v meni, pripada njej. Med tem je Sniatinski začel govoriti nekaj o astronomiji, kar sem ie tako mimogredč poslušal, dasi ne znam niti izpovedati, kako močno me zanima ta veda, katera po naravni poti ne more sebi, niti človeškemu duhu staviti tesnejših mej nego je brezkončnost.
Končno smo dospeli do velike ceste, kjer so Sniatinska in Klara sedli v voz.
Črez trenutek so zaropotala kolesa; na najima ušesa je zadonelo zadnje »na svidenje!« in ostala sva z Angelico sama.
Zavila sva takoj proti domu in dlje časa korakala molče. Kegljanje žab je že vtihnilo, samo od daleč, od pristav, se je še čul klic ponočnega čuvaja in lajanje psov. Nalašč se nisem spustil v razgovor z Angelico, kajti ti trenutki molčanja so bili nekak dokaz, da se med nama nekaj godi in da obdaje taka misel tudi Angelico. Končno, nekako na sredi poti, sem se oglasil:                                                                    1
»Kako izborno je nam prešel današnji dan —j kaj ne?«
»Davno že nisem slišala take godbe,« mi odvrne Angelica.
»Ali vendar si bila z nečim nezadovoljna; tega mi ne moreš skriti. Jaz tako pazim na to, kaj se godi s teboj, da vidim vsako, tudi najmanjšo senco na tvojem licu.«
»Danes si se moral zanimati za goste... Jako dober si, toda zagotavljam te, da mi ni nič.»
»Danes sem se vkvarja! kakor zmerom zgolj s teboj — in v dokaz tega, ako dovoliš, pa ti povem, o čem si mislila ves dan.«
In ne čakaje dovoljenja, sem nadaljeval:
»Mislila si si, da sem podoben nekoliko Latišema, mislila si si, da sem te vodil za nos, govore ti o pu-
jščavi, ki me obkoljuje; končno si si mislila, da sem te po nepotrebnem prosil prijaznosti, ker sem jo že poprej našel drugje. Odgovori mi odkritosrčno, ali ni bilo tako...«
Angelica mi odvrne z vidno težavo:
»Ker le na vsak način hočeš to vedeti, torej... lahko mogoče... Toda to me je moglo samo veseliti...
»Kaj te je moglo veseliti?«
»Vajina vzajemna prijaznost s Klaro.«
»Mogoče, da sem ji močno naklonjen, sicer pa sem do Klare, kakor do vseh drugih žensk, povsem brezbrižen. Ali pa veš čemu?«
Tu sem jel nekoliko trepetati, ker sem spoznal, da je napočil oni trenutek; nekaj Časa sem čakal, naj bi Angelica ponovila vprašanje, na to pa se oglasim z glasom, kolikor le mogoče mirnim:
»Ti moraš vendar videti in razumeti, da vse moje bitje pripada tebi, da sem le tebe edino ljubil in te še ljubim sedaj, do znorelosti!«
Angelica je obstala kakor vzidana. Jaz sem po hladu na licu Čutil, da bledim, kajti ako se je pod to revico odpirala zemlja v trenutku, šlo je tukaj vendar le za mojo dušo. Toda vedoč, s kako žensko imam opraviti, sem moral hiteti, da jo razorožim, predno se zave in predno me pahne od sebe.
Zato sem začel hitro govoriti:
»Ne odgovarjaj mi, ker jaz ničesar nočem, ničesar ne zahtevam — ničesar, ali čuješ? Hotel sem ti samo povedati, da si mi vzela življenje in da je ono moje. V ostalem, ti si zapazila že sama, da je temu tako, zato je vse eno, ali govorim o tem ali ne. Ponavljam ti še enkrat, da ničesar ne želim, niti ne pričakujem. Ti me ne moreš pahniti od sebe, ker so jaz odpehavam sai|... Priznavam ti to sam tako, kakor bi priznavaj prijateljici ali sestri. Prihajam in se prito-
O napadih in tatvinah t Furlanljt
se je v zadnjem Času jako »nogo pisalo po listih. Kakor pa čujemo sedaj, se je v tem oziru jako mnogo pretiravalo, in vsa čudo-dovita pripovedovanja so prenehala, ko so zaprli dne 23. t. m. neko osebo v Gradišču. Toliko resnici na ljubo.
Sove stroje aa cepljenje trti bi bi rad videl neki mladi vinogradnik. Sel je v dež, trtnico, kjer je mogel govoriti le z delavci, na kmet. šoli so ga poslali v c. kr. kmet. društvo. Tu pa so mu rekli, da so oddali stroje dež. odboru, kamor je res šel mladi mož; ali tu so debelo pogledali, povedali pa, da tam nimajo kaj rabi« takih strojev, ter da Ce so mu tako rekli v c. kr. kmet. društvu, so storili radi tega, ker mu nočejo pokazati onih novih strojevT Kakeri lepe razmere!!
Pretep v Plaveh. — V nedeljo sta se stepla v Plaveh v Križničevi gostilni dva laska delavca, in sicer Torcello Umbert iz Grižnjana v Istri in neki Tizzoni iz Italije. Prav dobro sta se morala pretepsti, ker se nahajata oba v tukajšnji bolnišnici usmiljenih bratov.
Neprijetno presenečenje dren aa-Ijubljeneev. — V nedeljo popoludne se je pripeljal v Gorico neki laski žurnalist iz Vidma, in sicer ne sam, ampak s svojo ljubico, ki je domaČa učiteljica pri neki grofov-ski rodbini v Vidmu. Sla sta v hStel pri treh kronah. Ko sta si govorila lepe besede, pila in jedla ter se zaljubljeno pogledovala, stopi v sobo — žena onega žurnalista. Mož se > tako prestrašil, ^da je pograbil klobuk in palico in suknjo ter zbežal pri stranskih vratih. Ljubica jo je pobrala kmalu za njim, ali na dvorišču jo je vjela žena, s katero sta se tepli in lasali, da je bilo veselje. Slednjič je Sla žena na policijo povedat, kaj se je zgodilo, ljubica se je vrnila v hotel, c njem pa ni bilo ne duha ne sluha. Žurnalist je bil rekel svoji ženi, da je poklican v Gorice. Ker je slutilaj kdo ga ,kliče«, je šla z dragim vlakom za njim, in ga našla z ljubico. — ,To vse ljubezen s?t*ri*.
Aretirali so v Gorici Iv. Vovka iz Gradišča. Sel je bil v Avče, da poskusi tam kot pek svojo sreso. Ali namesto dobiti srečo, je napravil du'gove okoli 300 K ter odEel v Gorice nenadoma in neopazen. Ta pa so ga prijeli ter izročili sodniji.
, V Dornbergn je bilo prišlo v nedeljo do spora med A. Bašo in Fr. Perozzijem. BaSa je ranjen na vratu, P. pa na vratu in glavi.
Laški delavci — napadale!. — Ko je šel v nedeljo zvečer voznik A. Saligoj iz Bočinja v Gorico, so napadli voz laški delavci, in neki Bujatti je ranil S. nad levim očesom, potem zbežal. Bujattija se prijeli. Bati se je, da pride S. ob oko.
Zskljočenje deželne komisije. — Dne 23. t. m. je bilo zaključeno sedmo glavno nasedanje deželnih komisij za prido-
barino za Trst in okolico, za Goriško-Gra-diščansko in Istro.
Sadjarsko društvo aa komenski okraj
bo imelo v nedeljo dne 21. decembra svoj redni občni zbor. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Račun za 1. 1904. 3. Razdeli'ev dreves. 4. Razni predlogi. K obilni vdeležbi vabi odbor.
Naročba časnikov s posredovanjem poŠte. — Izšla je naredba c. kr. trgovinskega ministerstva na Dunaju od 17. oktobra 1904., št. 54.047, glede naročbev tuzemstvu izhajajočih časopisov in perijodičnih listov po posredovanju pošte. Naj podajamo tukaj izvleček iz nje:
1.) Poštni uradi prevzamejo naročila na tuzemske časopise jn_ perijodične listejv ta namen, da je odpošljejo  časnikim upravam.
2.) Casniške uprave, ki dopuščajo, da jim naročila na ta način dohajajo, imajo bližnjemu c. kr. poštnemu uradu naznaniti pismeno časnike in perijodične liste vsvrho, da se iste vknjiži v casniški imenik I. Prijava mora obsezati: Ime časopisa ali periodičnega lista in morebitnih rednih prilog, kraj, kjer izhaja list, kolikokrat izhaja, na-ročbeno dobo (ali mesečno, ali četrtletno itd.), sedež časiiške uprave, oddajni poštni urad iste in naročbeno ceno za odpošiljanje potom pošte v tuzem9tvu. Istotako se ima vsaka prememba naznaniti pismeno dotič-nemu poštnemu uradu. Casniški imenik I. izide vsako leto v polovici decembra; v polovici meseca marca, junija in septembra izidejo dodatki k istemu. Da se prijave ali popravke more uvrstiti v casniški imenik ali dodatke, morajo se poslati najmanj štiri tedne pred zgoraj navedenimi obroki; v nasprotnem slučaju bi se ne moglo jamčiti za uvrstitev.
3.) Pri naročbi časopisu ali periodičnega lista plača naročnik naročnino in poleg te pristojbine 10 vin. za poštno posredovanje; to pristojbino se zahteva samo je-denkrat, ako naroči naročnik istodobno večje število fctisov jednega in istega časopisa ali istega perijodičnega lista in ako naročbena doba teh iztisov istočasno pričenja in neha. Naročiti se more samo za dobo, naznačeno v časniškem imeniku. Naročnik dobi o izvršeni naročbi in plačani naročnini pobotnico.
4.) Naročila in naročnine pošiljajo se nemudoma pristojnemu poštnemu uradu Casniške uprave, katere dolžno st je, da iste pri poštnem uradu prevzema. Dolžnost casniške uprave je, ako ni izjavila, da bode naročila in naročnine pri poštnem uradu sama prevzemala, da nastavi v to svrho pooblaščenca, kateri' dobi vsakikrat poštnouradni izkaz o prejetih naročninah. Za hranjenje se ne zahteva nikake pristojbine. Z izročbo naročila in naročnine je dolžnost poštne uprave storjena. Na preklic izvršenega naročila se samo ozira, ako ni bilo naročilo in naročnina casniški upravi še izročena. Pristojbine 10 vin. se ne vrača.
5) Poštna uprava jamči samo za vplačane naročnine v oni meri, kakor za poštne nakaznice. V širši meri ne jamči poštna uprava in posebno ne za redno izročevanje naročil in naročnin za dolžnosti in obveznosti, katere ima izdajatelj za vrnitev naročnin v slučaju, da časopis prestane izhajati itd.
Vojna med Rusi in Japonci.
Vojaške vesti o Poljakih.
Nasproti vesti milanskega .Corriere della Sera*, češ, da Poljaki v velikem številu dezertirajo iz mandžurske armade, kon-statuje sedaj .Vestnik mandžurskoj armij", da ta vest italijanskega lista ne odgovarja resnici. V ruski armadi na skrajnem Vztoku — pi§e list —¦_ kakor tudi v floti Tihega Oceana služi precejšnje število poljskih častnikov in vojakov, ki zaslužujejo radi svoje hrabrosti spoštovanje in više pripoznanje. Vsi poljski častniki, zdravniki, vojaki in sanitetno osobje tvorijo eno celoto v požrtvovalnosti na vršenju svoje dolžnosti. Baasodl&e v hulski aferi.
Sklenjeni rusko angležki dogovor glede razsodišča, ki ima razsoditi dogodke v severnem morju, določa, da bo preiskovalna komisija obstojala iz petih členov, med temi tudi dva visoka častnika ruske in angležke mornarice. Francijo in ameriške Severne države se naprosi, da izberejo iz svojih pomorskih častnikov p? enega člena v komisijo. Petega člena določijo ti štirje komisarji. Ako se ne bodo zamogli glede osebe sporazumeti, bo petega člena imenoval avstrijski cesar. Rusija in Anglija bodeti imenovale prave vešče prisednike s posvetovalnim glasom is. enega agenta, da se oficijelno udeleži delovanja komisije. Ugovor določa nadalje obseg delovanja komisije, ki se snide v Parizu in ki po sklepu preiskave sestavi poročilo ter ga predloži obema strankama.
Švedski kapitan o Vladi vostoku.
, Moško v. Vedomostt", so objavile razgovor s švedskim agentom vojne mornarice, kapitanom O. Lubeckom, ki se je povrnil z bojišča na Švedsko. Isti pripoveduje sledeče: Bival sem na skrajnem Vztoku že od meseca -aprila. Vladivostok je silno močno vtrjen. Po moji sodbi ni nikakor možno vzeti te trdnjave. Kje naj vzame sicer Japonska, ki je že vslad brezvspešne blokade Port Arturja oslabljena, potrebne moči, da blokira in oblega tako mogočno trdnjavo, kakor je Vladivostok ? V mestu vlada popolen mir, kakor da bi se vršila vojna zelo daleč od njega. Javno življenje hodi svojim navadnim potom in ako ne bi primanjkovalo nekaterih, za vsakdanje življenje zelo važnih predmetov, katerim se je cena zelo povišala, bi sploh ne bilo nikakega razločka med mirovnim in sedanjim vojnim stanjem. O vojni se je izrazil omenjeni kapitan: Po mojem mnenju se vojna izvrši še le na jesen bodočega leta. Kar se tiče operacij na morju, jih zamore zimski čas le malo ovirati. Vse-kako je pričakovati večih spopadov na kopnem. Kapitan je tudi pohvalil ruske pomorščake, disciplino, ki vlada na brodovju, in prisrčne odnošaje med častniki in možt om. Nov napad na Port Artur.
General Kuropatkin je poslal 26. t. m. 'o-le brzojavko: General Ste 3el mi je danes poslal poročilo, da so Japonci 21. t. na. znova napadli trdnjavo, a   so bili z velikimi
izgubami odbiti, ~- Že skoro štirinast dni krožijo po časopisih vesti, kakor da bi bila Port Arturju že odbita zadnja ura. Kakor je pa razvidno iz uradnega poročila generala Steslja, je pa ruska posadka Se pretekli ponedeljek z uspehom odbila japonski napad.
Poročilo generala Steslja torej demen-tuje vse neugodne vesti, ki so se v zadnjem času trosile o Port Arturju zlasti pp angleških časopisih.
Častno darilo generalu Steslju.
Na predlog grofa d'Andigoy je ,Echo de Pariš* jel nabirati prispevkov za častno darilo, ki se ima izročiti junaškemu boritelju Port Arturja generalu Steslju in njegovi gospč. — Generalu se namerava izročiti zlata častna sablja, gospe Sltsljevi krasen drago- ' cen nakit, vsem branitdjera Port Arturja pa posebno častno kolajno. Takšnih medalij se bo kovalo 40.000.
Izs Mandžurije.
Kuropatkin poroča: Dne 24. so Japonci začeli ofenzivo proti ruskemu oddelku, ki stoji pri. Sinhenčenu, a so bili odbiti. Po* noč', ko je bila gosta megla in je snežilo, so Japonci obnovili naskok, a Rusi so ohranili svoje pozicije. Ruske izgube so neznatne! Nov naskok na Port Artnr.
Sobotni naskok na Port Artur je bil najstrahovitejši med vsemi dosedanjimi naskoki. Japonci so ves dar trdnjavo bombardirali, potem pa je šla infanterija v ogenj. Japonski naskoki so bili brezuspešni. Drugo govorilo iz Londona:
Japonci so v soboto začeli nov splošen naskok na Port Artur, a vsled ljutega odpora Rusov niso dosegli nobenega uspeha. Zadnje vesti.
Japonci so bili pri Cinkečinu v Mandžuriji odbiti z velikimi izgubami. — Odšlo je baje več japonskih ladij nasproti baltiški eskadri. — Pred Port Arturjem so vzeli Japonci baje neki hrib, visok 205 m.
Razgled po svetu.
V državnem zboru včeraj je rekel Krubv, da Čehi bodo nadaljevali boj proti vladi do zmage, Hortis zahteval laško vseučilišče, Ferjančič govoril proti laškemu vseučilišču v Trstu.
Nesreča na morja. — Zvečer 25. t ra. je i bila strašna nevihta v tržaški luki. Tri velike splavi, takozvane „maone*, so odnesli morski valovi. Jeden splav so našli pri Benetkah, in na njem mornarja Mashofi pol-mrtvega in izrarzlega. Za druge se ne ve.
»Tržaški Sokol" je otvoril v solboto oficijelno svojo novo telovadnico. Tem povodom je imel podstarosta dr. Slavik lep govor, v katerem je navduševal mladino za so-kolsko društvo, ki je na najbolj demokratični podlagi.
Društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov „Sava" na Dunaju priredi svoj III. redni občni zbor dne 2. decembra 1904. v lokalu: „Mattaloni* I. Auerspergstrasse 6. Začetek Vi8 zvečer. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Poročilo poslovniškega odseka. 5. Predavanje %. med. Hočevarja. 5. Slučajnosti. Svobodomiselni slovanski gostje dobrodošli 1
žujem pred teboj, ker se nimam pred kom drugim, prihajam in ti povem, da gorj§ čutim, ker ljubim žensko, ki pripada drugemu, ljubim brez mislij, moja Angelica, brezmejno !«
Bila sva že pri durih, toaa še zmerom v senci dreves. Nekaj časa sem se mamil, češ, da še skloni k meni, kakor zlomljen cvet, jaz pa jo prestrižem z rokami, toda motil sem se, Angelica se je otresla vtisov ter jela ponavljati z nekako nervozno eneržijo, ka-koršne pri njej nisem niti slutil:
»Jaz nočem tega slišati, Leon!  nočem,  nočem,
In stekla je na hodnik, osvetljen od meseca. Kar , zbežala je od mene, od mojih besed in moje izpovedi. Črez trenutek je izginila v veži in jaz sem ostal sam z občutkom nemira, strahu in velikega pomilovanja nad njo, toda obenem tudi iriumfa, da so te besede, po katerih se začne za aju oba novo življenje, že izgovorjene. Ker, resnica, v tem trenutku se nisem mogel nadejati ničesar več, in med tem je zrno, iz katerega mora kaj izrasti, bilo že vsejano.
Vrnivši se domu, nisem našel več Angelice. Našel sem samo teto, ki je korakala po sobi ter molila rožni venec; govorila je glasno med molitvijo. Takoj sem se poslovil od nje, hote ostati čim najpoprej sam. Mislil sem si, da me opisovanje vtisov pomiri in spravi v red moje raztrgane misli. Toda s tem sem se le Še bolj utrudil. Sklenil sem jutri (ali bolje že danes, ker se je že danilo) oditi v Varšavo. Hočem namreč, naj se Angelica vtrdi v prepričanju, da ničesar ne želim, ali pred vsem drugim, naj bi imela čas, pomiriti se in se spoprijaznitf s tem, kar sem ji povedal. Da povem vso resnico, sklenil sem oditi tudi radi tega, ker se bojim, videti jo jutri in želim to odložiti. Časih se mi zdi, da sem doprinesel nekaj nezaslišanega.
Toda pravzaprav ali morda poglavitno zlo ne tiči v tem, da je ona poročena s človekom, ki je ne ljubi in je ne more ljubiti? Kaj je manj nravstveno, ali moja ljubezen, ki je pojav velike pravice narave, ali pripadnost Angelice onemu človeku, kar je sramotno poteptanje te pravice. Najbolj opravičena zveza postane sramotna, če ni oprta na ljubezni. Tudi jaz, ki to jasno razumem, sem vendar tako slab, da me sprehaja groza, ko bi imel suniti z nogo to mrliško moralo. Sreča, da je ta strah le začasen. Ko bi tudi ne bil prepričan, da imam prav, nimam vendar najmanjšega dvoma o tem, da je tudi nasprotno prav. V ostalem te vrste dvome r razprši po naravni poti ena beseda: ljubim !
Ako mi že kopni srce pri misli, da ona morda v tem hipu tudi ne spi, da se morda joče in se žali z lastnimi mislimi — pa je to samo nov dokaz, da jo ljubim. Radi tega pa je vse, kar se godi in kar se bo še godilo, neobhodno potrebno.
Dne 19. majn?ka.
Prvi dan po svojem prihodu v Varšavo sem spal kakor ubit. V Ploševu mi je žal za vsako minuto dneva, ki je ne morem prebiti v AngeliČini družbi, po noči pa pišem. To me je končno vtrudilo na smrt. Tudi sedaj sem še nekako len, toda morem že vsaj misliti. Nekoliko me je sram, da sem zbežal iz Plo-seva in pustil Angelico samo pod bremenom mojega priznanja. Toda kadar ima človek opraviti z ljubljeno žensko, pa nekoliko bojazljivosti tudi ne škoduje. Ali gotovo bi se ne bil odtegnil, ko bi mi tega ne bilo veleval bodoči blagor moje ljubezni.
Kajti že nekoliko dnij mora Angelica, ko vstaja rano, ko moli molitve, ko hodi po parku, ko nadzoruje bolno mater, pri vsem tem, čeprav ne bi hotela, ponavljati sama sebi: »on me ljubi« — in naravno je,
da se mi je ta misel zdela čimdalje manj nezaslišana, čimdalje manj strašna. Človeška narava se osvaja z vsem, ženska pa se kmalu strinja z mislijo, da je ljubljena, zlasti ker sama ljubi. To vprašanje, ali me ona ljubi, sem si zastavil v prvem hipu, odkar sem so jel zavedati, da jo ljubim; od tega časa sem je obračal na vse strani v svoji glavi, prizadevam si prerešetati vse okoliščine tako, kakor se to ne bi tikalo mene ter prihajam do prepričanja, da je temu tako. Ko se je možila, jo ljubila mene, ne pa Kro-mickega; le obup jo je prignal do tega koraka. Ko bi bila dobila kakega nenavadnega človeka, ki bi jo bil mikal s svojo slavo ali idejo, ko bi še bila naletela na kak izjemen značaj — mogoče da bi me bila pozabila. Toda Kromicki s svojo denarno »nevrozo« je vendar ni mogel mikati. Vrhu tega je odpotoval kmalu po poroki: na to je prodal oni Gluho v, ki je bil cilj življenja teh dveh žensk. Presojajo Kromickega kolikor le mogoče objektivno, sem razvidel, da je to maj-J.m človek in da v njem ni nič takega, s čemur bi si mogel pridobiti to bitje, polno idealnih občutkov in vneme. Med tem sem dospel jaz, do katerega bržkone še ni ugasnila ljubezen v njej, in takoj po prihodu sem jo grabil za srce s spomini, z vsako besedo in vsakim pogledom ; vlekel sem jo k sebi ne le na ametni način, kakoršnega daje človeku izkušnja, marveč pred vsem drugim s tako magnetično močjo, kakoršno mi je dajala, navzočnost prave ljubezni v mojem srcu. Ako še dodam k temu, da je vedela Angelica, koliko sem pretrpel radi te njene odločitve v trenutku, ko sem poslal k njej Sniatinskega, da me je vendar morala pomilovati, da to pomilovanje doslej še ni moglo ugasniti, ~ sem dejal sat* sebi: igram za življenje, toda igram v takih pogojih, da te igre ne morem izgubiti.                                                 (Dalje pride.)
Smrtna kazen t Štlel. — Veliki Švicarski svet je s 156 glasovi proti 1 sklenil odpraviti smrtno kazen za detomorilke. Smrtna kazen se izpremeni v dosmrtno ječo. Velike politične stranke nameravajo spora* Eumno staviti predlog, naj se sploh smrtna kazen odpravi.
Po nedolžnem Obsojen. — Državna sodnija se je bavila ¦ te dni s',tožbo nekega., Petra Gosickega zoper pravosodno minister-stvo za odškodnino, ker je 6 let po nedolžnem presedel. Gosieki je bil 9. maja 1897. pri porotni sodniji v Novem Sandecu obsojen zaradi požiga v dosmrtno ječo, dasije neprestano zatrjeval nedolžnost. Iz ječe si je prizadeval doseči, da bi se obravnava obnovila, kar se je lani njegovi materi tudi po« srečilo. Pri novi obravnavi je bil Gosieki soglasno oproščen* V ječi je dobil naduho. Zahteval je pri justičnem ministerstvu odškodnino za prestano kazen, Ministerstvo mu je nakazalo za vse skupaj 9200 K. S tem pa Gosieki ni bil zadovoljen ter je ministerstvo tožil za 11.540 K in dosmrtno rento 600 K. Razsodba se še ni izrekla.
Kače v portuglgkem parlamenta,— Veliko vznemirjenje je nastalo nedavno v portugiski zbornici. Neki tajnik je vzel iz omare neke spise, pri tem pa je dregnil v gnezdo strupenih kač naočark, ki so planile na vse strani po dvorani. Tajnik je zbežal iz dvorane, zaloputnil vrata za sabo ter prestrašen klical na pomoč. Dolgo je trajalo, da se je našel pogumen mož, ki se je upal iti v sobo. Bil je to neki orožnik, ki je oborožen z batom previdno o Iprl vrata. Res se mu je posrečilo ubiti štiri strupene kače; potem pa ni mogel nobene več najti. Ker pa leži po sobi vse polno papirja in knjig, se uradniki boje, da še niso vse kače pobite ter se noben ne upa več v sobo.
Električno železnico nameravajo zgraditi med Velikim in Malim Lošinjem — na otoku Čresu. Ta železnica bi Sla po najlepših delih otoka.
Kaditi strogo prepovedani). — Iz Angležke prihajajo vedno veče tožbe o škod-Ijivosli kadenja, Izlasti je bdenje škodljivo mladim ljudem. Resne posledice se že opažajo. Vojaške oblastnije tožijo, da vojaki novinci od leta do leta postajajo čim nespo-sobneji za vojaško službo, ker jih cigarete tako rekoč uničujejo. Razni angležki generali so že ponovno svarili vojake, da bi se vzdrževali prekomernega kadenja. Sedaj je predložen pngležki zbornici zakonski načrt, kako bi se kadenje omejilo. Po tem načrtu bo dečkom izpod 16 let zabranjeno kaditi in se bo vsaki prestopek kaznoval z globo 16 šilingov. Zabranjeno bo tudi mladim ljudem, da ne bodo smeli prodajati tobaka. Na angležkem otoku Man obstoji tak zakon že 2 leti na obče zadovoljstvo.
Najdaljše in najkrajše ime. —Pred kratkim je neki Francoz na podlagi registra celega sveta dognal, kdo ima najdaljše in kdo najkrajše ime. Po tem statističnem raziska-vanju pade slava najdaljšega imena na neko bogato gospo iz Honolulu, glavnega mesta na Sanchvich-otohih. Priimek te mlade dame ima ravno 34 črk in se gtesi v vsej svoji melodični lepoti: Keohoanaakalainhueakawelkakanakao! Skoro ravno tako dolgo je ime neke ruske šivilje v Mihvaukee, Irstero se glasi: Nabucho-donozG\viszowna. Nsjhrajše ime na svetu imaje štirje brati v Bruselju, ki se imenujejo: O. In ker so štirje, se jim lahko reče: O-štirje. V otroškem *»Ju. — V velikih ame-rikanskih mestih se čuti veliko potrebo po poslopjih, v katerih naj bi stanovale družine z velikim številom otrok. Neki mlad ntwyor-ški gospodar z imenom, Sraith je sezidal veliko, sestnadslropno hišo, katera je v prvi vrsti namenjena malim paglavcem. Celo zadnje naslropje je namenjeno za igrišče. Š3 večl Za vsakega otroka, ki se rodi v hiši, ne plačajo stariši en mesce nobene stanarine, za dvojčke so stariši prosti dva, za trojčke tri mesece itd. So ljudje, ki zmajajo pri tem % glavo, češ radi tega nastane preveč otrok. In res, ako bi vsi gospodarji sledili vzgledu ženijalnega Smith-a, bi se bilo bati krize, toda ne radi prevelikega števila otrok, ampak radi pretečega bankerota vseh gospodarjev v Združenih državah.
dar se je slo za to, obremeniti slovensko javnost s kakim novim davkom v prid pre-potrebne družbe.    —    ,Mal položi dar — Domu na altar" je bila vedno vodilna misel družbinemu vodstvu, kadar je hotelo odpreti družbini blagajni vir novih dohodkov.   Prav , to geslo je pa tudi vodilo  družbino vodstvo | v njega 155* seji z dne 12. oktobra 1904. M ;vnJ|ojjod^m skjepa v tej seji se  .Družba sv. Cirila in MetodaT13uT>lj'ani*n®i|Sa da- ! nes pri slavnih uredništvih  in društvih, pri vseh rodoljubnih   Slovenkah in domorodnih Slovencih. A danes ne zahteva nikakih novih denarnih  prispevkov,   ali   novih   narodnih davkov. Prosile, da ji vsakdo izmed njenih dobrotnike v prepusti to, kar premnogi izmed njih kakor nerabljivo vržejo od sebe.
Neštete so v posesti slovenskega naroda se nahajajoče rabljene poštne znamke. Le malokdo se ukvarja s tem, da jih zbira in ureja — večina jih zametuje. Ako bi pa ves slovenski narod vse te v njega posesti se nahajajoče rabljene poštne znamke podaril naši družbi, bila bi to nova in znatna podpora družbini blagajni.
Vsaka pošiljatev takih znamk nam dobro do j de, za vsako pošiljatev bodemo hvaležni, naj bodo že urejene ali tudi neurejene zbirke inozemskih ali domačih rabljenih poštnih znamk.
Nikdo Vas, Slovenke in Slovenci, naj torej odslej ne odstranjuje rabljenih poštnih znamk. Če jih pridno nabira, ohranjuje in nam daruje, zagotovi si hvaležnost podpisanega vodstva in podpisane slovenske dece.
Vsa slavna časniška uredništva pa naprošamo, da sprejemajo po posameznikih darovane poštne znamke ter je ob priliki upošiljajo podpisanemu družbinemu vodstvu, za kar jim bodi vže naprej izrečena naj-iskreneja zahvala.
Vodstvo družbe sv. Dirila in Metoda v Ljubljani.
Družba sv. Cirila in Metoda v LJubljani vsem rodoljubom.
»Mal položi dar — Domu na altar" je bilo vedno vodilno  geslo nase družbe, ka-
Oružba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani
Tsem svojim podružnicam.
V koledarju za leto 1905., ki ga je izdalo vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda, nahaja se tudi .Vestaik« družbe za leto 1903. Ako pregledujemo ta vestnik nekoliko natančneje, prepričamo se lahko, da nam je neprijetno ogledalo onih podružnic, ki so spale tudi v letu 1903.
A nekaj teh se je začelo zadnji čas že gibati in oživljati. Smelo trdimo, da bi se lahko oživele vse naše podružnice, da bi lahko vse procvitale in se koncem leta ponašale z dostojnimi doneski.
Častiti domoljubi! Glavna opora naši družbi so vselej bile in morajo tudi v naprej ostati naše podružnice. To nam bode načelo našega nadaljnega postopanja. Z vsemi močmi bodemo odslej delovali na to, da se vzdramijo vse in da ne zaspi niti jedna — vsaj po naši krivdi ne sme zaspati.
Ker se leto 1904. približuje svojemu koncu, in ker bi se radi ponašali, ko izdamo v prihodnjem letu koledar za 1906., z dejstvom, da ni ostal naš klic glas upijočega v puščavi, marveč da je našel odmev v vseh naših podružničnih odborih, in v vseh srcih čč. rodoljubkinj in rodoljubcev, pozivljemo se do vseh teh z nastopnim nasvetom ter svojo vljudno prošnjo:
Tam, kjer naše podružnice spijo in niti svojih odborov večinoma ne naznanjajo v Ljubljano, tam se žrtvuj posamezna rodoljub-kinja, posamezen rodoijub ter naberi kako vsoto kot, prispevek za našo družbo ter jo upošiji naravnost naslovom : .Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani*. Ako dobimo take zneske s pripomnjo, da se upošiljajo kot prispevek  te ali one  podružnice
—  vsaj do konca letošnjega leta — izkazali jih bodemo kot prispevke dotičnih podružnic v prihodnjem koledarju za leto 1906. Tem načinom bo obenem oživela dotična podružnica.
Če dosežemo na ta način, da se zmanjša število spečih podružnic, častno bode to ne le za nafo družbo sploh, nego tudi za do-tično podružnico; posebej pa še za te tako delujoče rodoljubkinje in rodoljube.
Delavnostjo in neumornim trudom, čč. domorodkinje in domorodci, naprej ter naprej
—  in družbi se bode sčasoma godilo tako dobro, kakor jej to želite  Vi in mi.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Doslej je Izšlo u zalogi »Goriške Tiskarne fl. Gobršček"
u Gorici
? knjig „Denca slovanskih pouesfij" a b
I. knjiga: i. Figura. — 2. Iz križarskih bojev
na Poljskem. — 3. SlepSovodja. — 4. Slika iz gladnih let. — 6. Stovašfce -sli- ¦ Sice. — 6. Ada. 7. OSenaS. — 8. Sovražnik. — Cena....... . K 1-—
II.  knjiga: 1. Mati in sin. — 2. Vsakdanji
dogodki. — 3. Ded Liben. — 4. Sanjarije in resničnost. — 5. Na brodil. — 6. Zlatija, vojaška nevesta. — 7. Žywila ali moč domovinske ljubezni. — 8. Črnogorski stotnik. — 9. Odrtnik. — 10. O Hiljakih. - Cena . . . . K 1--
III. knjiga: 1. »Prokleti ste...!t — 2. »Kadar
pridem z vojne!« — 4. Pomladni mraz«.
— 5. Slike: ^6r»Sarddnepripovedke«. Cena.............K 1'20
IV.  knjiga: 1. Rusinja. — 2. Prve rože. —
3. Mala igra. — 4. Stara pestunja. —
5.  Maščeval se je. — 6 Jetnikovi otroci. Cena.............K 1-20
V.  knjiga: 1. Lux in tenebris lucet. — 2.
Moč ljubezni. — 3. Že zopet. — 4. Glasovi iz groba. — 5. Noč v gozdu.
6.   Izdajalec. — 7. Gozd Sumi. — 8. Dva mizarja. — Cena.....K 1*20
VI.  knjiga: 1. Črtice z ogljem. —2. Ta tretja.
—  3. Poroka po pomoti. — Cena K 1*20
VII.  knjiga: 1. Bolnik. - 2. Dež. - 3. Svetla prikazen. — 4. Pripovedka o ošabnem Ageju. — 5. Stari oče Zahar. — 6. Go-rolomov. — 7. Strašna osveta. — 8. Dva sina. — 9. Zakaj ? — Cena K 1*20
»Venec slov. po vesti j« prinaša prevode iz ruščine, poljščine, Ceščine, slovaščine in srbohrvaščine. — Izhaja v nedoločenih rokih.
Kdor naroči po poŠti, naj prldent 10 uln. za požlnlno.
ew   Pošilja se jedlno po povzetju ali naprej poslanim zneskom.   ~%q
Ho zahleiunje pošiljamo cenik naSe knjižeone zaloge.
A. vd. Berini - Gorica
Šolska ulica st. 12
vela zaloga opna olja
prve vrst«
najboljših tvrdk iz Istre, Dalmacije, Molfette, Bari in Niče
s prodajo na drobno in debelo.
Prodajana drobno: K —72, —80, —-88, —-96,1-04,
112, 1-20, 1-36, 1-44, 1-60, 180-
——    Na debelo cene ugodne.--------
Pošilja pofitntne prosto na dom. Posodo se puSSa kupcu do popolne vporabo olja; po vporabl se spet zameni a polno
Pravi vinski kis in navaden. Zaloga mila in sveč. Cene zmerne.
Br. 2565
Domače delo.
Ravnokar sem zdelal o tr o C je Čevlje vseh vrst Črne, rmene in suknene, kakor tudi zimske Čevlje za gospe. Gosposka ulica št. 14.
Vsa naroČila hvaležno sprejemam.
^Natečaj.
V šolskem okraju goriške okolice se razpisuje v definitivno nameščenje:
1)   mesto nadučitelja \ na dvoraz-redni ljudski Soli v Biljani;
2)   mesto potovalnega učitelja za Banjšice-Vrh ter za Podlako-Dol, Lo-kovec;
3)  mesto učitelja-voditelja na jedno-razrednih ljudskih šolah v Gaberju pri Šmarjah, Dol, Vrtovinu, na Ligu, v Lokovcu, Lokvah in Plaveh.
4)  mesto učitelja na trorazrednicah v Sv. Križu, Renčah, Rihembergu, Solkanu.
5)   mesto učiteljice na štirirazred-nici v Dornbergu, na trorazrednicah v Kanalu in Mirnu ter na dvorazrednicah na Dolu, v Grgarju, v Kamnjah, Oze-ljanu in Ročinju.
S temi službami spojeni prejemki so določeni v postavi z dne 6. oktobra 1900, dež. zak. štv. 26, in z dne 21. decembra 1901, dež. zak. štv. 44.
Potovalna učitelja dobivata tudi potnino in sicer prvi 300*— K, drugi 260-— K na leto.
Prosilci in prosilke za katero teh mest naj vlože svojo pravilno opremljene prošnje v teku Šestih tednov po tretjem razglasu natečaja v uradnem listu pri dotičnih krajnih šol. svetih.
C. kr, okrajni šolski svet
v Gorici, 25. novembra 1004.
*""' Mizarska zadruga *»"
v Gorici — Solkanu
vpisana zadruga z omejenim jamstvom
tovarna s strojevnim obratom na parno in vodno silo
naznanja, da izdeluje
najrazličnejša pohištva
useh slogou
".....~~~~    -—-~ ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela.;—~ ......   —
Podružnica v Trstu Via dl Piazza vecr-Ala 1. Zastopstvo v Splfetu tor Orljantu. Cene zmerne, delo lično in solidno.
Umri & CA
-   ¦   ¦¦   v Gorici------------
Stolni trg št 9 (Piazza Duomo)
priporočata svojo
zalogo šivalnih strojev
raznih sistemov, za umetno vezenje (rekamiranje)
Zaloga dvokoles.
Mehanična  delavnica  konec Raštelja št. 4 sprejema vsako , popravo šivalnih strojev, dvo- j koles, pušk in samokresov.   \
Šivalne stroje In poprave jamčiva od 5-10 let.
V^arol prašču^,
pekovski mojster in  sladeioar v Gorici na Komu št. S.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolaSe za birmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za amogobrojna naročila ter obljublja soiidn. postrežbo po jako smernih cenah.
Katarina Kvartič,
dipl. babica ~~linfn^~arrnliriSi:~38r.
Ilegala izbfaa
klobukov za dame
po zttKFoib ce«ab.
= Matilda Pan = v Rašteliu št. 3. II. nadstr.
Frva kranjska z vodno silo na turbino delujoča
tovarna stolov Fran Švigelj
na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko
priporoča s), občinstvu, prečast. duhovščini, imete-ljena in predstojnikom zavodov in šol, krčmarjem in kavarnarjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd.
natančno in trpežno Izdelana
stole, fotelja, vltne stole, gugaln'ke, naslonjače itd. itd.
Blagoje izdelano iz trdega, izbranega lesa, poljubno
likano ali v naravni barvi imitirano.
Največja Izbira stolov, naslonjačev, fn
giigalnlkov iz t stovlne.
Na željo pošlje tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga
in cene, zastonj in franko. Narofevalcem na debelo se dovoli znaten pnpn<;f..
Lekarna Cristofoletti v lonci na travniku.
^Trskino (štokfižcvo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim bolez 1
nim in splošni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno-nnene barve po K 1*40, bele barve K 2. Trskino železnato jetrno olje. Raba tega olja je sosebno priporoS- I Ijiva otrokom  in dečkom,  ki so nervozni in nežne narave. Trskino jetrno olje se železnim jodecem.   S tem oljem se ozdravijo v kratkem času in z gotovostjo
vse kostno bolezni, žlezni otoki, golše, malokrvnost itd. itd. ---. --------    Cena ene steklen'ce je 1 krono 40 vinarjev.   -—_.;=_=^
Opomba. Olje, katerega isaročam direktno iz Norvegije, preišče se vedno v mojem kem.
laboratoriju predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim čč. odjemalcem
glede čistote in stalne sposobnosti za zdravljenje.
4K   Cristofolettijeva pijača iz kine in železa   H**
najboljši pripomoček pri zdravljenja s frsfcnim oljem. .: "......     Ena steklenica stane 1 krono GO vinarjev.      "
Tr^oVjko-obrtna registroVarja zadruga
z neomejenim jamstvom v Gorici.
Hranil*« vlaga obrestuje po 4*/,%, — večje, stalno naložene najmanj na jedno leto, po dogovoru - Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez Iz gube obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama.
Posojil« daje na poroštvo ali zastavo na 5-ietno odplačevanje v tedenskih aH mesečnih obrokih, — proti vknjižbi varščine Sudi na 10-letno odplarjvanje
Zaarulaikl vplačujejo za vsak delež po i krono na teden, t. j. 260 kron v petih letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron.
Stanje 30. junija 1904:
3>«l»žl: a) podpisani.........K 1,174.800- -
b) vplačani.........»    376.103'—
Dana posojila    ...      .......»' 1,930.929 —
*•«»•................» 1,828.591'—
ZLATAR
DRAGOTIN  VEKJET
*C. VECCHIET) = ¦ Gorso 47 -TRST - Corso 47   =
Priporoča   svoje   prodajalaico   zlatanine,   srebrnhie   ter   žepnih, zlatih in srebrnih ur.
Sprejema naročbe ter poprave zlatih in srebrnih predmetov ter Žepnih ur.
Velika izb6r srebrnine za darila.
Kupuje ali zamenja z novimi predmeti staro zlato in srebro.
^=rr   Cene zmerne.   - ,    . :.:-
Božiast.
Kdor trpi na božjasli, krčih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjiži o. o teh boleznih. Dobiva ae zastonj in franka v prlv. Sehvrauneu-Apoteke, Frtinkfart a. M.
Naznanjam   slavnemu   občinstvu, da sem
preselil svojo gostilno
iz ulice Montecucco št. 5
v RAŠTELJ št. 17 „Alla Grotta",
kjer točim dobra bela briška in črna furlanska vina. Z dobro kuhinjo na »goriški način« postrežem o vsakem dnevnem Času.
Se toplo priporoča udani
Furlan Anton,
gostilničar.
Gorica ® Gorica
Hčtel
jri zlatem jelenu"
H
v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. DomaČa in ptuja vina. Izvirno pilzensko  »prazdroj»- pivo.
jtaton Ivanov pečenko - Gorica
Velika zaloga      J,       Zaloga piva
prisfnih belih in črnih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov.
Dostavlja na doni in razpošilja po železnici na  vse  kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 56 1 naprej. Na II zahtevo pošilia tud* uzorce.
»Delniško družbe združenih pivo-varen Zaleo-Laški Trg in plzenjskega piva .prazdroj" iz sloveče češke »meščanske pivovarne".
Zalog« ledu,  karerega se oddaja le na debelo od 100 kg naprej.
Gane zrnoma. Postrežba poltena In točna.

»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
Nafielstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako:
Hranilne vloge se obrestujejo po 47s%- Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama.
Posojila: na vknjižbe po 57*%, na varščino ali zastavo 6%, na menice 6%. Glavni deleži koncem leta 5V»%.
Stanje 31. dec. 1903. (v kronah): članov 1777 z deleži K = 123.644. — Hranilne vloge 1,416.573-66.—Posojila 1,471.65042 — Vrednost hiš 162.162-93 (v resnici so vredne več). — Reservni zalog 70.125-85.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon St. 79.
J. Zornik
trgovina z modnim in svilenim blagom/ pleteninami perilom, potrebščinami za šivilje in krojače, uljudno
naznanja, da se je.........- ¦    —..........-
preselil
¦**- dne 15. novembra 1904 -••1 v Gosposko ulico št 10, tik hotela „f ri krona«
¦ar*    Močno znižane cene
samo še do končane preselitve. "^aU "^PH
Po tovarniških cenah s
volnene rute, Serpe, Jaeger in belo perilo, in pletenine.
Večja partija letnih in zimskih blus za dame radi opustitve istih, samo dokler traja še zaloga:
za polovico cene.