Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 3. oktobra 2019 - Leto XXIX, št. 40 stran 2 SVOJO ŽIVLENJE NE RAVNAMO VSIGDAR MI: KONČNI CILJ JE LÜBEZEN »Želim približati Slovenijo Porabcem in Porabje Slovencem« stran 3 Romanje v Sv. Juraj na Bregu na Rovačkom stran 6-7 Iz Merike smo dobili pake «stran 8 2 Osma oblejtnica svetlobnoga križa v Sakalauvcaj SVOJO ŽIVLENJE NE RAVNAMO VSIGDAR MI: KONČNI CILJ JE LÜBEZEN 24. septembra, na osmo oblejtnico svetlobnega križa v Sakalauvcaj, se je zbralo skurok telko vernikov, kak 2011. leta, gda so gorposvečali križ, steri bedi nad tau malo slovensko je gospaud škof tisti keden že drgauč biu v naši vasnicaj, vej je pa v nedelo bila birma na Gorenjom Seniki, v torek smo ga pa leko pozdravili v Sakalauvcaj. Župnik Tóth je Sveto mešo je darüvo sombotelski škof dr. János Székely vesnico. Prišli so vernicke nej samo iz domanje vesi, liki iz sausedni slovenski vasnic ranč tak, dapa bili so iz Varaša pa tapravo, ka mo ofer dali v sklad Mindszenty, steroga je škof ustvauro nej dugo nazaj, ka bi pomago tistim, steri bi se Votlina Lurdske Marije ešče od bole daleč. Šator, postavleni na livadi pri križi, se je napuno, gda je procesija vernikov, stere je vodo sombotelski škof János Székely, spejvajoč prihajala po križnoj pauti, stera vodi do križa. S števanovskim pa seničkim zborom je škof vküper spejvo, pri rečaj si je pomago s slovensko pesmarico Poslüšajte, vsi lüdje. Pred začetkom meše, stero je slüžo sam škof, somaševala sta varaški pa senički župnik Imre Bodorkos pa Tibor Tóth, je vernike pa gospauda püšpeka pozdravo domanji župnik, steri se je radüvo, ka mogauče tadale včili (pa leko, ka bi župniki gratali), samo njine držine nejmajo telko maudoša, ka bi svoje mlajše dali vönavčiti. Škof Székely se je zahvalo za velikodüšnost, na njegvi socialni čüt kaže pelda tö, stero je v zahvali pravo. Pred božičnimi svetki je prej gorpoisko v Somboteli več držin, stere težko živejo, najbola se ga je doteknilo, gda je prišo k držini, gde je v ednoj sobi živelo 6 lidi, mati oče pa štirge mlajši. Nejso meli nej kaupance, nej wc-na, samo eno pipo (csap) za vodau. Kak je pravo, tej mlajši so tö vrejdni, ka bi baukšo prihodnost meli, zatok, če leko, pomagajmo. 24. september je den püšpeka sv. Gellérta, zatok je škof Székely v svoji pridigi gučo o njegvom žitki. Sv. Gellért se je naraudo v Benetkaj (Velence) kauli 980. leta. Tak je vövidlo, ka dejte, steroga so krstili na menje György, ne ostane živo, zatok so ga stariške odnesli v benediktinski klošter pa so obečali, če ga molitev baratov ozdravi, ga tam njajo, naj slüži Baugi. Tak je tö bilau, gda je gorzraso, je grato opat (apát) kloštra. Po trej lejtaj je dojpravo pa se je pripravlo v Sveto deželo, gde so njegvoga očo bujli. Med pautjov so doživeli brodolom, maurdje nji je pri gnešnjom Poreči na süjo vrglo. Tam v benediktinskom klauštri ga je Gaudentius, opat iz Pannonhalme, nagučo, naj pride na Vogrsko, gde je velka potrejba po dobri župnikaj. Tak je te na Vogrskom grato školnik sv. Imrena, krau Števan je njemi zavüpo svoj najvekši kinč, svojoga sina. Kak je gospaud püšpek pravo, svojo živlenje ne ravnamo vsigdar mi, vej pa sv. Gellért, steri je tau ime gorvzeu zavolo poštenja do svojga očo, je barat, menih grato nej po svoji vauli, za tau so se odlaučili njegvi stariške. Sto je titi v Sveto deželo, do ta je nej prišo, dapa, kak je sam gorpišo, najšo go je na Vogrskom. Če se prepistimo boži milosti, vsigdar pridemo do cilja, končni cilj je nej nika drugo kak lübezen, je pravo gospud škof, leko, ka nej včasin, direktno, dapa na konci gvüšno. Tau je raztomačo na peldi drejv. V gauški so rasle tri drejve, prva bi rada gratala ladica za zlat pa srebro, ka bi v njej shranjevali kinče. Druga bi rada bila najvekši sodački šift na svejti, na njem bi se vozili velki sodački prejdnji, tretja je stejla, ka naj se iz nje napravi velki-velki štijo za zastavo. Dapa nej se je tak zgodilo. Iz prve drejve so napravili djaslice, iz nji je živina gejla, iz druge so napravili živlenje dau Zveličar sveta. Gospaud škof je več talov svete meše darüvo v slovenskom geziki, škoda, ka je zbor ništrne Šator so napunili verniki, steri so prišli iz cejloga Porabja mali čunakli, v sterom so ribičke ribe lovili, iz tretje so na- Svetlobni križ se zdiga nad vesnicov tale liturgije spejvo madžarski. Malo čüdno se je čülo. Pred blagoslovom je gospaud püšpek gorposvečo votlino Lurdske Marije, ki so jo izoblikovali na poti do svetlobnega križa, za njau so prispevali domanji vernicke tö. Po konci meše se je županja Valerija Rogan zahvalila vsejm, steri so v kakšikoli formi pomagali, ka se je ta lejpa oblejtnica organizirala. Vse vernike je pozvala na agape v kulturni dom. Župnik Tibor Tóth je vözdigno Domanji župnik Tibor Tóth se je zahvalo püšpeki za sveto mešo. Za njim varaški župnik Imre Bodorkós pravili leseni križ. Dapa njina želja se je dunk spunila. V jaslice so na sveti večer polaužili najvekši kinč na svejti, novorojeno dejte, Jezuša, v čunaklini se je vozo najvekši ribič lidi, Jezuš Kristuš, na križi je za nas Porabje, 3. oktobra 2019 tau tö, ka vsigdar srečo mamo z vrejmenom, eške na nobeni oblejtnici je nej dež išo, za tau se tö leko zahvalimo križi, steri skrb ma Sakalauvce. Marijana Sukič Foto: L.R. Horváth, M. Sukič 3 »Želim približati Slovenijo Porabcem in Porabje Slovencem« V naši prejšnji številki ste lahko prebrali, da je novoimenovana generalna konzulka RS v Monoštru Metka Lajnšček nedavno priredila predstavitveni sprejem na svojem novem službenem mestu. Pred dogodkom smo se z njo pogovarjali o najpomembnejših nalogah, izzivih na področju gospodarstva, vprašanju mladih in kulturnem poslanstvu. - Gospa generalna konzulka, že nekaj let opravljate diplomatsko službo na Madžarskem in ste se med tem srečevali tudi s Porabskimi Slovenci. Kakšna je vaša podoba o Porabju na začetku mandata v Monoštru? »Res je, pet let sem delala na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Budimpešti kot namestnica veleposlanika, v tem času je bila moja naloga tudi spremljanje položaja Porabskih Slovencev. Pogosto sem prihajala v te kraje, spoznavala ljudi, se srečevala in pogovarjala z njimi. Porabski melos je bil zame domač že od prej, saj sem rojena Prekmurka, torej vedela sem, kam prihajam. Po drugi strani pa je res, da je podoba Porabja, če jo gledaš od zunaj, drugačna kot pa je, ko se z razmerami srečuješ vsak dan na terenu. Z optimizmom me navdaja, da so Porabski Slovenci kot majhna skupnost izjemno aktivni - delujejo pevski zbori, folklorne in gledališke skupine -, torej so dejavni pri ohranjanju slovenske kulture in porabskih običajev. Prebujajo se tudi mladi in to me zelo veseli. Izzivov pa se zavedamo vsi, zlasti na področju zagotavljanja gospodarske osnove tukajšnji slovenski skupnosti in še posebej mladim generacijam oziroma pri ohranjanju maternega jezika. Tukajšnje manjšinske organizacije - med njimi Zveza Slovencev na Madžarskem, Državna slovenska samouprava in zagovornica Slovencev v madžarskem Parlamentu - imajo ambiciozne načrte, nagovarjajo pripadnike manjšine, uspešno vodijo dialog z madžarskimi in slovenskimi sogovorniki. Pri tem jim želim tudi sama pomagati, da se z izzivi soočamo skupaj. Moram tudi pohvaliti entuziazem posameznikov, ki so gonilna sila tukajšnjega dogajanja, v prihodnjem obdobju želim delovati skupaj z njimi.« - Načeli ste kar nekaj tem, oglejmo si nekatere podrobneje. Vaš predhodnik si je zavzeto prizadeval za prihod slovenskega kapitala v Porabje oziroma tesnejše gospodarsko sodelovanje med obema državama. Boste se tudi vi posvetili tem vprašanjem? »Krepitev gospodarskega sodelovanja bo tudi moja prioriteta, saj je to nenazadnje pomembno tudi za prihodnost mladih generacij na tem območju oziroma za krepitev njihove narodne zavesti. Če bo v Porabju več slovenskih investicij, bo to lahko tudi pozitivna motivacija za učenje slovenskega jezika. Tukaj še orjemo ledino, obstaja pa interes. Na poslovnem forumu letos spomladi v Moravskih Toplicah, ki smo ga organizirali skupaj z Generalnim konzulatom v Lendavi in pristojnimi gospodarskimi zbornicami z obeh strani, se je potrdil interes slovenskih in madžarskih podjetij za krepitev po- slovnih vezi. V tej smeri moramo nadaljevati. Smo na dobri poti, da v monoštrsko industrijsko cono pripeljemo prvo slovensko investicijo. Za to si bom tudi sama po svojih najboljših močeh prizadevala. Generalna konzulka Metka Lajnšček Slovenska podjetja so tukaj dobrodošla, če vidijo interes za vlaganje na tem obmejnem območju. Mi jim bomo pri tem pomagali in odpirali vrata.« - Nova službena mesta, ki predpostavljajo znanje slovenskega jezika, lahko znatno prispevajo h krepitvi identitete mladih Porabskih Slovencev. »Jaz si najprej želim, da bi se mladi Porabci v večji meri vključevali v delovanje manjšinskih organizacij. Od njih je namreč odvisna prihodnost slovenstva na tem območju. Če mladim ne bomo privzgojili zavedanja o narodni pripadnosti, če ne bodo poznali slovenske kulture, če se ne bodo naučili jezika, bodo Slovenci tukaj izumrli. Po drugi strani je po mojem mnenju tudi za mlade Porabce koristno, da poznajo svoje korenine, da vedo, od kod prihajajo in kdo so njihovi predniki. Naučijo naj se slovenski jezik, ki je sicer jezik majhnega naroda, toda večjezičnost je dandanes velika prednost: več jezikov znaš, več veljaš. V današnjem globalnem svetu, ko je z razvojem sodobne komunikacijske tehnologije svet postal majhna vas, se lahko mladi zelo hitro in mimogrede naučijo angleški jezik ali katerega od drugih svetovnih jezikov. In če se ob tem naučijo še slovenski jezik, je lahko to njihova prednost, ki jo lahko uspešno vnovčijo na svoji nadaljnji poklicni, karierni poti. Če imajo koga v družini, ki govori slovensko - dedke, babice, starše -, naj s svojimi vnuki ali otroki govori v domačem slovenskem narečju. Naj jim pomaga, da pridobijo osnove slovenskega jezika, ki jih lahko kasneje nadgrajujejo v šoli. Tako bodo mimogrede dvojezični.« - Je torej vaša poglavitna naloga skrb za Sloven- Porabje, 3. oktobra 2019 ce na Madžarskem? »Primarna skrb Generalnega konzulata je nudenje opore in pomoči tukajšnji slovenski skupnosti, prioriteta pa je zagotovo tudi gospodarsko sodelovanje. Čezmejno sodelovanje je uspešno potekalo že doslej, v okviru programa Evropskega teritorialnega sodelovanja. Poudarjam, da je ta program prinesel velike koristi obmejnemu prebivalstvu in je poleg razvoja gospodarstva, turizma in kmetijstva pripomogel tudi k medsebojnemu povezovanju prebivalcev med obema rekama Muro in Rabo oziroma tudi širše. Pokrajini sta bili predolgo ločeni in zaradi oddaljenosti od centrov tudi prikrajšani za marsikatero priložnost. Nadalje želim tukaj v čim večji meri predstavljati slovensko kulturo, znanost in šport. Slovenci imamo izjemne ustvarjalce, pisatelje, pesnike, slikarje, kiparje, znanstvenike in športnike, ki jih je vredno tukaj predstaviti. Prizadevala si bom za večjo promocijo Porabja v Sloveniji, torej ozaveščanje Slovencev o tem, da živijo rojaki tudi na tem območju. Porabje je zelo blizu, ampak za večino Slovencev pravzaprav zelo daleč. Želim približati Slovenijo in njene naravne lepote Porabcem. Pa ne samo njim, temveč tudi prebivalstvu na širšem obmejnem območju v Železni in Zalski županiji. To je pomembno zaradi boljšega medsebojnega poznavanja obeh sosednjih narodov, krepitve dobrososedskih odnosov in nenazadnje razvoja turizma.« - Kakšen odnos želite vzpostaviti z madžarskimi in slovenskimi sogovorniki oziroma predstavniki narodnostne skupnosti? »Opravila sem že prve pogovore na lokalni ravni. S predstavniki manjšinskih organizacij smo analizirali stanje in ugotavljali možnosti za sodelovanje v prihodnosti. Z njimi želim imeti pristno in odprto sodelovanje. Prizadevala si bom za dialog in partnerske odnose z madžarskimi sogovorniki, medtem pa računam na nadaljnjo podporo in razumevanje Slovenije. Zlasti na ključnih področjih, kot sta zagotavljanje gospodarske osnove tukajšnjim Slovencem in ohranjanje maternega jezika, potrebujemo podporo obeh držav. Pomembno je, da se obe državi še naprej zavedata svoje odgovornosti in zavez do obeh obmejnih narodnosti in da še naprej v dialogu, na podlagi reciprocitete in v skladu s podpisanim meddržavnim sporazumom dogovarjata odprta vprašanja.« - Med pogovorom ste omenili, naj se stari starši s svojimi vnuki pogovarjajo »po domače«. Tudi sami ste govorka našega skupnega prekmursko/ porabskega narečja. »Ge mo se po domanje pogučavala s Porabskimi Slovenci, kak do zdaj. Vseposedik, kama do me pauzvali, mo rada šla. Ge bi rada čüla, ka lidžé mislijo, kakšo pomauč nücajo, ka majo v glavej, ka bi radi, ka mi sküper delamo. In moje dveri do na šürko oprejte …« -dmfoto: K. Holec 4 Gledališki zadvečerek v Števanovci PREKMURJE Slovenska fantazija Nej dugo toga nazaj smo v naši novinaj predstavili drva- ra in picopeka Martina Žökša iz Kovačevec. On je pred dnevi ške z dvema picopekoma, Samom Hercegom in Willyjom Klančičom Farmaržanom, zastaupo Slovenijo na 18. svetovnom prvenstvi, stero je bilo v Neaplji v Italiji. Med več kak 40 ekipami iz cejloga svejta so bili slovenski picopeki trno dobri, drügi, tak ka so domau prinesli srebrne medalje. Gvinila je ekipa iz Tajvana, za Slovenijo so na tretjo mesto prišli Rovati, za njimi pa so bile ekipe iz Srbije, Portugalske in Argentine. Favoriti Italijani so bili komaj sedmi. V Kovačevcaj, v Okrepčevalnici pri Cimeštru, gé Martin Žökš peče svoje pice, so slovenski ekipi pripravili lejpi sprejem. Na njega je prišla tüdi gračka županja Cvetka Ficko. Bilou je dosta veseldja, pa tüdi kakša skunza sreče je stekla po lici. Srebrni Slovenci so vöovadili, ka so si medaljo priborili s pico, steroj so dali ime Slovenska fantazija. Napravlena je z »goričkim« testom (recept nam je Martin Žökš že vöovado), gor na njega pa se denejo: prekmurska šunka, kranjska klobasa, tikvino seme in mocarela. Pouleg »drvarske« pice, s stero je Žökš lani grato slovenski državni prvak, do v Okrepčevalnici pri Cimeštru po nauvom gostom ponüjali tüdi Slovensko fantazijo, stero do leko koštavali tüdi tisti, steri odijo na pice v soboško krčmo Trta Grill, gé pice peče Samo Herceg. Silva Eöry IGRALCI SO NAS SPRAVILI V DOBRO VOLAU 22. septembra je Slovenska samouprava Števanovci organizirala gledališki zadvečerek, na steroga je pozvala več skupin. Zavolo toga, ka njajo, ka go morajo vlačiti, eške vodau njej neščejo dati. Dapa ona si vözbrodi, ka vse, ka ima – gauške, njive, ram pa pejnaze – dá prejk- Gledališki družina Nindrik-indrik se zavali za aplavz je skupina iz Slovenije nej mogla priti, je predsednica samouprave Agica Holec pozdravila samo dvej domanji, porabski skupini: Gledališko družino Nindrik-indrik ZSM iz Varaša pa števanovske Vesele pajdaše ZSM. Igralci so na odri meli že pripravleno sceno za prvo igro, stero so nutpokazali člani Gledališke družine Nindrik-indrik (Klara Fodor, Marijana Fodor, Marijana Kovač, Micka Bajzek, Feri Bajzek in Feri Meggyes). Šaula za penzioniste nam pokaže, kak ščéjo penzioniste navčiti, ka bi zdravo živali, ka bi zdravo geli, se gibali, nej pili alkohola ... Že od začetka se vidi, ka s tejmi lidami nika nej vredi, dapa zgodba se te najbole zasüče, gda zvejmo, ka so tau lidgé, steri so pobejgnili iz špitale, gde so je zdravili zavolo toga, ka so alkoholiki bili. Igro je napiso pa notnavčo Milivoj Miki Roš. Igra se je odvijala tekoče, igralci so dobro odšpilali svoje vloge, gučali razmejno, na glas. Druga igra, stero so zašpilali Veseli pajdaši iz Števanovec, se tö v špitalaj godi. Staro gospau pripelajo v špitale, dapa vsakšomi je samo napauti, medicinske sestre prekli- spisati na špitale. Po istini nema nika, dapa sestre tau ne vejo. Skačejo kaulek njé, kak kaulek kakše kralice ... Nej baja, če trbej štirikrat, vogrsko realnost, stera je mi se pokaže, ka robot Babi nej tak smejšna, kak je bila dela po svoje, dela, ka šče. igra Števanovčanov (Marija Preprogramira se, etak pa Kosar, Szöszi, Berta Orban, Klari grata robot pa se ona Iluš Dončec, Aniko Kovač, pripravla, ka de na mejsec. Iren Svetec). Tekst je napiso Na konci pa ena nej, vej pa Laci Kovač, steri je v Pečarovcaj za tau besedilo, kak za najbaukšo besedilo, daubo nagrado. Klari pa Babi deta na mejsec, je biu naslov skeča, s sterim se je skončo te zadvečerek. Absurdna situacija (nin v prihodnosti), v Ljubljani ščejo enoga samoga čleka poslati na mejsec, za tau iščejo priŠtevanovski Veseli pajdaši na odri Klara in Babi Fodor petkrat čizme züti pa obüti, če trbej obed znauva segrejti, postelo preoblečti itd. Istina, ka v smejšni formi, dapa v ništrni prizoraj (jelenet) rejsan vidimo gnešnjo mernoga kandidata. Klari (Klara Fodor) tak misli, ka bi ona bila dobra kandidatka, vej pa v hiši ma robota (Babi Fodor), steroga zna ravnati, dapa med priprava- tehnika odpovej, se pobonta. Naša prihodnost, pokazana na smejšno formo? Dodatna vrejdnost skeča je, ka obej igralki špilata dobro, izenačeno, dobro zavadita karakter, steroga špilata. Skupinam se je zavalila predsednica Zveze Slovencev Andrea Kovács, Slovenska zveza je bila soorganizatorka programa. Škoda, ka je dvorana nej puna bila (tisto nedelo je bila birma), dapa tistim, steri so prišli, je gvüšno nej žau bilau. Marijana Sukič Foto: M. Sukič, L.R. Horváth 25 let društva V monoštrski gledališki dvorani so se z razstavo in kulturnim programom spomnili na 25-letnico ustanovitve Društva upokojenih pedagogov in njihovih prijateljev. Zsuzsa Schreiner, predsednica društva, je v slavnostnem nagovoru izpostavila, da društvo podpira učence s posebnimi potrebami, jim organizira programe in izlete. Ima zgledne stike z ostalimi civilnimi organizacijami v mestu. Njihovo delo je priznala Zveza društev upokojencev Madžar- Porabje, 3. oktobra 2019 ske, častno diplomo jim je predala predsednica ZDUM Györgyi Németh Jankovics. Za njihovo delo se je zahvalila tudi občina Monošter, v njenem imenu je zahvalno listino izročil predsednici župan Gábor Huszár. L.R.H. 5 Slovenske ljudske pripovejsti - nej samo za mlajše - 26 Pripovejst o žabi Gnauk je živela edna grofica. Mejla je eden lejpi grad pa veuki grünt cuj, depa bila je čistak sama, brezi možá. Stariške so ji že davnik spomrli. Če rejsan je bila grofica, go je nej bilau sram delati. Sama je küjala, sama je nosila vodau ino drva kalala. Sama je dogila ino polagala krave, ojdla je na njivo travo žet. En den je grofica žela komanco na njivi, gda koli pa je vrezala s kosicov, je tam bila edna mala zelena žaba. Tak je grofica nika nej mogla požeti, vej je pa nej stejla raniti malo stvarino. Dvakrat go je odnesla daleč vkraj, depa za en malo je bila žaba pá pod kosicov. Grofica je čemerno vkrajdjala škér, primlila zeleno stvarino ino go odnesla trikrat tak daleč, kak liki go je odnesla prvo pa drügo paut. »Tü boj!« gi je pravla. »Gda‚ š pa mlade mejla, škém tvoja veška baba biti.« Tam je njala žabo ino pá odišla žet. Zdaj je leko žela ino požela je zavolé komance za maro, vej go je pa žaba več nej čemerila. Minaulo je sedem lejt ino grofica je pá žela travo na njivi. Nimo njé se je pripelo eden gospaud v črnom kočüji. Naravnan je biu v zeleni gvant ino emo edno redečo šapko na glavej. Gda je zagledno grofico na njivi, je stavo svoje konje, staupo s kočüja k grofici ino gi tak začno gučati: »Spunite svojo oblübo, štero ste dali pred sedmimi lejtami!« »Kakšo oblübo? Ge nika ne ponim …« »Pred sedmimi lejtami ste ednoj maloj žabi obečali, ka te njena veška baba, gda de mlade mejla. Nazajponite?« »Ponim ... Ka pa te?« »Žaba má sedem mladi ino zdaj sem prišo po vas, ka te njena veška baba.« Grofici je cejlak kmično gratalo pred očami. Gospaud v zelenom gvanti ino z redečov šapkov na glavej - šteri je biu sam vrag, žaba pa njegva meli, če rejsan so nej nosili žito v mlin. Testau je bilau z vrnjoga svetá, gde majo ženske šegau gučati, gda jim testau z rauk spadne: »Idi k žena - pa je prijo grofico pod pazdjov, go odpelo k kočüji in go gorposado. Un pa je drapno z bičom po konjaj ino so že leteli dale kak spiš. Grofica je nika nej vidla, vej gi je pa vrag pogled vkrajvzeu. Kaulivrat je tulo divdji vihér, tak je grofica čüla pa čütila tö nika nej. Vozila sta se pod zemlauv tri dni pa tri noči. Štrti den sta se pripelala v pekeu ino eške samo tam je grofica leko oči oprla. Na ednom zapüščenom mesti je stala vrajža palača - pravi pekeu. Grofica je staupila v grad ino tam zaglednila sedem mladi žab ino med njimi edno staro, štero je pred sedmimi lejtami vidla na njivi. Vsikša mala žaba je mejla nikšo škér v rokej: vilco, žlico, naužic, sekéro, talejr, kijauko pa börkle. Gda so male žabe zaglednile grofico, so se gi lepau poklonile. Stara žaba pa gi je velejla, aj dé pogače mejsit ino pečt, depa zapovödala gi je, aj vzeme za vsakšo pogačo samo edno žlico testá. Toga so v pekli vsikdar zavolé vragi!« Želenje se vertinjam spuni, tak majo v pékli vsikdar zavolé testá. Grofica je odišla pogače pečt, depa mesto edne žlice je vsikdar donk dvej žlici testá vzela. Tak je spekla sploj dosta pogač. Sedem dni je mogla grofica ostati v pékli. Gda pa bi se smela povrnauti na vrnji svejt, gi je stara žaba tak pravla: »Moj mauž de ti sto plačati za tau, ka si bila veška baba mojoj deci. Ponüjo de ti peneze, kelko ‚š stejla, depa ti je ne smejš vzeti. Prosi samo tiste dvaje lače, štere viséjo tam na klini. Če se ne ’š njala dojzgučati, dobiš lače, če rejsan de je žmetno dau. Oprvin de ti dau, depa nazaj de sto vzeti. Zatok zdaj dobro poslüšaj, ka ti povejm. Dvaje lače si daj v förtok, šteroga moreš dobro k sebi stisniti. Moj mauž pride za tebov s takšim vihérom, ka do se drejve podérale ino z ramov streje dojletele. Ti samo krepko stiskaj k sebi förtok, ka aj ti vöter tá ne odnesé lače. Gda prideš do prve konauple, doj si leži na zem- lau ino vihér gorenja. Tak napravi pa de vse v redi!« Tau je tanačivala vragá žena grofici, gda je njeni mauž nej biu doma. Na véčer se je mauž povrno domau ino pito grofico za plačo, ka je bila veška baba njegvim mlajšam. »Ka škéš za lon, ka si jim bila veška baba?« »Tiste dvaje lače, štere tam na klini visijo.« »Tau nej, tau pa nej! Dam ti pa edno tretjino drvenke penez!« »Ge želejm samo tiste dvaje lače, štere tam na klini visijo.« »Nej, nej! Raj ti dam pau drvenke zlata!« »Ge škém samo tiste lače ino nika drügoga!« »Cejlo drvenko zlata ti dam mesto tisti lač!« Vrag je gorprišo, ka ne more dojzgučati grofico, zatok gi je čemerno dau tiste lače. Grofica je je dala v förtok, slobaud vzela ino taodišla. Nej pa je bila eške daleč, gda je grato takši vihér, ka so se trle drejve ino poderale streje z ramov. Grofica si je dobro zamerkala reči od vragá žene ino je krepko stiskavala förtok k sebi, ka aj bi gi vöter nej taodneso lače v njem. Gda je prišla do prve konauple, je dojlegla na zemlau ino vihér je gorenjo. Vrag je zdaj več nej emo mauči nad njauv ino se je s strašanjskim ördjanjom odpravo nazaj v svojo kralestvo. Grofica pa je bila na pauti eške sedem lejt, te pa je končno prišla v svojo domovino, na svoj grad. Tam je djala dvaje lače na sto ino gledaj! Zletejla sta dva bejliva golauba skaus okno prauti nébi. Bila sta oča pa mati grofice, šteriva sta do tistoga mau v pékli trpela. Porabje, 3. oktobra 2019 Na domanjo rejč obrno: -dmIlustracija: -mkm- ŽELEZNA ŽUPANIJA Železnožupanijska nagrada Prima Letos že 15. paut dajo prejk 5. oktobra v Kermedini najvekšo županijsko nagrado Prima. Iskanje kandidatov se že na začetki leta začne s tejm, ka inštitucije, podjetniki, občine predloge pošilajo za kandidate za nagrado Prima v deseti kategorij. Potejn VOSZ (Državna zveza podjetnikov) ima 12-člansko predsedstvo pa v majuši po kategorijaj tajno iz 2 do 4 kandidatov vöodabare enoga. Sledkar, letos je tau 10. septembra bilau, v Kőszegi občni zbor vöodabere nagrajence za železnožupanijsko nagrado Prima. Dapa tau, ka sto so nagrajenci, se ne vej cejlak do podelitve nagrad, zato ka se urne dolazaprejo pa samo en den pred podelitvijov se odprejo. Tričlanska komisija cejlak do podelitve nagrad nikoma ne ovadi vö imena nagrajencov. Zavolo tauga, ka se samo tam zvej, sto dobi nagrado, na vsakšo ime, ka je v urni, se vönapiše priznanje, dapa samo tisti leko prejkvzemajo, steri so zmagali. Letos ranč tak kak dotejga mau vsakši nagrajenec en-en miliaun forintov dobi k priznanji. Balázs Racker, podjetnik z Dolenjoga Senika, je letos med tistimi, steroga ime je znautra v urni, pa če se posreči kak podjetnik, leko ka on baude nagrajenec. Družina Racker se že od sredine 19. stoletja ukvarja s kovaško obrtjo, dva brata Balázs pa Csaba sta že sedma generacija. Rabacsa d. o. o. sta leta 1998 ustanovila in s tejn ohranila družinsko dediščino v novi in moderni obliki. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Stična mladih 2019 Zavod Katoliška mladina in Slovenska škofovska konferenca sta pri samostanu v Stični pripravila celodnevno 38. narodno srečanje katoliške mladine Stična mladih 2019. Po podatkih prirediteljev so vsebinsko izhodišče za letošnje stiško srečanje povzeli po papeževi poslanici, ki jo je ta napisal ob letošnjem svetovnem dnevu mladih v Panami, z omenjenim geslom pa želijo mlade spodbuditi, »naj imajo odprto srce za božji glas«. V Stični se vsako leto zbere več tisoč mladih. Priprava in izvedba letošnjega srečanja sta delo več kot 150 prostovoljcev. Tem sta se pridružila še Zbor Stične mladih, ki šteje 55 članov, in širša tehnična ekipa z 20 prostovoljci. Letošnje srečanje je tako skupaj pripravilo približno 250 mladih. Osrednji dogodek je bila maša, ki jo je letos daroval mariborski nadškof Alojzij Cvikl. Mlade je nagovoril s pridigo, v kateri je poudaril, da je Stična mladih priložnost za vsakoletno srečanje, nabiranje novih spodbud in moči, prav tako pa z njo raste Cerkev, ki prav z mladimi dobiva mlajši obraz, poln življenja in optimizma. Mlade je spodbudil, naj sprejmejo odločitve in jih ne prelagajo iz leta v leto. Popoldne se je mladim pridružil in jih nagovoril tudi predsednik Pahor. Spodbudil jih je, naj bodo pogumni, vztrajni, edinstveni v svoji osebnosti in pazijo drug na drugega. Približno 5.000 mladih sta pozdravila voditelja Polona Mežnar in Rok Škrlep, nato pa so lahko izbirali med udeležbo na treh različnih programih, ki so jih naslovili Vnemi me, Nauči me in Opogumi me. Stično mladih so obiskali tudi slovenski škofje in predstavniki drugih krščanskih cerkva. Pripravili so tudi tržnico s predstavitvenimi stojnicami organizacij, gibanj in redovnih skupnosti. Srečanje Stična mladih z izjemo leta 1999, ko je Slovenijo obiskal papež Janez Pavel II., poteka neprekinjeno od leta 1981. Romanje v Sv. Juraj na Bregu na Rovačko »O, Marija, naša mati, mi smo k tebi prišli …« Den Blajžene Device Marije je velki krščanjski svetek, steroga vsakšo leto 8. septembra držijo ali na nedelo po tistim. Po legendi se je Marija na te den rodila v Jeružalemi paulek jezera Bethesda. Po drugoj legendi so v Jeružalemi na te den gorposvejčali edno cerkev, gde se je Marija rodila. Pri nas zovemo te svetek za »malo mešo«. En keden po maloj meši smo šli člani Drüštva porabski slovenski penzionistov na romanje v Sv. Juraj (Jurij) na Bregu pod vodstvom vikarja za narodnosti soboške škofije Franca Režonje. Pelali smo se z dvöma posebnima busoma. Med pautjov so na buse staupili tüdi naši slovenski padaške iz Rogašovec, v Razkrižji so se nam pridrüžili msgr. Franc Režonja, tak nas je bilau 49. Gospaud Režonja so nas toplo pozdravili, želeli nam, aj mamo lejpo romanje, našo paut naj pomaga in sprevaja B.D.Marija. Pripovejdali so nam od vesi Štrigova, stera je po drügi svetovni bojni čista hrvaška gratala, nejso smeli slovenski meš meti ali se v šauli slovenski včiti. Leta 1994 so nazaj dobili svoje pravice, od tistoga mau leko pá nücajo slovensko rejč. Naš najvekši cilj romanja je bila slovenska sveta meša v Sv. Juraji na Bregu. Cerkev so zozidali med leti 1702 in 1750 v spomin püšpeka, po sterom je kraj tö daubo svoje ime. Vsigdar je znano prauškarsko mesto bilau, vsakšo leto dosta romarov pride k njim na Marijin den. Naša sveta meša se je začnila v devetoj vöri, mešüvali so gospaud Franc Režonja z dvöma rovačkima dühovnikoma. Pozdravili so porabske slovenske romarje pa vse tiste, steri so prišli k meši. V pridgi so povedali, ka so srečni tisti, steri nosijo Marijino ime, sterim so stariške zavedno dali tau ime. Vsakši narod ima Marijo, samo go ovak zovejo. Marija nam pokaže paut do Kristuša. Prosili so nas, aj stariške vodimo svoje mlajše k Baugi, aj poštüjejo Boga in nebeško dali, ka so cerkav leta 2008 obnovili. Te se je velka nesreča zgodila, tören se je porüšo pa je gor na oltar spadno. Na mesto oltara je velki küp cigla v 11. vöri začnila s procesijo. Mešo je slüžo novomešnik z 10 dühovniki. K meši je tak dosta romarov prišlo, ka so notri v cerkvi ranč mesta nej Porabski romarge v cerkvi Sv. Jurina na Brejgi mater. Radi so pa tadale prosijo, aj odimo k slovenskim mešam, naj ohranimo svoj jezik, našo vöro pa tradicijo. Pri meši je spejvo pevski zbor biu. Pred nesrečov vnoči se je tak čülo, kak če bi zvonauvi »jaukali«. Na srečo je cerkev prazna bila, gda se je tau zgodilo. Oltar so lepau nazaj Pri slovenski meši je spejvo pevski zbor drüštva našoga drüštva, Vera Gašpar, stera vodi zbor, ji je dosta lejpi Marijini pesmi navčila, vidlo se je, ka so dosta probali pa se fejst pripravlali na tau prauško. Hvala Veri, brezi nji bi naša prauška nej tak lejpa bila. Po slovenski meši smo se pred oltarom vküp slikali, v spomin na romanje. Domanji dühovnik so nam pripovej- zozidali, samo na kejpaj se leko pogledne, kak je vse vögledalo, gda je nesreča bila. Trno simpatični dühovnik so se nam zahvalili, ka smo k njim prišli na romanje. Klara Fodor, naša predsednica, se njim je tö zavalila in ji pozvala k nam v Monošter k slovenski meši. Po pogostitvi (agape) smo meli prosti cajt do začetka rovačke meše, stera se je Porabje, 3. oktobra 2019 meli, zvüna na vrti so sejdli na stolicaj. Na procesiji je najnaprej üšo novomešnik, za njim dühovniki, za njimi so pa dekle v nošaj nesle kip (szobor) Marije. V cerkvi je vse grmelo od spejvanja zbora pa romarov. Tau je bilau čudovito doživetje. Novomešnik Dario Levanić se je zahvalo Baugi, ka leko slüži vernikom. Na konci meše smo šli kauli oltara pa spejvali Marijine pesmi. Obadvej sveti meši sta bili nam za duhovno hrano, dobili smo nauve energije. Po meši smo vsi romarge dobili obed v športni dvorani. Potistim smo se pelali v Čakovec (Csáktornya), gde smo si pogledali dvej cerkvi pa grad Nikole Zrinskega. Gospaud Franc Režonja so nam pokazali varaš. Pejški smo šli prejk parka do grada, v sterom je Međumurski muzej, v sterom spoznamo držino Zrinski tö. Nikola Zrinski (Zrínyi Miklós) je biu pesnik pa vojskovodja, v gradi je napiso ep Szigeti veszedelem. Baug plati gospaudi Režonji, 7 Konferenca narodnostnih študentov štipendistov pedagoške usmeritve om ka so nam pokazali grad pa muzej. Vejmo, ka je do prve bojne te tau tö k Vogrskomi rosagi slišo, zatok smo več takši spomenikov tö vidli, steri so povezani z Madžarsko. V Čakovci smo si poglednili dvej cerkvi, najprvi cerkev sv. Nikolaja, tau je frančiškanska cerkev s kloštrom. Pater, steri nas je vodo, je pravo, ka slovenske meše tüdi majo. Druga je bila cerkev sv. Antona Padovanskega, stera je že bola zvüna varaša, tau je moderna cerkev, ka so jo zidali po jugoslovanskoj bojni. Dühovnik Peter Stank so radi bili, ka smo nji gorpoiskali. Trno so prijazni bili pa z nami dosta pripovejdali. Naš zbor je spopejvo pesem O, Marija, draga mati ... Vsi vküper smo pa zmolili Marijino molitev. Potistim se pa posladkali s pokarajom. Sonce je že za brejg odišlo, že skor večer grato, gda smo prišli nazaj v Razkrižje. Poglednili smo cerkev pa faro, gé gospod Režonja živejo. Cerkev sv. Janeza Nepomuka je že prejk 200 lejt stara, ma ejkstra lejpo prižnico s štirimi angeli. V fari majo 1300 vernikov, k meši kauli 200 lidi odi, na vekše svetke ji več pride. Pomalek smo slobaud vzeli od gospauda Režonje. Baug plati, ka so cejli den z nami bili, po pauti so z nami molili, spejvali. V nji smo spoznali poniznega, empatičnega in velikodušnega človeka. Hvala predsednici Klari Fodor za dobro organizacijo, pevskomi zbori za spejvanje. Čudoviti den smo meli, dobro je bilau vküp biti, moliti in spejvati. S tau pesmijov smo zaklüčili naš den in se zahvalili za milosti, stere smo dobili: »Marija, nebeska kralica in cejloga svejta gospa. O, bojdi nam vsem pomočnica, veselje si našga srca.« (Kejp na 1. strani: Domanjomi župniki se je zavalila predsednica drüštva Klara Fodor.) Tekst in foto: Margit Čuk 19. septembra 2019 so prvič organizirali konferenco narodnostnih študentov štipendistov pedagoške usmeritve, ki je potekala v sejni dvorani zgornjega doma v Parlamentu. Državna nemška samouprava je leta 2018 začela podeljevati štipendije študentkam prve- kso so prevzele tudi ostale narodnostne skupnosti. Fi- Vsi udeleženci konference na stopnicah parlamenta Slovenska nastopajoča Šrefania Dravec in Mate Labric z mentorico Valentino Novak. Ob njih slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss in predsednik DSS Martin Ropoš ga letnika, ki so študirale na nemški usmeritvi na Visoki šoli za vzgojiteljice. Štipendiranje so aprila 2019 razširili tudi na študente v višjih letnikih in narodnostne študente prvih letnikov na pedagoških fakultetah. To pra- Pozdravnemu nagovoru namestnika premiera Zsolta nančni vir za štipendije zagotavlja Urad predsednika Vlade preko Sklada Gábor Bethlen. Namen štipendij je, da bi si narodnostne skupnosti zagotovile zavzete in primerno izobražene vzgojiteljice, učiteljice in učitelje. Semlyéna, odgovornega za cerkvena in narodnostna vprašanja, so sledila strokovna predavanja. Slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss, predsednica podkomisije za javno šolstvo, kulturo in cerkev, je navzoče seznanila s podatki, kako so manjšine preskrbljene z lastnimi kadri v javnem šolstvu. Na konferenci so uradno razglasili štipendiste za šolsko leto 2019/2020. V kulturnem programu sta sodelovala učenca DOŠ Jožefa Košiča z Gornjega Senika (upravitelj šole je DSS) Štefania Dravec in Mate Labric. Učenca je pripravila učiteljica asistentka Valentina Novak. F. Sütő Lejpa starost je božji dar Rejza Korpič (Dončecz, po domanjom Gorejnja Rejza, Števanovci) je v Varaši 21. septembra v velkoj radosti pa lübezni svetila svoj 90. rojstni den vküper s svojov rodbinov, s svojimi padaši pa znanci. Vsi smo se veselili tomi lejpomi kraublomi jubileji, njenomi nasmejanomi obrazi, na sterom se sploj ne vidijo njena lejta. Zvöjn té drüžbe je njeno döjšo pa srcé vnaugo lüstva napunilo s toplo lübeznijo, radostjov, poštanjaum s tejm, ka so go gora pozdravili ali do njé prišli. KF; kejp: Valerija Perger Porabje, 3. oktobra 2019 ... DO MADŽARSKE 700 milijonov za bolnega otroka Z dobrodelnimi prispevki in akcijami so prejšnji teden zbrali potrebnih 700 milijonov forintov (pribl. 2,3 milijona evrov), to je potrebna vsota, da se začne zdravljenje leto in pol starega otroka, ki je zbolel za spinalno mišično atrofijo tipa 1. Prvi odmerek zdravila mora otrok dobiti najkasneje do starosti dveh let. Zdravljenje bo potekalo v Združenih državah Amerike. Vsoto so zbrali v dobrem tednu. Otrokova mama se je vsem zahvalila po facebooku, in čeprav je najprej napisala, da nobenega darovalca ne bo omenila po imenu, je na koncu vseeno izpostavila dve osebi, in sicer znanega violinista Zoltána Mago in podjetnika Lőrinca Mészarosa, ki naj bi prispeval večjo vsoto, 100 milijonov forintov. Pravosodna komisija EP ni sprejela kandidature Lászlá Trócsányija László Trócsányi je bil pravosodni minister od leta 2014 do izvolitve v Evropski parlament maja letos. Resor je vodil v času sprejemanja pravosodne reforme, ki je povzročila konflikt med Budimpešto in Brusljem. Pravosodna komisija Evropskega parlamenta ni sprejela njegove nominacije z utemeljitvijo, da funkcija komisarja ni združljiva z delovanjem njegove zasebne advokatske pisarne, ki je dobivala naročila od madžarske vlade. Premier Viktor Orbán je v jutranjem programu javnega radia izjavil, da je komisija omenogočila njegovega kandidata zaradi tega, ker je obranil Madžarsko migracijskih tokov, saj se je v času njegovega ministrovanja postavila ograja na južni meji. Premier je izjavil, da ima Trócsányija kljub odločitvi komisije za izjemnega človeka in je dodal, da ima za bodočega evropskega komisarja na zalogi več dodatnih imen. 8 Iz Merike smo dobili pake Ana Sukič v Slovenskoj vesi obed opravili, te smo se že živejo, dapa doma, gde je znauva pripravlali k večernigorrasla na Gorenjom Seni- ci (litanije), stera je vsigdar ki, so je tak zvali ka Lazarni. v pau dvej vöri bila. Mi smo Kak v Porabji tak v Prekmurji go dobro poznajo, najbola še iz tisti časov, gda je v Korpičovi bandi spejvala. Zdaj sama žive v ednom lejpom malom rami, gde puno rauž cvete na dvorišči. Gda so kejpe vö iz sobe prinesli, sto je puni grato, ranč sem nej znau, gde aj vcujstanem, na sterom tali je začnem gledati. Eden den bi nej dojšo, če Ana Sukič med prebiranjom stari kejpov bi je vse prejk sto pogledniti, zavolo tauga sem samo najstarejše z Janezovoga brga radi odli, kejpe začno prebirati. zato ka gospaud Kühar so -Tetica Anuška, kelko vas sploj lepau molili, tiste so še je bilau doma v držini na taše prave večernice bile. PoGorenjom Seniki? tistim pa kak mlade dekline »Nas je malo bilau, samo smo šle gorik v Ciffersko krčdvej sestre pa oča, zato ka je mau, gde smo vküper sejdle Tetica Roza s sinaum, steri je slüžo kak nemški sodak mati mlado mrla, verstvo je pa velko bilau, tak je tau baja bila.« - Kak gledam, ne vidim taši kejpov, gda ste mali bili? »Zato ka te še nej bilau nikoga, sto bi dojdjamau, zavolo tauga negajo s tisti časov kejpi, prvi kejpi, ka je mam, tam se že vözraškena dekla. V nedelo, gda smo mi domau prišli od meše pa smo pa če stoj biu taši, te smo se dojdjemale (slikale). Eden med tejmi kejpi je té, gde vküper stojimo z deklami nejdaleč kraj od krčme.« - Najšo sem eden taši kejp, gde nemški sodak sedi pri stauli, sto je tau? »V rodbini je bilau več, te kejp je Roza tetica dala, gde je ona s sinaum dolavzeta, dapa od matere brata sin je tü ranč taši sodak biu, samo on je, na žalost, mladi nogau »Mi smo v tejm srečo meli, ka kak bi tisto grizli.« zgübo. Njé so nej presili, aj iz Merike smo dosta pakov - Na ednom kejpi so niši dejo v tau sodačijo, oni so dobili, zato ka oča emo tam muzikanti dolavzeti, sto so sami od sebe šli, zato ka so tetice. Ena mejla tašo bauto, tau? mislili, ka do baukši žitek ka so gvantanje pa blago »Tau je seniška banda pa meli. Te na kejpi je v Rusuško odavali, ena pa mejla tašo tam ozark moj oča stoji. Ka prišo v ujetništvo pa sploj bauto, ka je gesti odavala. je mena fejst čüdno, kak se je dosta lejt je nej prišo nazaj, Zavolo tauga smo mi srečni on v Grazi leko včiu tistoga samo sledkar, da je reda, gda je srmastvo bilau, več sploj niške nej na gosli pa na tropenti špimislo.« lati, tau še gnesden ne vejm. - Sto je té na tom Na Seniki dvauja banda bila, starom kejpi? steri so igrali, edni so bili »Tau je moja mati Frajčarge drügi pa Bekaške. na kejpi, ona je v Te je v vesi telko goslarov Avstriji slüžila pa (glasbenikov) bilau, ka dvej tam so té kejp redli. pihalni bandi sta bili.« Tau tak videti, ka - Na slejdnjom kejpi se ranč tašoga modernoga ženite, gde je tau bilau? kejpa tistoga reda »Tau je na Gorenjom Seniki na Vogrskom nej biv cerkvi, gda so nas gospaud lau. Te kejp, gde je Kühar z možaum vküpzveoča gor, te je vejn s zali, te kejpe je še Ropoš parvice (osebne izMiška redo od naja. Pa te tö, kaznice) dolavzet, č gde so barvnatne svatbice, Zdavanjska kejpa, ednoga je prej pofarbo Miška e se dobro spomdapa zaman ma pravim večRopoš, samo on se več ne spaumni -nim. Gda smo se krat, ne vej, kak je te kejpe mi sé v Slovensko vöpofarbo.« ves spakivali, te sem ge bili, zato ka smo vsigdar vel- - Še eden kejp je austo, gde vse kaj tašo vküppaubrala, ke pake dobivali iz Merike. je vaša družina dolavzeta. samo dosta sem nej najšla, Gda so nam kakšno blago »Tau smo mi pred ramom, že dapa od staroga dejdeka še poslali, te smo mi s tistoga v Slovenskoj vesi z mlajšami zato mam en kejp.« vsigdar gvant dali zašiti. vküper.« - Vaš oča so ka delali? Gnauk je fejst smejšno bilau, - Šegau mate te stare kejpe »On je konja emo, foringaš je biu, v cejlom življenji se je s konjami spravlo, še žrebca smo meli. Na Janošovom brejgi je bila edna krčma, on je ta iz Zalaegerszega večkrat vino vozo s kaulami pa on je te za tau tö vsigdar vino daubo. Tak znaš foringaške pigejo pa moj oča je tö piu, tau je sveta parvica. Če bi mi taše čedne konje nej meli, te bi oča večkrat nej domau prišo, gda se je na- Na Gorenjom Seniki so gnauksvejta meli dvej velki bandi (pihalni godbi), v toj je piu, zato ka konji so sami od igro Anin oče tö sebe vsigdar domau najšli.« - Mati so se tašoga reda do- gda je nam drüga tetica rágo gledati, ali bola samo tašosta čemerili, nej? (zvečilnega) poslala, mi smo ga reda, če stoj pride? »Tak znaš, kak je tau prvin pa nej znali, ka je tau. Misli- »Gda tak cajt mam, te je bilau, ženske je doma dosta li smo, ka vraga nam gumi naprej vzemen pa je pogledrejči nej mejla, sploj ka so pošilajo, vejpa tau je nej za nem, dobro je je gledati, zato oni taprišli na tisto gazdijo, djesti, zato ka te je tašo pri ka tašoga reda spomini nagde je oča biu doma, tau je nas še sploj nej bilau. Sled- prej pridejo, vse tisto, ka je vsepovsedik tak bilau.« kar, gda smo že znali, ka je človek doživo.« - Na več kejpaj sem vido, tau, te smo ga tö odali, zato Karči Holec kak lejpi gvant mate. ka nam bola pejneze trbelo, Porabje, 3. oktobra 2019 9 Murska Sobota: Pisatelji na Očesu besede O BOGATI PREKMURSKI LITERARNI DEDIŠČINI Srečanje slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede v Murski Soboti je kulturni dogodek z dolgoletno tradicijo. Letos je bilo 24. srečanje, 23-ič pa so podelili nagrado večernica za najboljše mladinsko literarno delo minulega leta. Prvo večernico, ki jo podeljuje Časopisna hiša Večer, je prejel Tone Pavček za Majnice – fulaste pesmi, letošnjo pa Andrej E. Skubic za knjigo Babi nima več telefona. Festival Oko besede ni samo podelitev večernice, marveč niz z literaturo in umetnostjo povezanih dogodkov, ki se zvrstijo v teh dneh. Pomenljiv je tudi zadnji dan, namenjen strokovni ekskurziji v znane kraje po Pomurju in pred leti tudi v Porabje. Ideja za organizacijo Očesa besede je nastala v Založbi Franc–Franc (Feri Lainšček in Franci Just) v sodelovanju z revijo Otrok in knjiga, po prenehanju delovanja založbe pa je organizacija v domeni društva za humanistična vprašanja Argo (z istima avtorjema in organizacijskim odborom). Pokroviteljstvo je prevzelo Časopisnozaložniško podjetje Večer iz Maribora. V letih 1997 – 2018 je večernico prejelo 12 pisateljev in 8 pisateljic, leta 2007 je bila nagrada izjemoma podeljena dvema avtorjema. Največkrat, trikrat, je večernico prejel Peter Svetina, Janja Vidmar pa dvakrat. Letošnje srečanje Oko besede je potekalo (od 19. do 21. septembra) tudi v znamenju 100-letnice prključitve Prekmurja matičnemu narodu in osvetlitvi bogate prekmurske literarne dediščine, pisane v prekmurščini in v slovenskem knjižnem jeziku. Uvodni dogodek je bila podelitev večernice v Gledališču Park. Program sta pripravili Samanta Kobal in Nataša Konc Lorenzutti in ga naslovili po pesmi Ferija Lainščka Sezidal bom nevidno hišo, ki je tudi režiral uprizoritev. Iz- brali sta odlomke iz nominiranih del za letošnjo večernico, ki so jih interpretirali dijaki 4. letnika dramsko-gledališke smeri umetniške Gimnazije Nova Gorica. Organizatorji so tudi letos na ogled podelitve povabili dijake iz Babi nima več telefona, so bila v ožjem izboru roman Preživetje Igorja Karlovška, pesniška zbirka Ne Ferija Lainščka, romana Jaz sem Andrej Vinka Möderndorferja in Črna vrana Janje Vidmar. Odločitev je utemeljil Igor Za knjigo Babi nima več telefona je večernico prejel Andrej E. Skubic Murske Sobote in Ljutomera, ki so z navdušenjem spremljali dogajanje na odru. Žirija, ki ji je predsedoval Igor Saksida, se je morala odločiti za pet finalistov, kar ni bila lahka naloga, kajti v Sloveniji Saksida: »Nagrajeno delo je druga knjiga iz izvrstne štiridelne zbirke Trio Golaznikus, ki jo sestavljajo prepletene kratke pripovedi o prijateljstvu med deklico in dvema dečkoma ... V delu Babi nima več telefona gre avtor še naprej: med dogodivščine tria vplete sijajno zgodbo o možnosti empatije med mladostniki, v kateri je rahločutno zajeto tudi soočenje s smrtjo bližnjega. Uvodni sodobni ton daje pripovedi motiv Samokie, ki je res velik telefon, večji celo od atijeve copate. Pogovor Posebej zanimiva naslovnica brošure in plakata, ki med tremi prijatelji steče o njihovih je opozarjal na Oko besede lastnostih v poveizide na leto okoli 100 mla- zavi z igrami, grmenjem dinskih del, med katerimi je orožja in s kriki zombijev, vsaj tretjina kakovostnih, je šolskim redom in fotografiže pred leti ugotovila Dragica ranjem. Zapeljivo a hladno Haramija, sicer profesorica govorico sodobne tehnoza mladinsko književnost na logije nato preglasi spor, mariborski Filozofski fakul- ko Tomaž ugotovi, da ima tet. Ob Andreju E. Skubicu, ki Liam v predalu spravljeno je prejel večernico za knjigo plastično otroško punčko – spomin na babi, pove njen jezni lastnik. V duhovitem dvogovoru mama Tomažu pojasni, da ima punčka prav poseben pomen – Liamu je bila tolažba v času, ko sta se njegova mama in oče razšla.« Zanimiva in za mlado generacijo pomenljiva zgodba se sproščeno nadaljuje in enako sproščeno konča, oceni predsednik žirije Igor Saksida, medtem ko je Andrej E. Skubic ob podelitvi povedal: »Hvala za nagrado, hvala za aplavz, kajti bil sem iskreno in prijetno presenečen.« Pomenljiv je bil seminar Branje in otroci s posebnimi potrebami, ki ga je vodila Manca Perko, generalna sekretarka Društva Bralna značka, ki deluje pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije. O pomenu seminarja je zgovoren podatek, da je v Sloveniji kar 25 odstotkov posameznikov, ki nimajo zadovoljivo razvitih bralnih in pisnih veščin, so torej bralno ovirani in potrebujejo prilagoditve besedil ali celo poseben tip gradiva, da bi razumeli njegovo vsebino. Na seminarju so se zvrstila predavanja uglednih strokovnjakov s tega področja, med katerimi je bila tudi Aksinija Kermauner, prejšnja predsednica Društva pisateljev Slovenije: Branje je pravica vseh. In navedek pesnika Toneta Pavčka, prvega prejemnika večernice: »Brati pomeni početi podvige.« Sleherna prebrana knjiga je tudi za učence, vključene v različne prilagojene oblike izobraževanja, zares podvig. Na seminarju je sodeloval tudi Marko Kravos pesnik iz Trsta in predsednik Društva bralna značka Slovenije. V programu letošnjega Očesa besede je bilo še več dogodkov, in sicer okrogla miza na temo Avtor in avtorske pogodbe, literarna delavnica Mlade oči, literarno-glasbena prireditev Književnost prekmurskih Slovencev, Porabje, 3. oktobra 2019 simpozij Lik staršev v mladinski književnosti in za zaključek že tradicionalno literarno popotovanje, tokrat iz Murske Sobote v Kobilje, z literarno matinejo, v Beltince in nazaj v Mursko Soboto. V zborniku Očesa besede je objavljena tudi znana zabavna pesmica: »Iden doj po Kobilji, pijan kak/ žandar./ Tam me sreča moj pajdaš, el/ ga preci maš. /Pišta Janči, Joška, Karči, či me/ najdeš v etom šanci,/ pelji me domou, uveči jes nikdar ne priden domou.// Na Očesu besede so tudi obeležili 100-letnico priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Na literarno-glasbeni prireditvi o Prekmurju in njegovi književnosti so Norma Bale, Simona Cizar, Dragica Haramija, Franci Just, Vesna Radovanovič in Darka Tancer Kajnih ob spremljavi harmonikarja Vida Ščavničarja in v režiji Ferija Lainščka predstavili izbrana leposlovna besedila prekmurskih avtorjev iz obdobja pred zdužitvijo in literarnih ustvarjalcev, ki so v stoletju po združitvi s svojimi literarnimi opusi slovensko književnost zaznamovali z neizbrisnimi panonskimi barvami. Oko besede sodeluje tudi v Nacionalnem mesecu skupnega branja, ki ta čas poteka v Sloveniji na pobudo več organizacij in društev, tudi Društva slovenskih pisateljev. Letos se Nacionalni mesec skupnega branja vključuje tudi v evropsko bralno kampanjo Evropa bere, katerega cilj je omogočiti slehernemu državljanu, da postane bralec in dejavno sodeluje pri družbenih odločitvah, je v programsko knjižico Očesa besede zapisal Franci Just iz društva Argo. Ernest Ružič Foto: Večer in eR 10 Zgodbe vogerszkoga králesztva - 4. Naraudilo se je nauvo kralestvo V 10. ino 11. stoletji sta naj- ga.) vekšiva rosaga v Evropi Géza je biu gospodar srejRimsko-nemško cesarstvo dnjoga pa zahodnoga tala pa Bizantinsko cesarstvo bili, Vogrske, zatok je proso düšterivi sta bejdvej za svojo hovnike od nemškoga cesadržali erbo indašnjoga Rim- ra Otona II. ino se sam tö skoga imperija. V nemškom dau krstit. Depa je nej cejlak cesarstvi je kralüvo fevda- gorvzeu nauvo vöro, liki je lizem, ka znamenüje, ka so velikaši grünte dobivali, zatok pa so mogli slüžiti svojoma gospodari ino cesari tö. Če je prišlo do bojne, so branili svoje vazale ali slüžabnike ranč tak, tak so vsi živeli v medsebojnom zavüpanji. V Bizanci je takšoga sistema nej bilau: centralna Na svojom kejpi je Gyula Benczúr namalo, ka so Vajka že birokracija je v vözraščeni lejtaj okrstili püšpek Adalbert (1875) vküppobérala porce, s šteri so gordržali eške dale slüžo svojim starim sploj veuko sodačijo. V etom poganskim bogauvom ranč rosagi je cesar eške Cerkvi tak. Rad je gučo, ka zavolé nesmileno zapovedavo, v mauči pa penez má za tau. Zahodnoj Evropi pa se je pa- Istina pa je, ka so v njegvom pež s svojov hierarhijov donk cajti začnili prausno lüstvo leko sam odločavo. Če rejsan graubo štrafati zavolo poganso na Španjolskom krepki bili stva. Arabci, kauli Kijeva pa Rusi, Delo svojoga očo je dale pelo so mogli madžarski prejdnji Vajk, šteri se je naraudo kautistoga ipa pravo paut med li leta 970. Tak brodimo, ka Nemci pa Bizancom najti. so ga že po narodjenji krstili Prve stopaje je nej knez Géza, ino ma dali ime »Števan«. liki tedešnji gospodar Erdelj- Pri svoji 25 lejtaj se je oženo skoga Zombor napravo. V z bavarskov princesov (bajor Bizanci je gorvzeu pravo- hercegnő) Gizellov, sestrov slavno krščanstvo ino domau kisnejšoga nemškoga cesara pripelo misionare. Njegvivi Henrika II. Nindrik je nej dvej čéri sta meli törskivi dojspisano, gde so držali zdaimeni Sarolt pa Karold, ka vanje, depa ništerni pravijo, znamenüje »bejli hermelin« ka v klauštri Scheyern na pa »črni hermelin«. Tau prvo Bavarskom, drügi pa, ka v je Géza za ženo vzeu, ka bi Esztergomi. Kisnej se jima je pomiriu svoje potencialne naraudilo več mlajšov, depa znautrašnje protivnike. (Od po imeni poznamo samo OtSarolte pišejo dokumenti, ka tóna pa Imrena, šteriva sta je na konji sejdla kak eden so- badva prerano mrla. dak, rada je pila, pa je gnauk Tau zdavanje je slüžilo sigurdo smrti zbila ednoga moško- nomi političnomi cili: gordr- žati mér med Vaugrami pa Nemcami. Gizella je goreče vörna bila, dosta bogastva je davala madžarskim cerkvam. Ž njauv je v rosag prišlo vnaugo nemški vitezov, baratov pa apatic, vsi so s cejlov düšov vörvali v Božo lübezen. Če rejsan je Géza vse dobro naléko, se ma je nej prišikalo oblast (hatalom) glatko svojoma sinej prejkdati. Njegva žlata, Koppány s somogyske krajine je za sebé proso prvo mesto v rosagi, za ženo je sto meti Sarolto. Števan ga je po kračišoj bojni leta 997 nej daleč od Veszpréma dojzbiu, svojoga mrtvoga protivnika pa dau na štiri tale vrazmo sejčti ino obejsiti v Győri, Veszprémi, Esztergomi pa Gyulafehérvári. Glavni sodački prejdjen Števana Vecelin je biu Nemec, šteroma je dosta nemški sodakov slüžilo. Zatok so tistoga ipa vnaugi gučali, ka so se »vojskovali Nemci ino Madžari«. Prva kak liki je v bojno staupo, je Števan k svetomi Martini molo, šteroma je že njegvi oča začno zidati prvi benediktinski klaušter »na svetom bregej Panonije«. Števan je rejsan vörvo, ka je zavolo Bože pomauči gvino, zatok je nej samo svojim nemškim sodakom, liki klauštri v gnešnjoj Pannonhalmi tö dosta darov dau. Dvej-tri lejta po smrti Koppánya je Števan brodo, ka morejo njegvi rosag pripoznati od zvüna ranč tak. Zatok je proso krono - ne vejmo pa, od koga, gda pa kak. Edno je gvüšno, ka sta se v tem zglijala nemški cesar Oton III. pa njegvi nekdešnji škonik, papež Silvester II. Števani so po Božoj milosti za božič leta 1000 ali za 1. januar leta 1001 krono na glavau djali. Nika gvüšnoga ne vejmo od toga, kak je ta krona vövidla, gvüšno pa je, ka v Števano- vom časi so eške nej nücali gnešnjo »sveto Krono«. Njeni spaudnji tau je prišo iz Bizanca v 11. stoletji, pa s takzvanim »latinskim«, vrnjim talom so ga zdrüžili prauti konci 12. stoletja. Čednjaki pravijo, ka so nej istina tiste je dau dopüščenje za tri nauve benediktinske klauštre, med njimi v Blatogradi, nekdešnjom centri panonski Slavov. Za en malo je Székesfehérvár grato sakralno središče dinastije, tak je mejlo Vogrsko kralestvo - vküper z Eszergomom dva centra. Zmejs je začno krau Števan organizerati svojo posvejtno oblast tö. Cejli čas je potüvo po rosagi, pa se vsikdar indrik spravlo z lokalnimi problemi. Vse dobrine, štere so pavri pripauvali, bi bilau žmetno v kraleski center znositi, zatok je krau odo z V »Képes Króniki« vidimo, kak je Koppánya glavau ednoga »dvaunemški sodak Vecelin vkrajvdaro ra« (udvarház) legende, po šteraj so krono že do drügoga pa s svojov komv »staroj domovini« naredili panijov tam gorponüco boali ka go je že hunski krau At- gastvo. tila na glavej noso. Zlata kra- Fundament nauvoga kralestleska djabka je eške kisnejša, va so bile županije (vármemešni köpenek pa so ranč gyék), v Števanovom cajti tak nej mogli nücati med je je bilau kauli 30. K ednoj kronanjom. Istina pa je, ka županiji so slišali kraleski, samo na tom plašči vidimo cerkveni pa privatni grünti, eden takši kejp od Števana pa njini prejdnji so bili žipange Gizelle, šteroga so v njija cajti (megyésispánok). Uni so napravili - naš prvi krau má leko držali senja, pobérali na njem kratko keco, nej pa porce, mogli pa so se brigati dugo, kak smo je včeni. za tau tö, aj lüstvo nutdrži Za en malo je začno krau Šte- rendelüvanja krala pa glavvan püšpekije pa nadpüšpeki- noga, dvorskoga žipana (náje (érsekségek) stvardjati. Na dorispán). Žipange so živeli Češkom pa na Polskom so bili na gradaj, kauli šteri so povsi dühovnicke pod nemško malek varaši grtüvali. Cerkev valon, na Vogrskom Tak se je naraudilo Vogrsko pa se je leko krau sam odlo- kralestvo, štero je - po dosta čavo. Center prve püšpekije vihéraj pa trplenja - gorostalo je grato Veszprém, prve nad- više devetstau lejt. Prvi madpüšpekije pa Esztergom. Sle- žarski krau sveti Števan se je dik je Števan stvauro eške pet mogo eške vnaugo trüditi, püšpekij pa edno nadpüšpe- ka aj bi svojoma nauvoma kijo v Kalocsi, püšpecke so rosagi na srejdi Evrope trde oprvim Nemci, Taljani pa fundamente postavo. Francuzi bili. Naš prvi krau -dm- Porabje, 3. oktobra 2019 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 04.10.2019, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.15 Vem!, kviz, 12.00 Divjina v srcu (II.), britanska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Tarča, Točka preloma, 15.20 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 15.50 TV-izložba, 16.25 Otroški program: Op! 16.25 Vojna in jaz: Calum, nemška otroška igrano-dokumentarna serija, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Zadnja beseda! 18.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 18.15 Pujsa Pepa: Mehurčki, risanka, 18.20 Na lepše, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Joker, kviz: 17. oddaja, 20.45 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Gospod Klein, francosko-italijanski film, 1.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.35 Napovedujemo PETEK, 04.10.2019, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.50 Videotrak, 10.35 Alpe-Donava-Jadran, 11.00 Dobro jutro, 13.50 Dober dan, 14.55 Med valovi, 15.40 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja, 16.05 Na vrtu: V grajskem parku, izobraževalno–svetovalna oddaja, 16.30 Šank rock - Turneja Ponosa: Restart, 18.00 Divjina v srcu (II.), britanska nadaljevanka, 19.05 Atletika - svetovno prvenstvo, 21.30 Mladost, koprodukcijski film, 23.40 Televizijski klub: 12 odtenkov ljubezni: Ljubim te virtualno, 0.40 Zadnja beseda!, 1.25 Videotrak, 1.55 Info kanal SOBOTA, 05.10.2019, I. spored TVS 6.10 Kultura, 6.15 Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.25 Plesna akademija: Vrnitev, avstralska nadaljevanka za mlade, 10.55 Ugriznimo znanost: Skrivnostni vid, oddaja o znanosti, 11.20 TV-izložba, 11.40 Tednik, 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja, 13.50 TV-izložba, 14.05 Zadnja beseda! - izbor, 15.00 Bolnišnica New Amsterdam (I.), ameriška nadaljevanka, 15.55 Nova dvajseta (II.): Krača klopotača, slovenska nadaljevanka, 16.30 Na vrtu: V grajskem parku, 6. del, izobraževalno–svetovalna oddaja, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Duhovni utrip, 17.35 Slovenski magazin, 18.00 Ozare, 18.10 Ambienti, 18.40 Reaktivčki: Riževa polja, Kitajska, risanka, 19.00 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Joker, kviz, 20.55 Kaj dogaja? Z Jonasom, 21.20 Poročila, Šport, Vreme, 22.05 Bar, koprodukcijski film, 23.55 Digitalno razstrupljanje, francoska dokumentarna oddaja, 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.25 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 2.20 Napovedujemo SOBOTA, 05.10.2019, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 6.05 Videotrak, 7.00 Najboljše jutro, 9.00 Pričevalci: Sestri Gnidovec, 11.15 Na lepše, 12.00 Vitanje v vesolju: Sunita, dokumentarni film, 13.10 Poletni koncert iz Schönbrunna 2019: Dunajski filharmoniki, 14.55 Avtomobilnost, 15.45 Družina brez zavor, francosko-makedonski film, 17.25 Rokomet - liga NLB: Maribor : Celje P. L., 19.00 Atletika - svetovno prvenstvo, 21.20 Koncert ob 20-letnici skupine Panda, 22.55 Atletika - svetovno prvenstvo: maraton (M), 1.35 Videotrak, 2.30 Info kanal NEDELJA, 06.10.2019, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 9.15 Govoreči Tom in prijatelji: Namišljeni Henk, risanka, 9.25 Vojna in jaz: Romek, nemška otroška igrano-dokumentarna serija, 10.00 Nedeljska maša, 10.55 Mladi virtuozi: Alexander Gadjiev, 11.20 Ozare, 11.25 Obzorja duha: 800 let po srečanju v Egiptu, 12.00 Ljudje in zemlja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 14.30 TV-izložba, 14.45 Na lepše, 15.15 Garaža št. 27, belgijsko- -francoski film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40 Muk: Kot novo, risanka, 19.00 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Ku'damm 59, nemška nadaljevanka, 20.55 Intervju, Poročila, Šport, Vreme, 22.10 Fant, pobratim smrti 2, dokumentarni film, 23.15 Plesni nokturno, 23.25 Deva Premal, Miten in Manose, posnetek koncerta iz Slovenske filharmonije, 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.20 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 2.15 Napovedujemo NEDELJA, 06.10.2019, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 6.15 Videotrak, 7.10 Duhovni utrip, 7.25 Koda, 8.00 Glasbena matineja, 9.50 Joker, kviz: 17. oddaja, 10.40 Joker, kviz: 18. oddaja, 11.40 Čez planke, 13.00 Ambienti, 13.45 Utrip ljubezni, mladinski film, 15.15 Nogomet - državno prvenstvo: Triglav : Olimpija, 18.00 Atletika - svetovno prvenstvo, 20.35 Žrebanje Lota, 20.45 Vivienne Westwood - pankovska aktivistka, britanski dokumentarni film, 22.05 Vikend paket, 23.30 Kaj dogaja? Z Jonasom, 0.10 Videotrak, 1.10 Info kanal PONEDELJEK, 07.10.2019, I. spored TVS 6.10 Utrip, Zrcalo tedna, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.15 Na lepše, 12.00 Divjina v srcu (II.), britanska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Sveto in svet: Šamanizem, 14.25 TV-izložba, 14.35 S-prehodi, 15.05 Dober dan, Koroška, 15.35 TV-izložba, 16.05 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Zadnja beseda! 18.10 Malčki: Rumena roža, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio City, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Opus: Jesenski glasbeni festivali, 23.30 Glasbeni večer, 0.40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.05 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.00 Napovedujemo PONEDELJEK, 07.10.2019, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.40 Videotrak, 10.25 Otroški program: Op! 11.00 Obzorja duha: 800 let po srečanju v Egiptu, 11.50 Dobro jutro, 14.25 Dober dan, 15.30 Prava ideja: Hooray Studios, personalizirane knjige, 16.00 Brez pik in vejic o Venu Tauferju, portretni film, 16.50 Ljudje in zemlja, 18.00 Divjina v srcu (II.), britanska, nadaljevanka, 18.55 Studio Kriškraš: Skoraj piščanci, mozaična lutkovna oddaja za otroke, 19.20 Videotrak, 20.00 Mogočne ladje: Filipini, potopis, 20.55 Poti svobode, poljska nadaljevanka, 21.55 Voščene lutke Madame Tussaud, francoski igrano-dokumentarni film, 23.30 Zahtevam most, pripada mi!, kratki igrani film, 0.10 Videotrak, 0.45 Info kanal TOREK, 08.10.2019, I. spored TVS 6.00 Kultura, 6.10 Odmevi, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.15 Vem!, kviz, 12.00 Divjina v srcu (II.), britanska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Studio City, 14.25 TV-izložba, 14.40 Duhovni utrip, 14.55 TV-izložba, 15.30 Kanape - Kanapé, oddaja za mlade, 16.00 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Koda, 18.05 A veš, koliko te imam rad: Kostanj, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Bolnišnica New Amsterdam (I.), ameriška nadaljevanka, 20.50 Nepoškodovane, dokumentarni film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Spomini: Aleksandra Kornhauser Frazer, 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.05 Napovedujemo TOREK, 08.10.2019, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.45 Videotrak, 10.30 Opus: Jesenski glasbeni festivali, 11.00 Dobro jutro, 13.55 Dober dan, 14.40 Slovenski magazin, 15.05 Avtomobilnost, 15.50 Joker, kviz, 17.55 Divjina v srcu (II.), britanska Porabje, 3. oktobra 2019 OD 4. oktobra DO 10. OKOTBRA nadaljevanka, 18.50 Moja soba: Eva, resničnostna oddaja, 19.20 Videotrak, 20.00 Sveti prostori: Mošeje - umetnost in prostor, francoska dokumentarna serija, 21.00 Prava ideja, 21.30 Morilec z jezera, francoska nadaljevanka, 22.35 Kaj govoriš? = So vakeres?, 22.55 Zadnja beseda!, 23.45 Videotrak, 0.20 Info kanal SREDA, 09.10.2019, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.15 Vem!, kviz, 12.00 Divjina v srcu (II.), britanska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Intervju, 14.20 TV-izložba, 14.30 Osmi dan, 15.00 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 15.30 TV-izložba, 16.05 Plesna akademija: Vrnitev, avstralska nadaljevanka za mlade, 16.25 Aktivatorji: Ljubezen po francosko, izobraževalna serija za otroke in mlade, 16.40 Govoreči Tom in prijatelji: Nerodni spomini, risanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Izzivi srebrne generacije: Ljubezen, dokumentarno-izobraževalna oddaja, 17.55 50 knjig, ki so nas napisale: Anton Tomaž Linhart: Ta veseli dan ali Matiček se ženi, 18.00 Knjiga o džungli: Dva na en mah, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Odrešitev, izraelski film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Panoptikum, 23.50 Izzivi srebrne generacije: Ljubezen, dokumentarno-izobraževalna oddaja, 0.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.50 Napovedujemo SREDA, 09.10.2019, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.25 Videotrak, 10.10 Kanape - Kanapé, oddaja za mlade, 11.00 Koda, 11.50 Dobro jutro, 14.20 Ambienti, 14.50 Vikend paket, 16.10 Divjina v srcu (II.), britanska nadaljevanka, 17.15 Rokomet - liga NLB: Celje P. L. : Gorenje Velenje, 19.15 Videotrak, 19.50 Žrebanje Lota, 20.05 Koroška pesem, ti družica moja, glasbeno-dokumentarna oddaja, 21.00 Meglica - Ljoba Jenče, Uroš Polanc, 21.10 Moje mnenje, 22.00 Varna hiša: Vran, britanska nadaljevanka, 22.55 Trojanke, dr. Svetlana Slapšak, dokumentarni film, 23.55 Videotrak, 0.25 Info kanal ČETRTEK, 10.10.2019, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.15 Vem!, kviz, 12.00 Divjina v srcu (II.), britanska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Moje mnenje, 14.25 TV-izložba, 14.35 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV, 15.00 Pod drobnogledom - Nagyító alatt, 15.30 TV-izložba, 16.05 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 17.55 Na kratko: Odprto znanje, 18.00 Žanov svet: Fotografije, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.25 Poti svobode, poljska nadaljevanka, 0.25 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.20 Napovedujemo ČETRTEK, 10.10.2019, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.00 Videotrak, 10.45 Izzivi srebrne generacije: Ljubezen, dokumentarno-izobraževalna oddaja, 11.10 Dobro jutro, 14.05 Dober dan, 15.00 Nočemo belega kruha, dokumentarni film, 16.00 City folk - Obrazi mest: Najboljše zgodbe, dokumentarna oddaja, 16.45 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 17.55 Divjina v srcu (II.), britanska nadaljevanka, 18.50 Firbcologi: O sproščanju, italijanščini in premagovanju ovir, mozaična oddaja za otroke, 19.15 Videotrak, 20.00 Nogomet - kvalifikacije za EP 2020, Severna Makedonija : Slovenija, 22.55 Ambienti, 23.30 Slovenska jazz scena, 0.15 Videotrak, 0.45 Info kanal Film Oroslan so predstavili na Gornjem Seniku »Letošnji 22. Festival slovenskega filma sta zaznamovala dva filma, ki se dogajata v krajih, kjer živijo zamejski Slovenci. Na festivalu je ljubitelje filmske umetnosti navdušil tudi film Oroslan, ki je bil posnet v Porabju,« je povedal Milivoj Miki Roš. V soboto, 28. septembra, je v nabito polni dvorani kulturnega doma na Gornjem Seniku potekala projekcija filma. Na predstavitev so prišli tudi njegovi ustvarjalci, režiser Matjaž Ivanišin, producent Miha Černec, seveda je bil tam tudi Miki Roš, ki je za stransko moško vlogo v tem filmu prejel nagrado, ki se imenuje vesna. Ustvarjalci so se zahvalili občini in Gornjeseničanom za pomoč pri snemanju, najbolj pa tistim vaščanom, ki so nastopili v filmu, ki pravzaprav govori o minevanju, saj v zgodbi gre za smrt vaščana, samotarja in za odnos njegovega odseljenega brata ter sovaščanov do umrlega in s tem tudi za odnos do minevanja. Mračna vsebina, temu primerni tudi posnetki in kadri, zato vidimo na filmu bolj oddaljene, nerazvite predele Gornjega Senika, vidimo svet, ki obstaja samo nekje na obrobju. In čeprav so gledalci film nagradili z burnim aplavzom, sem dobila občutek, da so nekateri film doživljali bolj kot dokumentarec in ne toliko kot igrani celovečerec, zato so bili žalostni, da so – kot so rekli – »kazali pá samo stare hiše, blatne ceste, vej pa mi mamo lejpe iže pa poštije tö«. Večina je vseeno razumela, da je v tem primeru bil Gornji Senik samo kulisa za vsebino. In po vseh festivalih, kjer bo film še predstavljen, bodo to tudi tako gledali. (Več o filmu in njegovih ustvarjalcih v naši naslednji številki.) MS TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali Tisk: 52 USD. Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Številka bančnega računa: HU75 Lendavska 1; 9000 Murska 11747068 20019127 00000000, Sobota; Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB