1994-
vft^ KRONIKA èM^
-3/42
časopis za slovensko krajevno zgodovino
Anka Vidovič-Miklavčič, Mladina med nacio-
nalizmom in katolicizmom. Pregled razvoja in
dejavnosti mladinskih organizacij, društev in
gibanj v liberalnem - unitarnem in katoliškem
taboru v letih 1929-1941 v jugoslovanskem
delu Slovenije.
Ljubljana: Študentska organizacija Univerze
v Ljubljani, Knjižna zbirka Krt; 89, 1994,
XXVI, 265 strani.
Avtorica je za objavo pripravila oz. preuredila
svojo doktorsko tezo. Delo je rezultat večletnega
raziskovanja mladinskih gibanj v Sloveniji.
Vidovič-Miklavčičeva se je v knjigi omejila na
prikaz razvoja mladinskih gibanj v liberalnem in
klerikalnem taboru v tridesetih letih. Izpuščeno je
mladinsko gibanje v socialističnem in komu-
nističnem gibanju, ki je že bilo deležno delne
osvetlitve.
Avtorica je svoje delo razdelila na dva dela.
Ločnica je poletje 1935. Od uvedbe diktature do
poletja 1935 so liberalci nemoteno delovali, torej
tudi njihove mladinske organizacije. Od poletja
1935 so oblast v Sloveniji prevzeli klerikalci.
Posledica je bila tudi razcvet njihovih mladinskih
organizacij.
Prikaz dela mladinskih organizacij v prvem
obdobju je začela z liberalnim taborom. V njem
je bilo delo seveda najbolj razvito, saj jih ni
oviral režim. Sokol je bila ena od organizacij
liberalnega tabora. Nekdaj narodnobuditeljska
organizacije se je prelevila v režimsko organi-
zacijo s ciljem vzgoje v duhu unitarizma. Najpo-
membnejša organizacija liberalnega kmečkega
gibanja je bila Zveza kmečkih fantov in deklet.
Njenemu delu je posvečenega veliko prostora.
Prikaz mladinskih gibanj v liberalnem taboru
zaključuje besedilo, posvečeno podmladku Jugo-
slovanske nacionalne stranke.
Klerikalce je zelo prizadela prepoved njenih
organizacij. Po ukinitvi Orla je SLS skušala mla-
dino organizirati v krožkih Prosvetne zveze.
Vendar je bila Prosvetna zveza leta 1933 prepo-
vedana in SLS je bila prisiljena iskati nove poti
delovanja. Zato se je usmerila v utrjevanje dela v
Katoliški akciji. Vidovič-Miklavčičeva ugotavlja,
da je SLS ravno s Katoliško akcijo uspela ohra-
niti vpliv med mladino.
Leta 1935 so se klerikalci vrnili na oblast.
Položaj notranjega ministra je Korošcu omo-
gočil, da je obnovil nekatere organizacije SLS.
Kmalu po prevzemu ministrstva je obnovil Pro-
svetno zvezo. SLS je bila del vsedižavne JRZ.
Med najpomembnejšimi deli JRZ sta bili mla-
dinski organizaciji Zveza fantovskih odsekov in
Zveza dekliških krožkov. Seveda so obstajale še
druge katoliške mladinske organizacije npr. Mla-
dinska kmečka zveza. Slovenska dijaška zveza in
Zveza katoliških dijakov. Delu z mladino se je
posvečal tudi krščanskosocialni del katoliškega
tabora. Najpomembnejše je delo v okviru Jugo-
slovanske strokovne zveze in Krščanske delavske
mladine.
Liberalni tabor je v drugi polovici tridesetih
let predstavljal nevladajoči pol slovenske poli-
tike. Najpomembnejša in najštevilčnejša mladin-
ska organizacije v tej skupini je bila Zveza
kmečkih fantov in deklet. Tej organizaciji se je
uspelo odtrgati od JNS in Pucljevih kmetijcev.
ZKFiD se je v drugi polovici tridesetih let cepila
na pristaše JNS, mačkovce in Ijudskofrontnike.
Opozoriti pa je potrebno tudi na odmik od imi-
tarističnega razumevanja narodnega vprašanja.
Avtorica je obdelala tudi druge liberalne mla-
dinske organizacije, kot so bile organizacije JNS
(Omladina) in desničarske organizacije, ki so bile
skrajno nacionalistične.
Avtorica v svojem delu ni obdelala štu-
dentskega gibanja, saj je njegov razvoj prikazal
že Slavko Kremenšek. Študentje so omenjeni le
kot sodelavci, ki delujejo v mladinskih, kmečkih
in prosvetnih organizacijah.
Delo, ki ga je opravila Anka Vidovič-Mik-
lavčič, je bilo zelo zahtevno. Oteževalo ga je
pomanjkanje arhivskega gradiva. Avtorica je bila
prisiljena uporabiti predvsem veliko število čas-
nikov in časopisov, kar je v določenem pogledu
oviralo in omejevalo raziskavo. Kljub vsemu je
dolgotrajno raziskovanje prineslo zelo uporabne
podatke, saj je generacija, ki je odraščala v
tridesetih letih, usodno zaznamovala naslednje
desetletje.
Bojan Balkovec
92