ieuglas L«to XLIV - št. 33 - CENA 15 din Kranj, petek, 26. aprila 1991 Ka Mercator Preskrba TRGOVINSKO PODJETJE TRŽIČ, d.d. SALON POHIŠTVA + ŽELEZNINA L ® 50-898 Bračičeva 1 /a Tržič ® 50-894 Po Doti £oren KARITAS na Kosovu Kram Gorega banKa UlPOTREBEN' ZAKLJUCN "PIT •: 'Jaki proti zaključnim izpitom Minister vendarle klonil šte MCPra.v Je šolski minister dr. Peter Vencelj v hoV 'zJavan >n pogajanjih z dijaki pred nji-l^1"1. torkovim množičnim protestom proti zadal m 'zP'tom v četrtih letnikih srednjih šol °dlocno vedeti, da ne bo popustil, je nazadne vendarle klonil. pri t S'Cer dejal, da zaključnih izpitov ne bo, pito Pa Je' da 0 zaPletih okrog zaključnih izje t sPregovori skupščina Republike Slovenija a naj, kot je rečeno v skupni izjavi za jav-PreH ^ so J° Podpisali dr. Peter Vencelj in |(Uj tavniki stavkovnega odbora dijakov, obli-Je Posebno nevtralno komisijo, ki bo celovito raziskala problem zaključnega izpita ter do 6. maja skupščini o tem poročala. Strokovno naj pretehta zaključni izpit tudi strokovni svet za vzgojo in izobraževanje. Ob torkovem štrajku srednješolskih četrto-šolcev, ki so se jim bolj ali manj številčno pridružili tudi tretješolci, lahko ugotovimo predvsem to, da se metoda pritiska na vlado dandanes očitno obnese (predvsem zunaj proletarskih vrst). Dijaški množici v Ljubljani so se v torek zjutraj pridružili tudi številni gorenjski srednješolci, ki so protestirali na Titovem trgu v Kranju. • H. J., Foto: J. Cigler °b 50-letnici OF in vstaje Jutri v Ljubljano spom^ana' 26' aPr',a " Množična prireditev Po poti tovarištva in trai se bo Pr'čela jutri, v soboto, 27. aprila, ob 6. uri zju-TroJ.S P°hodi, nadaljevala z velikim ljudskim zborovanjam na kari revo'uc'Je ob 11. uri in s koncertom pevskih zborov v Can-akad™ domu ob 13. uri, ob 18. uri pa zaključila s svečano la„ ^"l'j0 v Gallusovi dvorani, kjer bo slavnostni govornik Mi- *can. žen? LetošnJ° 50. obletnico ustanovitve OF in začetka oboro- redn:LStaJ.e slovenskega naroda bo spremljala tudi vrsta vzpo-avij " Prireditev. Tako bo že danes, 26. aprila, ob 11. uri v staVa 1° pn'ce. lskra v Ljubljani, Trg revolucije 3, odprta raz-skih h novac'Je v narodnoosvobodilnem boju, v Domu špan-ljvjblj°r?ev °k odprta razstava Narodna zaščita v Ifj uri"11' v Prostorih občinske skupščine Šiška pa danes ob skist" razstava Šiška v NOB. Danes ob 19. uri bo na Židov-OF lOdi^P113 razstava Partizansko lutkovno gledališče. Tisk Tit0Vj bo predstavljen v založbi knjigarne Mladika na 3. *» šolstvo 1941 -45 pa v izložbi Mladinske knjige Titova UrJeiež^r8anizatorji pričakujejo jutri v Ljubljani množično rev°luc"' PoseDno "a velikem ljudskem zborovanju na Trgu 2lobec i0*3 "' ur'' kJer b°sta zbranim spregovorila Ciril Pili Godh anPomičar. V kulturnem programu bodo nastopaj b0. a rnilice ter pevski zbori iz Ljubljane in zamejstva, da Proti° SC Cna m'robljubna manifestacija slovenskega naroda, D ' .nas,Uu, ki hoče požagati korenine narodovega pogu-^renoVe'cf13 na množično udeležbo-Stranka demokratične Dolenc Je Mestna konferenca SDP Ljubljana. • KRANJSKI ODBOR DAN SLOVENSKE ZASTAVE Promenadni nastop Pihalnega orkestra Kranj Spregovorili bodo: Vitomir Gros, Anton Tomažič, Zvone Žagar, Leon Petrevčič Kdor bo želel, bo dobil slovensko zastavo BREZ ZVEZDE. Danes, 26. aprila 1991, ob 18. uri na trgu pred kranjsko Gimnazijo. Vabljeni! KRANJ, JAKA PLATlSE 13 27. april - Dan OF Čestitamo! Ni l* smuči med prazniki %ikC ' 2adnii sn»„ ... v0ri^ smučišč S"£8 Je biI zel° dobrodošel na enem naših naj-°brat 0 smulcn\- rvavcu. Rezultat so urejena smučišča za pr-ca >°vale b0dn ■ bo začela danes in DO traJala do 5- maJa' °stal« dolina 7 u kabinske žičnice tudi sedežnice Gospin-i^aio Pravtako h h° ž,čnice na Njivicah po potrebi pa tudi $kevy Pose2onsk °do odprti vsi gostinski objekti, dnevne karte v'jen °Vr,ice na h6"6' Za odrasle 200 din, za poldnevne in otro-' potrebuil i ? P,otrebno odšteti 140 din. Krvavec je pripra-uJe «e se lepo vreme. • I. K. Uvedba stečaja za BPT odložena Stečajnega upravitelja ni Kranj, 25. aprila - Na kranjskem sodišču so danes preložili narok za preizkus pogojev za uvedbo stečajnega postopka nad BPT Tržič, ker niso uspeli dobiti stečajnega upravitelja. BPT je sicer predlagala Slavka Terana, vendar sodišče tega ne more sprejeti, ker je Teran v.d. direktorja vzporedne firme Voje. Sodišče je pripravilo sporočilo javnosti, ki ga objavljamo na 8. strani. • M. V. S plebiscitom nobene kupčije Če je kdo od sredinega zasedanja republiške skupščine pričakoval velike osamosvojitvene sklepe, je razočaran. Neodvisnost in samostojnost Slovenije nista bili razglašeni in kolesje osamosvajanja se bo vrtelo naprej, do druge polovice junija in še dlje, s tem, da ga bomo morali zavrteti hitreje, saj je postal čas največji sovražnik. Kučan, Janko in Mencinger so morali sicer v razpravi požreti nekatere očitke na račun počasnosti in tudi neučinkovitosti, vendar so s svojimi nastopi poslance le prepričali, da je tudi z majhnimi koraki mogoče priti do velikih dejanj, kar osamosvojitev nesporno je, in da smo mnoge majhne korake že naredili pri lastnem pravnem, davčnem, obrambnim in zunanjetrgovinskim sistemom, da ima vlada pripravljenih 13 projektov osamosvajanja za posamezna področja, tako za trdo kot mehko inačico (sporazumna razdružitev ali enostranska odcepitev) in da nas skratka nič ne more presenetiti. Zunanje blokade naj ne bi bilo, izdelana pa je tudi strategija, da ne bi zgubili trgov v drugih delih Jugoslavije. Lipa namesto dinarja, slovenski potni list namesto jugoslovanskega in lipa namesto zvezde na kapi carinika še ne pomenijo osamosvojitve, sta dejala zakonodajni minister Lojze Janko in podpredsednik vlade "v odstopu" dr. Jože Mencinger. Sloveniji, ki je edina v Jugoslaviji izvedla plebiscit in ga vsaj načelno priznava Jugoslavija in za osamosvojitev postavila tudi rok, je zdaj jasno, da v drugih republikah, razen na Hrvaškem, ni volje za sporazumno razdružitev, da Marko-vič skuša na vse načine spraviti na površje pota-pljajočo se jugoslovansko ladjo in noče videti, ne slišati, da so se v državi zgodile mnoge, mnoge stvari. Poteza, ki se nam ponuja in za katero je bil večinski del skupščine, predlagal pa jo je Kučan, je opustitev iluzij, da se bodo republike medsebojno sploh kaj dogovorile, ter zahteva, da zvezna vlada naredi bilanco pravic in obveznosti republik. Markovičev kabinet bi to že moral narediti (tudi po naročilu državnega predsedstva), pa ni in tudi sedaj je malo upanja, zato naj to sama zase naredi slovenska vlada. Vrat za pogovore ne bomo zaprli, za osamosvojitev pa se bomo držali plebiscitne odločitve, s katero ni mogoča nobena kupčija. Slovenija je s tem tudi povedala, da zveznih institucij z Markovičevo vlado več ne priznavamo in da je njegova ekipa kvečjemu lahko samo še "stečajni upravitelj" Jugoslavije. Obnašali se bomo torej razumno, odločno in pogumno, skratka tako, da bo tudi Evropa spoznala, da mislimo resno. Maja pridejo gospodje z vrha Sveta Evrope spet k nam in tokrat prvič bodo sedli za mizo tudi s predstavniki republik. Za nas in za Evropo bi bilo dobro, če tega ne bi storili samo zaradi vljudnosti. • J. Koš-njek Javna okrogla miza Gorenjskega glasa Kranj, mesto nezaposlenosti in revščine Kranj, 23. aprila - Je Kranj, nekdaj gospodarsko cvetoče mesto, s polno zaposlenostjo in precejšnjo blaginjo, pred gospodarskim in socialnim zlomom? Kaj storiti, da se ne bodo uresničile črnoglede napovedi o množični brezposelnosti in grozeči revščini? Odgovor smo iskali na drugi javni okrogli mizi Gorenjskega glasa pod delovnim naslovom "Kranj - mesto brezposelnosti in revščine", ki se je odvijala pod močnim vtisom Tekstilindusovega socialnega konflikta. 45 let kovinarstva v Železnikih Nova Nikova galvanika Železniki, april - V soboto, 27. aprila, ob 10. uri bodo v tovarni Niko v Železnikih slovesno odprli novo galvaniko in poslovne prostore. Hkrati bodo proslavili 45-letnico kovinarstva v Železnikih. Slavnostni govornik bo Izidor Rejc, slovenski minister za industrijo. DKovinska zadruga Niko je bila v Železnikih ustanovljena 27. aprila 1946, danes imajo tri kovinsko predelovalne tovarne: Iskro, Niko in Tehtnico. Ob 45-le-tnici kovinarstva so pripravili tudi več kulturnih prireditev, včeraj je s komedijo "Jezični dohtar" nastopila domača DPD Svoboda, danes ob 19. uri bodo v Iskri odprli razstavo likovnih del Iskrašev. Tradicionalno prvomajsko srečanje pa bo v Dašnici. • M. V. Sogovorniki za okroglo mizo so bili: Jožica Puhar. republiška sekretarka za delo, Vladimir Mo-horič, predsednik kranjske vlade, Slavko Kalan, direktor zavoda za zaposlovanje v Kranju, Rado Pavlin, direktor centra za socialno delo v Kranju, Milan Hudo-bivnik. direktor Tekstilindusa in Anka Rupnik. tamkajšnja socialna delavka. Jožica Puhar, Vladimir Mohorič in Slavko Kalan so uvodoma pojasnili, kako vidijo današnjo podobo Kranja, in ocenili, da brezposelnost še ni na kritični točki, Milan Hudobivnik je na konkretnem Tekstilinduso-vem primeru ilustriral gospodarski zlom industrijskega velikana. Rado Pavlin in Anka Rupnik pa socialne učinke tega in podobnih gospodarskih pretresov v Kranju. V navzkrižnem ognju iz občinstva pa so gostje odgovarjali na vprašanja o stečajih, socialnem programu občine, strategiji zaposlovanja, odgovornosti za konkretne gospodarske organizacije, prihodnosti šolajoče mladine in morebitnih odvečnih delavcev in na številna druga vprašanja, ki jim je za iztočnico služilo stanje v Tekstilindusu. Obsežnejši zapis o vsem pripravljamo za Odprte strani v prvomajski številki Gorenjskega glasa, ki izide v torek, 30. aprila. • D. Ž. Zadnjih 60 ton rumene pogače iz RUŽV Todraž, 24. aprila - Potem ko so v rudniku urana Žirovski vrh izdelali 452 ton uranovega oksida, so v sredo iz Todraža odpeljali še zadnjo 60 tonsko pošiljko rumene pogače. Kakšna bo dokončna usoda rudnika in 260 rudarjev, ki si še niso poiskali dela, še ni znano. Za vzdrževanje dejavnosti v rudniku je tako treba vsak mesec zagotoviti okoli 7 milijonov dinarjev. Do sedaj si je delo poiskalo 200 rudarjev. Rudnik še ni uradno zaprt, saj je treba počakati na dogovor republike, občine in Ružv. Foto: J. Cigler NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR JOŽE KOŠNJEK Vlada v sedlu ali na tleh O položaju in trdnosti slovenske vlade prihajajo v dneh, ko mineva leto od prvih svobodnih, demokratičnih in večstrankarskih volitev v Sloveniji, hudo nasprotujoče izjave, ki nikogar ne prepričajo: ne tistih, ki mislijo, da je Peterletova ekipa notranje trdna in operativno enotna, niti tistih, ki so prepričani (ali to samo želijo), da je vlada na tleh in se utegne vsak trenutek sesuti. Tudi med poslanci, ki naj bi bili, vsaj Demosovi, bolje seznanjeni, so razlike v ocenah trdnosti in razmerij v vladi velike. Koje sel v sredo v zboru občin za govornico opozicijski poslanec Atelšek inje podvomil, če tako skregana vlada sploh lahko uresniči zahteven projekt lastne zunanje politike, je bil odziv iz dela dvorane energičen: kdo pravi, da je vlada skregana! Zunanji znaki vsaj nam, ki sedanjo vlado lahko ocenjujemo z nekoliko večje oddaljenosti in skušamo biti politično in profesionalno nevtralni, ne vlivajo prepričanja o normalnem stanju. Uresničen odstop podpredsednika dr. Jožeta Mencingerja kljub njegovemu zatrjevanju, da je samo začasno sodelovanje v vladi napovedal že ob izvolitvi, razkriva nesoglasje glede hitrosti osamosvajanja oziroma odcepljanja od Jugoslavije, kjer je priznani ekonomski strokovnjak (da ni politik je večkrat povedal) zagovarjal postopne in razumne korake ter opozarjal na grozeče posledice izgube jugoslovanskega trga. Njegova in vladna pota pa so se očitno razšla ob konceptu privatizacije, kjer je pri svojem konceptu ostal v manjšini še posebno po ekspertnem mnenju "čudežnega harvardskega rešitelja" Sachsa, kije prišel k nam svetovati po zaslugi Peterleta in tudi dr. Janeza Drnovška. Po nekaterih informacijah je odstopil tudi finančni minister dr. Marko Kranjec in ga v četrtek sploh ni Bilo v službo, po drugih informacijah pa je odstop preklical predvsem na pregovarjanje dr. Jožeta Pučnika. Ob teh uresničenih in neuresničenih rošadah je kar v senci odslo-vitev ministra za informiranje Staniča. Očitno je v vladi prevladala strategija, da se ministri na pritisk javnosti (primer kulturnega ministra dr. Capudra) ne menjajo, zamenjave pa se zgode, če posamezniki niso zagovorniki predsednikove linije oziroma njegove stranke. Niti Mencinger, niti Kranjec, niti Stanič niso člani slovenske krščanske demokracije. Bojimo se, da se uveljavlja kriterij ntrankarstva, ne pa kriterij strokovnosti, kije pri Mencingerju in Kranjcu nesporna. Nikjer tudi ni rečeno, da so samo ljudje iz nekaterih strank sposobni in strokovni, iz drugih pa ne. Da v vladi ni nekaj v redu, kažejo govorice o nesporazumu med premierom Peterletom in zunanjim ministrom dr. Ruplom. Na predsednika vlade so bile v sredo izstreljene številne puščice glede osamosvajanja, pa tudi zaradi njegove neudeležbe na seji skupščine. Tudi Demosovi poslanci, s katerimi smo se pogovarjali, so mnenja, da vlada dela preveč skrivnostno, po načelu, da samo ona vse ve, in da se je osamosvojitvenih potez lotila prepozno. Posebno v Slovenski demokratični zvezi, v Pučnikovi Socialdemokratski stranki, pa še kje, je bojazen, da se vlada preveč oblikuje samo po barvi ene stranke in ima zato še posebej Slovenska demokratična zveza, ki ima glede na volilni rezultat v rokah precej ključnih ministrskih resorjev, ofenzivno kadrovsko politiko pri nadomeščanju za slovo predvidenih ministrov. Predsednik predsedstva Slovenije Milan Kučan v sredo ni brez razloga poslance, skupščino in vlado pozval, naj ob osamosvajanju pustimo ob strani spore okrog ta trenutek manj pomembnih stvari, saj Slovenija ne bo nikdar osamosvojena niti v Jugoslaviji, niti v skregani Sloveniji. Upajmo, da je vlada še v sedlu, kjer mora sedaj biti, ne samo zaradi osamosvajanja, ampak tudi zaradi drugih slovenskih problemov, ne pa na tleh. Da je v sedlu, upamo tudi zato, ker je bila pred meseci zavrnjena pobuda (ne samo s strani vlade, ampak tudi s strani predsedstva), da je sedanja vlada dobra in sposobna in da ne potrebujemo nikakršne vlade narodne enotnosti. Stavka gneva in obupa Sindikat podjetja Bombažne predilnice in tkalnice v Tržiču je na slovensko skupščino, zbor združenega dela in še zlasti na trži-ška poslanca v tem zboru Marijo Lončar in Franca Grašiča naslovil prošnjo, naj na seji izpostavijo težak položaj tekstilne industri- »Doslej smo upali, da bomo z velikim odrekanjem, vztrajnostjo in pridnostjo preživeli krizno obdobje in tako pomagali pri graditvi suverene Slovenije,« pišejo v sporočilu skupščini in poslancema. »Vendar so se razmere tako zaostrile, da ne vidimo več poti naprej. Začeli smo s stavko iz gneva in obupa. Našega potrpljenja je konec in zato zahtevamo, da vlada takoj zagotovi pogoje in sredstva za normalno delo in plačilo delavcem v primarni tekstilni industriji. Zato vas pozivamo, da na današnji seji izpostavite težak položaj, v katerem se je znašla tekstilna industrija.« SM©]ESGLAS Ustanovitelj In izdajatelj: Časopisno podjetje GLAS, Može Pijadeja I. Kranj Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s pou-darkom na dogajanjih na Gorenjskem_ Predaedalk Časopisnega greta: Ivan Bizjak Direktor ĆP Glas in glavni urednik: Marko Valjavec Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj Novinarji in uredniki: Danica Dolenc. Helena Jelovčan. Jože Kosnjek. Lea Mencinger. Stojan Saje. Darinka Sedej, Vilma Stanovnik. Marija Volčjak. Cveto Zaplotnik. Danica Zavrl-Žlebir. Andrej Žalar. Štefan Žargi_ Oblikovanje: Igor Pokom Tehnično urejanje: Ivo Sekne. Mirjana Draksler. Nada Prevc_ Lektoriranje: Marjeta Vozlič, Fotografija: Gora/d Sinik. Jure Cigler Tisk: Podjetje DELO — TĆR. Tisk časopisov in revij, Ljubljana Uredništvo: Mote Pijadeja I. telefon: 211-860 telefax: 213-163 Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Cesta JLA 16. telefon: 218-463. tclefax: 213-366_ Mali oglasi: telefon: 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku: uradne ure: vsak dan 7. — 13.30. ob sredah do 16.30 (Cesta JLA 16)._ Časopis izhaja ob torkih in petkih. Cena 15,00 din/izvod. Naročnina: tromesečni obračun, individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Oglasne storitve: po ceniku (osnova: 200 din/col cm. Naročnina za tujino: obračun enkrat letno 140 — DEM oz. preračun v ostale valute. Oproščeno plačila prometnega davka (Lr. list Republike Slovenije 7/91). _ IZGORENJSKIHPARLAMENTOV Seja škofjeloške skupščine Kažipot za čistejši zrak sprejet Alenka Potočnik-Lauko presenetila z izstopom iz Demosove koalicije Škofja Loka, 25. aprila - Na ponedeljkovi skupni seji so odborniki vseh treh zborov škofjeloške skupščine sprejeli predlog sanacijskega programa za varstvo zraka v Skofji Loki. Med najzahtevnejše naloge po tem programu vsekakor sodi plinifikacija mesta, ki jo nameravajo končati do leta 1995, stroški zanjo pa bodo po sedanjih cenah znašali približno 10 milijonov mark, če izvzamemo preureditev individualnih kotlovnic, kar bo posameznika povprečno stalo še tisoč mark. Denar za plinifikacijo na- meravajo v Škofji Loki, kjer so prav kotlovnice in drobna kurišča eden največjih onesnaževalcev zraka, zbrati od bodočih potrošnikov plina, iz občinskega in republiškega ekološkega dinarja, iz občinskega proračuna, iz domačih in mednarodnih kreditov in občinskih obveznic. Glede na to, da na občinski ravni po sedanji zakonodaji ne morejo zbirati ekološkega dinarja, so odborniki zadolžili loške poslance v republiškem parlamentu, da poskušajo doseči spremembo zakonodaje. Sicer pa je plinifikacija poleg izgradnje obvozne ceste za Poljansko dolino le eden, resda pomemben, a dolgoročnejši ukrep, za čistejši in bolj zdrav zrak v Škofji Loki. Med kratkoročne ukrepe so v sanacijski program zapisali ureditev kurišč in dimovodnih naprav, racionalno rabo energije, uporabo boljših goriv pri kurjenju. Posebne sanacijske programe, ki jih morajo izdelati do konca tega leta, je skupščina naložila tudi podjetjem, ki prekomerno onesnažujejo zrak (Termo Bodovlje, Jelovica, Gradiš). Kratkoročni cilj sanacije, ki ga nameravajo doseči v dveh ali treh letih, je, da IV. območje onesnaženosti zraka (Trata) preide v III. območje, da torej ne presega kritičnih vrednosti (trikratna številčna vrednost mejne koncentracije posamezne škodljive snovi v zraku), dolgoročni cilj pa je takšno zmanjšanje škodljivih snovi v zraku, da v občini ne bodo več presežene mejne koncentracije (Škofja Loka - mesto, Žiri). Pri obravnavi poročila o delu izvršnega sveta od konca junija lani do izteka leta je predsednica skupščinskega družbenopolitičnega zbora Alenka Potočnik Lauko (Slovenska demokratična zveza) presenetila z izjavo, da izstopa iz Demosove koalicije in da bo poslej v občinskem parlamentu nastopala v svojem imenu. Kot je bilo ra- zumeti njeno izjavo, se je za to odločila zaradi nestrinjanja z izvršnim svetom oziroma njegovim predsednikom, ker je 17. marca poslal vsem šolam (tudi srednjim) v občini pismo, naj del sredstev, ki jih šole dobijo za plače učiteljev, oddvojijo v poseben fond in ga uporabijo za stimulativno nagrajevanje boljših učiteljev. V zvezi s tem pismom je Alenka Potočnik -Lauko že na prejšnji seji skupščine predlagala, da se podpisniku izreče nezaupnica. V nadaljevanju ponedeljkove seje so odborniki z več pripombami sprejeli predlog spremenjenega odloka o pokopališkem redu in pogrebnih svečanosti, odloka o javnem redu in miru ter odloka o varstvu virov pitnih voda, v razpravo pa so poslali še osnutka odlokov poslovnih stavbah in P°s,ovn, u prostorih ter o »varoval neurejenih grobišč in gr° vojnih in povojnih žrtev. Anico Greblo so razre^j' funkcije družbene pravobra^ ke samoupravljanja, ki se J škofjeloški občini edina na y renjskem obdržala vse dos«Jj ponovno pa se je zapletlo "V predlogu za imenovanje jav"/ pravobranilke Gorenjske, borniki so, še preden je sp ,. prišlo do glasovanja, zahtev da se jim pojasni ozadje (. oka lesing ponovnemu imenovanju protovanja" Loka lesinga PJ^J enovanju y rinke Zalaznik. Imenovanje J bilo, podobno kot že na P™ nji skupščini, zato pon° H. Jelovčan sva« in Za novo šolsko leto v ponudbi le 557 štipendij Navček za kadrovske štipendije? Kranj, 18. aprila - Se nedolgo, le nekaj let, nazaj je slovensko gospodarstvo ponujalo toliko kadrovskih štipendij, da je bil razpis v Delu objavljen kar v dveh delih. Letošnjega je komaj kaj prijeti v roke. V vseslovenski suši gorenjska ponudba kadrovskih štipendij za naslednje šolsko oziroma študijsko leto ni nobena svetla izjema. Medtem ko so štipenditorji v še ne tako davnih najboljših letih ponujali celo več kot 3000 štipendij, jih je bilo lani le še slaba polovica (1450) in zdaj borih 557! Očitno je, da sistem kadrovskega štipendiranja počasi odmira, kar je sicer ta hip spričo agonije velikih gospodarskih sistemov (Železarna, Iskre in drugi) razumljivo, dolgoročno gledano pa, vsaj za nekatere dejavnosti, lahko pomeni tudi razvojni pokop. Veliko manj kadrovskih štipendij kot v preteklosti je zdaj S seje tržiške skupščine Sprejeti vsi trije načrti Tržič, 24. aprila - Z največjo večino glasov - le z enim vzdržanim -so bili na seji skupščine v sredo zvečer sprejeti vsi trije lokacijski oziroma ureditveni načrti, ki bodo pomenili za Tržič pomembno prelomnico, saj bodo v prihodnosti dokaj spremenile izgled starega dela Tržiča in Križ. Odborniki so se strinjali, da se vsi trije načrti - ureditveni načrt Križe, lokacijski načrt za za rekonstrukcijo regionalne ceste R-322 od križišča Benk do plinske postaje in lokacijski načrt obvoznice Tržiča - sprejmejo po hitrem postopku; vse tri osnutke so prekvalificirali v predlog in jih skorajda enoglasno sprejeli. Tako zdaj Tržič lahko pohiti s pripravami, da bi ujeli sredstva, ki jih v ta namen daje republika. Odborniki so ugotavljali, da se bo šele z obvoznico ob Moše-niku v bistvu lahko začela prava revitalizacija mesta in bo Trg svobode z novimi parkirišči občutno razbremenjen ter pripravljen tudi za drugačne posege, kot je n. pr. obnova vodovoda na tem predelu mesta. V Krizah pa bo v vsakem primeru nujna ruši-tev župnišča, kar bodo skupno financirali republika, cerkev in občina. • D. D. namenjenih za dveletne programe srednjega izobraževanja, povečuje se tudi razkorak med šesto in sedmo v škodo šeste, kar je zaenkrat še v nasprotju med dejanskim vpisom (22 : 78 v korist visokih šol) in diplomanti (57 : 43 v korist višjih šol). Za visokošolski študij je še vedno lepo število kadrovskih štipendij za strojništvo, elektrotehniko, računalništvo, gradbeništvo in ekonomijo. Republiške štipendije, žal, jeseni ne bodo mogle potešiti mladeži, ki ne bo mogla do kadrovskih štipendij. Tudi vrata do republiških štipendij se s spremenjenimi kriteriji zapirajo pred marsikaterim dijakom in študentom. Dohodkovni cenzus namreč ne bo več vezan na povprečno plačo v republiki, ampak bo meja 80 odstotkov zajamčene plače na družinskega člana. Novost je tudi ta, da se bo dohodek evidentiral za drugo trimesečje tekočega leta in ne več za celo leto nazaj. Ob sedanjih razmerjih to pomeni za približno 30 odstotkov ostrejši cenzus, kot če bi veljala stara merila. • H. Jelovčan preloženo. S seje tržiškega izvršnega sveta Presežki v občinski upravi Tržič, 23. aprila - Na torkovi seji izvršnega sveta so člani •brtvn*s"i#-sprejeli program reševanja presežkov delavcev v upravnih org»nl ne. - Ob delo bo 6 delavcev, vendar bo zanje dobro poskrbljen0* Stalni očitki odbornikov vseh treh zborov tržiške skup5^1? so pospešili preštevanje delavcev v občinski upravi in za zadnjo načelniki pripravili natančno študijo, kdo bi lahko bil odveč-vsem so upoštevali pomanjkljivo izobrazbo posameznikov, saj ^ kod odstopa kar za dve stopnji od zahtevane. Medtem ko so i ^0 žali število zaposlenih za 12 ljudi, se je tokrat pokazalo, ^.jnjSe-občinsko upravo lahko skrčili še za 6 zaposlenih. Kot je na s^ weglič. ji skupščine zagotavljal predsednik izvršnega sveta F1"3" ^e ju «oZa' bodo poskrbeli, da bodo dobili vsa izplačila, kot jim ob odnoau konu gredo, z dokupom let vred. Vse skupaj bo občin 3,600.000 din. .jala pa Odborniki so imeli seveda na to številne pripombe, ot>vej «j-0z je zahteva, da naj za skupščino izvršni svet pripravi pisno P° .jj0 te razlago - brez imen prizadetih - da bo razvidno, kaj je PovZIxjnj z3' odpuste oziroma spremembe, koliko je manj zaposlenih v ot> ^ ^ radi prenosa del na republiko in drugam, predvsem pa, da boa ^ ^ hodnje lahko na tej osnovi spremljali spremembe zaposlenosi čini in njihove vzroke. • D. Dolenc Strankarske izjave Slovenski krščanski demokrati Jesenice v posebni izjavi °^ ^ zbora menijo, da je slovensko osamosvajanje težak, dolgotraj jjti-določene mere nepredvidljiv postopek. S koraki slovenskeg čnega vodstva se zato strinjamo, pravijo, saj spretno UP° njh k0' slovanske in evropske razsežnosti. Podpiramo politiko post"P^oS1 rakov osamosvajanja, kar je ta trenutek najbolj-koristno. "§anj, z3' je temelj za razrešitev večine gospodarskih in socialnih vpr to so proračunska sredstva za to nujna. meni1 ^v Tržič pogreša več znanja in podjetniških idej, je zaPisal3iy"nSkihi)e' misije za gospodarstvo pri občinskem odboru Slovenskih krsca litik« mokratov Tržič Jana Primožič. Posledica napačne ekonomske je ničelna akumulacija in 27-odstotno zaostajanje osebniri . ve $ za republiškim povprečjem kljub najnižji stopnji obrern ^ ^t-Gorenjskem. Delavcem je treba povedati resnico o sta"J-.x vefl£,f jih, lega nas res sili v monoindustrijo (čevljarstvo, tek sl/.;£a jed^ moramo razvijati tudi turizem, obrtne dejavnosti, inovacij ^ pri Borovlje so lahko zgled, potrebni sta znanje in ideja,_pise ^0 • možic in dodaja, da je treba strogo nadzorovati prodajo na ^ | tij tujemu kapitalu, da ne bomo postali poceni delovna si , 0? Privatizacija naj bo čim prejšnja. Mladi liberalni demokra f teSt. ralnodemokratski stranki Kranj so sprejeli posebno izjavo ^ pr četrtošolcev Slovenije. Zavzemajo se za šolski sistem ore \v prehodih iz ene na drugo raven šolanja ter odprt za vse jntcrij mladostnike. Kakovost pouka je treba zvišati. Zaključni iw . pf0tc ga značaja je samemu sebi namen. Mladi liberalni dem zjjCeV. | stirajo in podpirajo Zvezo dijakov in Organizacijo g>m petek, 26. aprila 1991 NOVICE IN DOGODKI 3. STRAN @®SSKJqU©IEI!GLAS \__Z SLOVENSKE SKUPŠČI NE Slovenska skupščina obravnavala osamosvajanje Slovenije in zunanjo politiko slovenske države Zvezna vlada naj takoj razmeji pravice in obveznosti jugoslovanskih republik Ker so pogajanja med republikami prišla v brezizhoden položaj, Marković pa skuša na vsak način krpati razmajano federacijo in je gluh in slep za nove razmere, bo Slovenija ponovno zahtevala razmejitev pravic in obveznosti, pri osamosvajanju pa bo Slovenija še naprej ubirala postopne korake, brez zunanje atraktivnosti, ce-Prav so bile že v sredo na skupščini zahteve, da razglasimo samostojnost. Ljubljana, 24. aprila - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o notranjih zadevah, ki na novo postavlja varnostno obveščevalno službo kot nepolitično strokovno organizacijo v obliki varnostnoinformalivne ShiŽbe, predlog za izdajo zakona 0 dopolnitvah zakona o varstvu Nebnih podatkov s predlogom zakona, temelji strategije zunanje politike Republike Slovenije 'n predlog za izdajo zakona o zunanjih zadevah so bile vnaprej določene točke dnevnega reda tokratne seje slovenskega parlamenta. V sredo popoldne je bila l"di nadaljevana skupna seja o osamosvajanju Slovenije, začeta Pfed tremi tedni. Tudi tokrat je °'la prekinjena in se bo zanesljivo v prihodnjih mesecih še nadaljevala. Ta točka je bila uvrščena na dnevni red tudi zaradi peticije ^ poslancev iz Demosovih strank Pričakovati je bilo tudi razpravo o dijaškem protestu. £bor združenega dela je kar dolgo razpravljal o tej temi, nazadnje pa so se dogovorili, da bo posebna komisija do 15. maja pripravila Poročilo o tej problematiki. Razprava o spremenjenem zakonu o notranjih zadevah o dopolnjenem zakonu o varstvu °sehnih podatkov ni bila posebej b°jevita, zato pa je bila bolj poletna o temeljih strategije zuna-r'je Politike in zakonu o zunanjih zadevah. Posebej oster je bil zbor °hčin. ki je terjal od vlade in ministrstva, naj prideta pred parla-mer>t z dopolnjenima dokumen- toma. Vloga parlamenta pri določanju zunanje politike je premajhna, prav tako pa so bile predvsem s strani opozicije zahteve, naj bo Slovenija nevtralna, kar je pogoj za demilitarizacijo Jelko Kacin novi minister za informiranje Novinarstvo naj bo profesionalno Za predsednika slovenskega ustavnega sodišča je skupščina izvolita dr. Petra Jambreka. Jelko Kacin, doma je iz Kranja, je po izvolitvi povedal naslednje: "Precej je nalog, ki jih je treba opraviti v izrazito kratkem času, ki ne dopušča nobenega popravnega izpita. V manj kot dveh mesecih je treba pripraviti nastavke za vključevanje Slovenije v informacijski sistem Evrope, saj se homo razdružili in Tanjug te naloge ne bo opravljal več. Gre za celo vrsto nalog pri vodenju Republiškega sekretariata za informiranje, za motiviranje delavcev, da skušajo čini bolj skladno in dosledno opraviti tisto, kar nas skupaj čaka. Potem so naloge v vladi, kjer je treba prevzeti naloge iz integralnega projekta osamosvajanja Slovenije. Ure tudi zato, da se v vladi organiziramo tako. da hi informacije o tem, kaj se dogaja oziroma kaj se je zgodilo, tekoče prihajale v javnost. Sicer pa ne vem, kaj je pomenilo za vas, novinarje, imenovanje mojega predhodnika. Noben sekretar za informiranje nima neposrednega vpliva v delo posameznega novinarja, niti urednika. Gre preprosto za vašo profesionalnost, za to, da ravnate skladno s svojo vestjo in profesionalno opravite delo. Ko gre za zakone, so zakoni, ki jih potrebujemo ta hip prednostne narave, vendar nisem prepričan, da je sedaj zakon o javnem obveščanju primarna zadeva. Verjetno prej potrebujemo zakon o tiskovni agenciji, da se vključimo v evropske informacijske tokove. Vsekakor pa ho treba tudi zakon o javnem obveščanju pripraviti v nekem doglednem času. Ta zakon naj varuje pripravljalce informacij in tudi uporabnike informacij." in cenejšo državo, saj je obramba zelo draga zadeva. Neudeležba predsednika vlade Lojzeta Peterleta na seji ni bila posebej ugodno sprejeta, grajal jo je tudi predsednik Kučan, saj ima prav vlada v rokah glavne mehanizme osamosvajanja. Peterle je odšel v Francijo na neuradni obisk, ki je bil po besedah ljudi iz njegove stranke dogovorjen že pred sklicem skupščine in ga ni bilo mogoče preložiti. Poslancem so na sredini seji spregovorili zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, predsednik predsedstva republike Slovenije Milan Kučan, podpredsednik vlade dr. Jože Mencinger in minister za zakonodajo Lojze Janko. V razpravi pa je sodelovalo nad 20 poslancev. Kritike so letele predvsem na vlado: zakaj poteze niso smelejše in učinkovitejše, zakaj je toliko tajnosti, zakaj skupščini ni bil predložen program osamosvajanja, kako bomo ukrepali, če nas zaradi osamosvojitve tujina politično in gospodarsko izolira itd. Čeprav skupščina tokrat glede osamosvajanja ni o ničemer sklepala, bo proces osamosvajanja pospešen, še naprej temelječ na poskusu sporazumnega dogovora v Jugoslaviji, plebiscitna odločitev pa je obvezujoča in o njej ni mogoče sklepati kupčij, prav tako pa ne sklepati dogovo-iov brez soglasja skupščine. Časa do druge polovice junija, ko naj bi se Slovenija osamosvojila, pa ni veliko in v tem so si bili poslanci enotni. # J. Košnjek Posebej za Gorenjski glas Naši poslanci o osamosvajanju ,GR°S (Liberalna je i t' ^P'osr.0 znano dejstvo da p Libera'na stranka smatra, fali t"?0 PrePočasi in da bi mo-ne 0 *e zdavnaj opraviti. Če pa le v vsaJ sedaJ mora'' imeti m0r.S1e Zakone. Prva faza bi že skUpdx.a. j1' skozi proceduro v '•ak K0!111' ^a*a mnenje pa je izelu ' da takrat. ko so ljudje k 6 asova), plebiscit, da se je ta- ■niamn >'la nova država- ScdaJ '1rJ d°Jenčka, , ki je v inkuba-strin če te8a ne bomo speljali. RiJD morilci;' krati/ ŠEUGo (Slovenska demo-gre v"8 2veza>: "Na vsak način rnosv.te skuPaJ prepočasi. Ošabne oV**1 uslanav|.ianJe SV0Je rtiantik \X Je ,udi °hmočje ro-ciona|nC' j 1 s,učaJno, da so se na-fo\ Us.e države v večini prime-hi. To n0Vlle v romantični epo- *&riesenc tUdi stvar volje: čustev' To Da 0sl,< lastne prepričanosti. akt osam°meni' da ne more biti ne zaj,,, 0s,VaJanja stvar perfektni pT ,nodaine st™ Tn! l*Aar r°Polno 'zvršnj ■»J ne sfere. To nikdar naš izvrV'"' lmam Pa »hčutek, da v° dime'SVet pozablJa na t0 pr" Predvsemn/'J0, na romatično in nizmu ,T, VztraJa na perfekcio-Je favno' Moja kritika vlade da nikda V ter"' da se ne zaveda, n°dainQJ. ne b°mo na tem zako- JaJnem ivlJeni' m° še" enC".'' Č,Sti' ,udi če odlaša-ni,rediti v' Treba Je la ukrep tudi če hr. 1 če ne bo popolno, "ost ogrn 'mela mednarodna jav- Poč, t0 hitre adi, (j., eif' Vendar pa zaupam °pek biti v1"3, verJelno tak po-' p°zn-rr, ■ stvari gotovo mi «n jih je treba pri- K fe:da pe|iemo pra" 'easi. VI sto ne Pravi, Ljudje (Slovenska kme- "Po gre to malo preso pričakovali, da m «bču7kuJska stranka> Mi,, Pot. se^anjeCčarrab trio ^SSP* Te^a roka FRANC ERCE (Slovenski krščanski demokrati): "Moje osebno mnenje je, da poteka proces prepočasi. To bi začeli vladni resorji delati že ob odločitvi za plebiscit. Po informacijah, ki nam jih pač v skupščini posredujejo, sedaj pospešeno delajo, vendar so šle zadeve v preteklosti prepočasi. Prav bi bilo, če bi bile stvari pripravljene že prej. Lovljenje datuma je bolj uresničevanje zakona. Če pa situacija ne bo šla nam v korist, potem je možno, vsaj tako nam spet zagotavljajo, stvar izpeljati čez noč." DR. JANEZ RKMŠKAR (Slovenski krščanski demokrati): "Res osebno mnenje: ta proces je prepočasen. Ocenjujem, da se nam zna zgoditi res to, kar je bilo večkrat že povedano, da smo najugodnejši trenutek že zamudili, čeprav človek vedno upa. da bomo naše želje, želje naših staršev, kljub vsemu uresničili. Ugoden trenutek je bil verjetno prve pol leta po volitvah. Takrat so verjetno tudi drugje pričakovali naše energičnejše korake. Kljub temu da smo v parlamentu, imamo pomanjkljive informacije. Zato človek končno oceno zelo težko postavi. Zame je torej proces prepočasen, z določenimi pojasnili Peterleta, Janka in Bučarja pa vendarle ne prehitevamo dogodkov. Tu mimo mednarodne javnosti le ne moremo iti. Pri nas nihče ne more reči, kaj bi bilo pravzaprav prav. V drugi polovici junija pa mora biti to speljano." DR. AVGUST MENCINGER (Slovenski krščanski demokrati): "Osebno mislim, da stvari tečejo tako, kot je treba in da vlada dela po nekem določenem načrtu in da je pripravljena za datum osamosvojitve, da bodo zakoni in bo osamosvojitev čim manj boleče izpeljana. Se strinjam z vlado in mislim, da je včasih bolje, da se manj govori in več dela." MATJAŽ PESKAR (Liberalno-demokratska stranka): "Če bi sodil po zadnjih dejanjih naše vlade, bi rekel, da gremo prehitro. Če bi sodil po krščanskem delu vladajoče strukture, bi rekel, da gremo prepočasi, mogoče pa je vseeno, glede na evropske toko- ve, to zmeren tempo, ki bi ga veljalo obdržati. V večji meri podpiram strategijo in tempo, predvsem pa sedaj, ko v skupščini sprejemamo bodočo strategijo zunanje politike, pa smo jo ravno v našem zboru občin bolj diskretno zavrnili, ter naložili ponovno razdelavo, se je treba včasih do tujine znati tudi drugače obnašati in včasih bolj enotno nastopati." NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR MARKO JENŠTERLE Spori v slovenskem vrhu Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle se je vendarle odločil za kadrovske spremembe v slovenski vladi. Toda. če je za začetek izbral ministra z najslabšo politično zaslombo. je takoj za tem nepričakovano ostal brez enega od največjih strokovnjakov za gospodarsko politiko. Stane Stanič je bil vsekakor najlažja žrtev, saj je bil na eni strani pod hudim udarom nezadovoljnih novinarjev, na drugi pa ni pripadal eni od dveh sprtih stru j znotraj slovenske vlade. Stanič je bil član Liberalno demokratske stranke, vendar ga ta stranka nikoli ni imela za svojega pravega člana. Za njegovo članstvo v LDS se je izvedelo šele po imenovanju za republiškega sekretarja za informiranje, najbolj presenečeni pa so bili ravno liberalni demokrati. Navsezadnje, če bi ga resnično imeli za člana svoje stranke, potem bi moral biti deležen vsaj take kritike, kot je je bil na primer Zoran Thaler, ko je vstopil v državno službo. Zaradi tega je bil Stane Stanič za Peterleta res lahka žrtev. Če že ljudstvo hoče glave, potem jih je najenostavneje sekati na takšnih mestih. S Staničevim odhodom tudi ni bil prizadet noben od dveh velikih blokov znotraj vlade (SKD - SDZ). Pokazalo pa se je, da se trdnost vlade načne v tistem trenutku, ko pade prvi minister. Odhod ministra za informiranje res ni bila nobena katastrofa, precej drugače pa je z odstopom podpredsednika vlade zadolženega za gospodarstvo dr. Jožeta Mencingerja, saj je bil eden tistih ministrov, ki je užival veliko zaupanja tako med ljudmi, kot tudi v strokovnih gospodarskih krogih. Na njegovo delo ni letelo veliko kritik. Očitno pa je, daje prišlo do prevelikih razlik med njimi in Peterletom glede privatizacije in izpeljave osamosvojitve Slovenije. Dr. Mencinger se zavzema za postopen odklop od Jugoslavije, Peterle (z večino v vladi) pa za takojšnjega. Ob vsem tem ne smemo pozabiti tudi na zdaj že znano ime Jeffrevja Sachsa, harvardskega profesorja, ki je v slovenski gospodarski politiki očitno dobil iniciativo in s tem Mencingerja postavil na stranski tir. Jejj'rev Sachs je pred leti tako rekoč čez noč odpravil bolivijsko hiperinfiacijo in stabiliziral državo, kasneje so ga za svetovalca uporabile tudi druge latinskoameriške države, pa tudi Poljska. Sachs resnično pozna rešitev za velike gospodarske probleme in opravo hiperinflacije. vendar je pri tem treba dodati, da je tudi cena njegovih ukrepov ogromna. Pa ne tista, ki naj bi mu jo vlade plačevale za njegovo nasvete. Sami Sachsovi ukrepi namreč zahtevajo veliko socialno ceno, ki se kaže v tem. da je na primer v Boliviji čez noč ogromno naraslo število nezaposlenih. Slovenska vlada je tako v precepu. Na eni strani se sooča z razsutim gospodarstvom, na drugi pa dobro ve. da ga je mogoče reševati tudi z odpuščanjem presežka delovne sile. Tako odločni posegi pa so najbolj boleči, saj bi naše gospodarstvo za prestrukturiranje potrebovalo še veliko let. Ob vsem tem so stvari toliko težje, ker očitno tudi sama vlada ni enotna. Kot smo že omenili, v njej obstajata dve močni in nasprotujoči si sili, njima pa je treba še dodati močno opozicijo, ki seveda s posebnim užitkom vsa ta nesoglasja izkorišča zase. Spori v vladi se najbolj kažejo na področju zunanje politike, kar ni presenetljivo, saj republiški sekretariat za mednarodno sodelovati je vodi pni človek SDZ. V tem kontekstu je tudi mogoče razložiti najnovejšo afero v zvezi z dr. Petrom Millonigom, predstavnikom Slovenije v IVashing-tonu, pa tudi to, da se predsednik Peterle na-obisku v Franciji nahaja samo v spremstvu namestnice republiškega sekretarja za mednarodno sodelovanje, ker je dr. Rupel doma ostal ravno zaradi spora z njim. Čeprav torej Peterle pravi, da se vlada ne nahaja v krizi, je očitno, da v ključnih trenutkih ne deluje s polno paro. Rok slovenske osamosvojitve se nezadržno približuje, v tujini pa v glavnem še vedno podpirajo Markoviča in njegovo vlado. Pri tem ne smemo pozabiti, da so najbolj togi sosedje v Italiji, slovenska vlada pa si ne bi smela privoščiti tragike litovske proglasitve samostojnosti. Tudi v teh grenkih izkušnjah je mogoče iskati vzroke za sedanjo krizo in nestrpnost na slovenskem vrhu. GLAS STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Brez regij se nam obetajo hudi konflikti Srečanje naprednih in dobromislečih Ločanov Ljubljana, 23. aprila - Liberalno demokratska stranka Slovenije je na današnji tiskovni konferenci ponovno opozorila na pomen regionalizma in temu ustrezne organizacije slovenskega parlamenta. Kot prvi, ki so opozorili na ta problem, so predlog že razdelali, ocenjujejo pa, da bo to eno od vprašanj, okrog katerega pri pripravi ustave ne bo soglasja, zato bo o tem potrebno ljudsko glasovanje. V Evropi smo priča zmanjševanju pomena nacionalnih držav, je v utemeljitev predloga o regionalizaciji Slovenije povedal dr. Pavle Gantar, saj se vrsta državni pristojnosti prenaša na nadnacionalno raven (primer Evropske gospodarske skupnosti: poenotenje pravnih ureditev, enotno urejanje globalnih pravic kot na primer človekovih pravic, razvojni projekti, agrarna politika, carinski predpisi, standardizacija, začetki skupne monetarne politike), ali pa se te pristojnosti prenašajo na regionalno raven (usmerjanje gospodarskega razvoja, specifične politike pri družbenih dejavnostih, vprašanja manjšin, itd.) Tako se Evropa nacionalnih držav vedno bolj spreminja v trdno povezano Evropo regij. Kljub temu da je Slovenija po svoji velikosti bolj podobna eni izmed evropskih regij, pa je pri razvoju prav na tem majhnem prostoru prišlo da take pestrosti, da bi bila velika škoda s strogo centralizacijo, te razlike začeti brisati in spregledovati objektivno različne interese, ki iz teh razlik nastajajo. S prehodom na drugačno organizacijo slovenske države, ko bi z okrog 300 občinami zasnovali krajevno samoupravo, bi izgubili tisto stopnjo lokalnega funkcioniranja države, ki edina lahko učinkovito zagotavlja urejanje nekaterih pomembnih področij. Centralizirana država ne bo nikdar dovolj dobro skrbela n.pr. za lokalne ceste, racionalno in zlasti ažurno urejanje prostora ni mogoče iz enega centra. Skratka: med republiko - državo, in občino - lokalno samoupravo, je potrebna vmesna stopnja izvajanja nekaterih državnih dejavnosti, zato je nujno organizirati regije (ali pokrajine). Specifični interesi področij se bodo oblikovali, združevali in organizirali ne glede na to, ali bomo to priznali in uredili, če jim ne bomo prisluhnili, pa se nam obetajo konflikti. • Š. Žargi Škofja Loka, 25. aprila - Občinska konferenca Stranke demokratične prenove Škofja Loka prireja danes, 26. aprila, ob 19.30 v hotelu Transturist srečanje vseh naprednih in dobromislečih občanov občine Škofja Loka. Za prijetno vzdušje bodo poskbeli partizanski pevski zbor, pesnica Neža Maurer in povezovalec programa Franci Cerne. Srečanje bo organizirano v počastitev 50. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte. Seja sveta Slovenske demokratične zveze Ljubljana, 25. aprila - Danes ob 14. uri bo v mali dvorani slovenske skupščine seja sveta Slovenske demokratične zveze. Svet se bo seznanil s procesom osamosvajanja republike Slovenije, o delu stranke bo poročal predsednik dr. Dimitrij Rupel, razpravljali pa bodo predvsem o sklicu in delu predčasnega kongresa. Odprta seja prenoviteljskega vrha Kranj, 25. aprila - Jutri ob 18. uri bo v prostorih krajevne skupnosti Stražišče odprta seja republiškega predsedstva Stranke demokratične prenove. Na odprto sejo so vabljeni člani stranke, simpati-zerji in vsi, kijih zanima sedanji položaj v Sloveniji in pogled stranke nanj. Na seji bo govor tudi o odnosu stranke do Osvobodilne fronte slovenskega naroda in narodnoosvobodilnega boja. Dan slovenske zastave Kranj, 25. aprila - Danes, 26. aprila, ob 18. uri bo na trgu pred kranjsko Gimnazijo javna prireditev pod naslovom Dan slovenske zastave. Na prireditvi bo sodeloval kranjski pihalni orkester, govorila pa bosta republiška poslanca Anton Tomažič in Zvone Žagar. Leon Petrevčič. predsednik občinskega odbora Slovenske demokratične zveze Kranj in kranjski župan Vitomir Gros. Slovenska demokratična zveza je zagovornica slovenske trobojnice brez zvezde, brez nje se je začel boj proti okupatorju. Na prireditvi bodo na voljo slovenske zastave brez zvezde. • Novice zbral J. Košnjek GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Dom na Slajki poslej tudi prenočišča - Pred dobrimi desetimi leti so člani Turističnega društva Hotavlje v krajevni skupnosti Gorenja vas v škofjeloški občini na Slajki nad Hotavljami z razumevanjem in ob podpori Slajkarjeve družine oziroma kmetije najprej postavili barako. Potem so zgradili ploščo za ples in kasneje manjše zavetišče. Tako je postopoma rasel Dom na Slajki, v katerem pa bodo letos 1. maja ob 13. uri slovesno odprli tudi zgornji del Doma z dvanajstimi ležišči. Minulo in prejšnjo soboto oziroma nedeljo so člani društva končali glavna dela, jutri pa bodo opravili še zadnja pred otvoritvijo 1. maja, ko bo popoldne na Slajki veselo, saj bo igral tudi Ansambel Blegoš. Če torej še razmišljate, kam bi se podali za 1. maja, potem, pravijo v Turističnem društvu Hotavlje, lahko pridete tudi na Slajko. Dolgčas ne bo; pa tudi lačen in žejen ne bo nihče. Cesta s Hotavelj sicer ni najboljša, vendar se pride tudi z avtomobilom. Tisti, ki so navajeni "vzeti pot pod noge", pa Slajko tudi najbrž že poznajo, saj je v programu Loške poti. Ko smo pred dnevi skupaj s turističnimi delavci s Hotavelj obiskali Slajko, smo se prepričali, da bo poslej njihov Dom, ki bo od maja do septembra ob koncu tedna vedno odprt, zares prijetno zavetišče. Na sliki v Domu na Slajki (od leve proti desni): Maks Šinkovec, ustanovni član društva, Janez Stržinar, ki bo z ženo Francko novi skrbnik Doma, Marija Guzelj, članica nadzornega odbora, Karel Jezeršek, predsednik TD Hotavlje in Pavel Klemenčič, član nadzornega in gradbenega odbora. - A. Ž. Vabilo tržiških planincev Tržič, 20. aprila - Iz Planinskega društva v Tržiču so sporočili, da bodo med prvomajskimi prazniki oskrbovane vse njihove postojanke. Domova na Kofcah in na Dobrči so imeli odprta ob koncu tedna in med prazniki že sedaj, od 27. aprila do začetka poletne sezone pa bodo enako sprejemali obiskovalce tudi v Domu pod Storžičem. Kdor si želi pomladne smuke, se lahko med prazniki poda v njihov Dom na Zelenici; ta postojanka pa bo po praznikih do poletne sezone zaprta. • S. Saje Ljubitelji teka Cerklje - Iniciativni odbor v Športnem društvu Krvavec se je odločil, da ustanovijo v društvu tudi Smučarski tekaški klub. Ljubitelje teka na smučeh vabijo na ustanovni občni zbor kluba tekačev danes, 26. aprila, ob 19. uri v sejni sobi krajevne skupnosti v Zadružnem domu v Cerkljah. • (až) Kriza tudi v gasilskih vrstah Kranj - Gospodarsko krizo in vedno večje težave, ki jih imajo posamezna podjetja, vedno bolj občutijo tudi v industrijskih gasilskih društvih v Kranju. Čeprav si vodstva prizadevajo, da dejavnost in skrb za požarno varnost v teh društvih ne bi povsem zamrla oziroma ostala vsaj na ravni izpred let, ta trenutek marsikje ne vedo, ali se bodo na primer lahko udeležili rednega vsakoletnega občinskega tekmovanja prihodnji mesec. Upajo, da se bo morda le našel kakšen dinar, da se bodo lahko pomerili s člani gasilskih društev v občini. • (ip) Krajevna skupnost Trebija KRAJEVNA SKUPNOST CERKLJE NA GORENJSKEM 64207 Cerklje Toneta Fajfarja 38 V centru Cerkelj na Trgu Davorina Jenka soinvestitorji gradimo Avtobusno postajo z lokali Objekt je zgrajen do IV. gradbene faze. V zgornji etaži oddajamo 144 m2 površine za obrtno ali podjetniško dejavnost (trgovina s tehničnim materialom, obutvijo, oblačili, papirno galanterijo, fotokopiranje, predstavništva ipd.). Interesente z opisom ponudbe zbira Odbor za izgradnjo Avtobusne postaje z lokali pod šifro AP na gornji naslov. Rok vložitve prijav 15 dni po objavi. Česar se lotimo, tudi naredimo Tako pravi predsednik sveta krajevne skupnosti Trebija Franc Gladek. Vendar pa vsem (komunalnim) problemom sami le niso kos; pa tudi Dom na Trebiji, pa dve šoli jim (še vedno) delajo preglavice... V Kladjah in Stari Oselici pa so trdno odločeni glede ceste... Trebija, 25. aprila - Čeprav smo obisk v krajevni skupnosti Trebija v Poljanski dolini v škofjeloški občini že načrtovali, ga je "pospešil" Dušan Selak, ki je predsednik vaškega odbora Kladje - ene od vasi s 15 domačijami v krajevni skupnosti. Tu so namreč v zadnjem času opravili že blizu dva tisoč prostovoljnih delovnih in traktorskih ur pri urejanju ceste za Kladje. Radi pa bi, da bi letos vsaj pol kilometra ceste tako uredili, da bi potem lahko položili še asfalt. Podobne načrte pa imajo tudi v Stari Oselici. Ugotovitev predsednika sve- nje kanalizacije (cevi imamo) je ta krajevne skupnosti Trebija Franca Gladka, ki ima skupaj s svetom KS na podlagi zbora krajanov podaljšan mandat do sprejetja nove ustave, ko naj bi bile ponovne volitve, da naredijo vse, za kar se organizirajo in česar se lotijo, je, kar zadeva zadnja štiri leta, na mestu. Uredili in asfaltirali so skoraj tri kilometre krajevnih in lokalnih cest v krajevni skupnosti, naredili most in vodovod v Podgo-ri. tri četrtine kanalizacije na Trebiji, avtobusna postajališča na Trebiji, v Podgori in na Fužinah... "Komunalni problemi so nam doslej še kar nekako šli "od rok". Težje je s kulturo. Ta je že nekaj let nekako ob strani. Pa tudi gradbeni odbor za dokonča- nekako "obtičal", čeprav nas čaka le še približno 150 metrov dolg odsek. Težave pa imamo še vedno z Domom na Trebiji. Odločili smo se, da ga oddamo, vendar nam do danes še ni uspelo. Skrbita nas tudi šolski stavbi na Trebiji in v Stari Oselici. Vzdrževanje obeh objektov ne bo poceni in morali bomo nekaj razjasniti. Pa telefoni za 13 naročnikov v Stari Oselici in Podgori so tudi zalogaj, ki mu ta hip še vedno ne vidimo rešitve..." Marsikaj bi šlo ta trenutek lažje pri uresničevanju načrtov na komunalnem področju. Pa nekdanjega denarja iz Oskisa, ki so ga dobili ob lastni udeležbi, ni več. Poleg tega so jih prizadele tudi lanske poplave, predvsem hudournik Trebiš- Z gradnjo opornih zidov in drugimi urejevalnimi deli na cesti pri odcepu za Kladje so začeli že lani, nadaljevali pa potem v začetku marca letos. Po blizu 2000 urah (do zdaj) pa akcija pa še ni konča- Franc Gladek, predsednik sveta KS nik. Zdaj PUH dela projekte za sanacijo in za most na Trebiji. Pa vendar volja in zavzetost nista povsem upadli. V vaškem odboru Kladje so na primer za-trdno odločeni, da si uredijo cesto. "Do 1969. leta smo imeli v Kladje kolovozno pot," se spominja sedanji predsednik vaškega odbora Dušan Selak. "Potem smo dobili cesto s strmim dostopom, da nihče s tovornjakom ni maral k nam. Šele, ko so urejali cesto Trebija - Selo proti Žircm, smo prišli do po-ložnejšega dostopa, vendar smo zadnja leta imeli nenehne težave zaradi plazovitega terena. Vsako večje deževje nam je cesto zasipalo. Lani pa smo se odločili, da se sami lotimo problema. Tako smo že zgradili 15 metrov dolg in dva metra visok oporni zid, ki pa smo ga letos še za pet metrov podaljšali in dvignili za dober meter in na samem začetku (na odcepu) brežino zavarovali z zložbo. Urejali smo tudi odvodnjavanje na treh kilometrih, zdaj pa delamo na varovalni ograji. Ocenjujemo, da bi mo- Zbirajo denar za nov avto Javorje, 21. aprila - Današnji sestanek vodstva Gasilskega društva Javorje je bil namenjen dogovoru za uresničitev letošnje najpomembnejše naloge, kako zbrati denar za nov gasilski avto. Staremu kombiju, ki je že tako manj primeren za hribovite kraje, namreč vse bolj pohaja sapa. Društvo posveča veliko skrbi tudi izobraževanju članstva. Kolikšen pomen pripisuje manj kot šeststo prebivalcev krajevne skupnosti Javorje gasilstvu, pove že podatek, da je v domače gasilsko društvo včlanjenih 93 krajanov iz zaselkov od Blegoša do Luše. Pa tudi lep gasilski dom sredi vasi Javorje priča, da znajo krajani združiti svoje moči, kadar gre za skupne potrebe. No, prav v to stavbo, ki so jo odprli pred približno sedmimi leti, so vložili v preteklosti veliko dela, zadnja leta pa so imeli precej opraviti tudi z izgradnjo požarnih bazenov in hidrantnega omrežja po vaseh. »Samo hidrantno omrežje seveda ni dovolj za uspešno ukrepanje ob požaru,« ugotavljajo predsednik društva Ciril Alič, poveljnik Janez Jelovčan in tajnik Zvone Možina pa naglašajo: »To še toliko bolj, ker gasilske trojke po zaselkih nimajo vse potrebne opreme, stari društveni avto pa ne zmore več hitre vožnje po hribovskih cestah. Zato smo kot letošnjo najpomembnejšo nalogo sprejeli zbiranje denarja za novo terensko vozilo z gasilsko opremo. Danes smo se dogovorili, da bomo prvo nedeljo junija organizirali veliko veselico s srečelovom, kar naj bi zago- tovilo del potrebnih sredstev. Obljubljena nam je finančna pomoč občinske gasilske zveze, vloge za sodelovanje v akciji nameravamo poslati več delovnim organizacijam in obrtnikom, nekaj denarja pa si obetamo od prispevkov domačih prebivalcev.« Ob gospodarskih nalogah v društvu seveda ne pozabljajo na strokovnost. Že lani je opravilo tečaj za izprašanega gasilca 20 članov. Tako je sedaj 30 gasilcev usposobljenih za operativne naloge. Te dni je začelo 10 članov obiskovati tečaj za strojnika v organizaciji gasilskega sektorja Poljane, jeseni pa nameravajo spet pripraviti društveni tečaj za izprašane gasilce. Člani se bodo udeleževali društvenih in sektor- 1. ŽIVILA Kranj trgovina in gostinstvo V četrtek, 2. maja, so od 8. do 13. ure, odprte naslednje dežurne trgovine: NC Storžič Kokrica NC Drulovka SP Huje - Planina Market Center - Bled Želimo vam prijetno praznovanje prvomajskih praznikov! Maja jeseniškega Kresa prinaša prihranke Računalniški nadzor nad toplotnimi črpalkami Jesenice, 25. aprila - Jeseniški vročevod računalniško nadzoruje in upravlja s postajami mestnega vročevodnega sistema. Investicijski program v petih letih predvideva 2 milijona nemških mark. Podjetje KRES, enota vročevod Jesenice skrbi za vzdrževanje in upravljanje daljinskega ogrevanja mesta, ki ima trenutno 80 toplotno izmenjevalnih postaj. Zato. da ne bi zaostali za svetom, so se pred štirimi leti odločili za koncept računalniškega nadzora in upravljanja toplotno izmenjevalnih postaj mestnega vročevodnega sistema. Na tržišču ni bilo ponudnika, ki bi jim za sprejemljivo ceno dal tisto, kar so zahtevali, zato so se sistema lotili kar sami. Danes že deluje računalniški sistema Maja, s katerim so testno začeli avgusta in ki že daje prve rezultate - na distribucijski center sta trenutno priključeni dve postaji. Maja je torej novost na našem tržišču, saj so znanim aplikacijam, ki so služile le telemetrijskemu nadzoru - v Mariboru in Velenju -dodali bistveno novost: možnost upravljanja vseh instaliranih ak-tuatorjev. Druga prednost je njegova modularnost, saj ga je možno poljubno dograjevati in prilagajati, oprema je domača, konkurenčna tujim proizvajalcem... Maja torej nudi natančen nadzor in upravljanje toplotnih postaj, glavna prednost pa je prihranek tako toplotne kot električne energije: na toplotnem delu računajo na Dušan Selak, predsednik vaškega odbora Kladje: "Cilj je ure' jena, varna in asfaltirana ce- sta..." rali do Košaka nasuti še okrog 300 kubičnih metrov peska, P°/ tem pa bi bilo približno pol M" lometra ceste pripravljene za a*' faltiranje. Od novega leta zbir8' mo tudi po 50 nemških mark (vsaka domačija) na mesec. P* tistim, ki ne bodo opravili delovnih ur, jih bomo zaračunali '1 denar namenili za cesto... Ra?' bi vsaj zastavili z asflatom ,n potem v prihodnjih letih z nji«1) postopno "nadaljevali". Za zdaj nas je delalo nekaj "zagnan-cev", za naprej pa upam, da nas bo več, saj se nekaj vendarle te pozna na urejenosti ceste..." Predsednik sveta KS ocenju; je, da so potrebni pri tej akciji tudi širše podpore. Skrbi pa ga: če bodo že letos, tako na cest' za Kladje kot v Stari Oselici. kjer zbirajo celo za lokalno ce-sto(!) po 100 nemških mark na mesec, "prišli" tudi do asfaltne prevleke. Tudi "občinski ; nar" jim pri tej akciji ne hi smel pokazati hrbta...! • Vodstvo GD Javorje -nik Alič in poveljnik (od leve proti desni). Predsed' jelove*" skih vaj. Razen tega bodo sOU"r vali s šolo pri pripravi mladi" g silcev na tekmovanja. • s- s 5-odstotni letni prihranek. preffL šen bo tudi prihranek eleMN« energije zaradi izklopov črpa . ko obratovanje ni potrebno. rešujejo še problem radijski" ^ munikacij, s tem pa bo njih«*v stem kompleksen. Po invesn J skem programu naj bi v petin i ^ upravljali in nadzorovali *sen toplotno izmenjevalnih P^^jli- vesticija pa je ocenjena na jona nemških mark. Z lastno pametjo in raCL"n'a Ješko obdelavo so pri ^res" pjli ' senicah zanesljivo že vs.hoVetTl leto v Evropo 92. V nji" obe. centru zdaj nadzorujejo ' nem upravljajo s toplotni u i vanjem dveh stolpnic v L ^r-na Jesenicah. Tako imajo ni trenutek vse podatke- . ^tise vsaj v teh dveh stolpni" ^ $ če več ne more pritoževal . radiatorji mrzli ali da pri Kresu lahko tudi sta dokažejo, kako je bilo z^cd* njem določenega dne. ^-jj, pr|' niti ne govorimo o veli si-hrankih, ki se vročevodn -stemu obetajo tedaj, ko -£ 9 ključene vse toplotne po*1 D. Sedej Petek, 26. aprila 1991 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR 5. stran mmmmmmiGUks Obupna revščina na Jesenicah Ob koncu leta že 3 000 nezaposlenih na Jesenicah znašala brez- Jesenice, 25. aprila - Jeseniški izvršni svet ocenil socialne razmere in Polagal, da se 150 najbolj ogroženim jeseniškim družinam nameni sojina pomoč iz proračuna. Bo ob koncu leta poselnost že 23 odstotkov? Jeseniški izvršni svet je na mi-nu'i seji razpravljal o stanju na področju socialno ekonomskih razmer in o predlogu ukrepov, direktor Centra za socialno delo Božo Pogačar je predstavil obup-ne socialne razmere, saj je vedno v,eč brezposelnih in vedno več 'Judi išče socialno podporo ali pomoč. »Razmere so tako hude, da Moramo sprejeti ne program socialnih pomoči, ampak program Za golo preživetje.« je med drugim dejal Božo Pogačar. V jeseniški občini bo ob koncu leta zaposlenih le še 10.500 ljudi in ob koncu leta bo tako že 2.500 do O Unitelu za zeleno mizo 3.000 brezposelnih. Marca je bila stopnja brezposelnosti že 10 odstotkov in če držijo napovedi, da bo ob koncu leta v Sloveniji 10 odstotkov brezposelnih, bo ta odstotek na Jesenicah od 20 do 23 odstotkov. To pa so že izredne razmere... Zato, ker na Jesenicah ni dela, bo zelo prizadeta mladina, ki prihaja iz šol. Pred leti se je lahko zaposlilo 90 odstotkov nezaposlenih v roku enega leta, zdaj se v tem času zaposli le še 30 odstotkov ljudi. Vseh kadrovskih štipendij je komaj 38, kar je najmanj na Gorenjskem. Ocenjujejo tudi, da so pokojnine za petino previsoke in če se bodo realne pokojnine za toliko znižale, bo v občini še 15 odstotkov upokojencev upravičenih do socialnih pomoči. Ob koncu leta naj bi bilo že 7.500 upokojencev, razmerje med delavci in upokojenci se vztrajno slabša. Lani sta bila 2,4 delavca na enega upokojenca, ob koncu leta pa naj bi bilo to razmerje samo 1,3 delavca na upokojenca. Družbene pomoči prejema že vsak četrti prebivalec občine, v kateri kar 79 odstotkov zaposlenih dela v podjetjih, ki imajo izgubo. Pomoči so torej potrebni tudi tisti, ki prejemajo plače. Zdaj je v veljavi 16 denarnih pomoči, ki ena drugo izključujejo, pripravlja pa se poenostavljeni Odpuščeni delavci bodo delničarji novega podjetja . ralJ, 23. aprila - Vse od novembrske stavke v Unitelu na Blejski Do-SrvaV' S0 P°teka,a pogajanja med Svetom kranjskih sindikatov in vodnom krovnega podjetja Iskra Telekom, saj so bili prvi prepričani, da w8' Peljejo Unitel v programirani stečaj, da bi se na najcenejši način sili odvečnih delavcev in jih brez pravic pustili na cesti. Dolgotrajni konflikt med vod-s- 0r" Telekoma in kranjskimi ,. dikati, ki so zastopali interese ni>tf'0Vm delavcev, se je sled-J'<- končal za zeleno mizo. Plod gentlemanskega sporazuma« e e,, °bema stranema pa je po- vih h ki ureJa P°l°žaJ Unitelo-0s? de'avcev, ki bodo po stečaju „ .1 Drez dela, o čemer so novi-j/rje Podrobno seznanili Blaž j*j * direktor Iskre Telekom, sleii! Ant°lin, predsednik kranj-*ln sindikatov, in Breda Milic iz tov službe kranJskih sindika-Inka kom bfa lan aJje v pogodbi? Iskra Telesna Blejski Dobravi okto-deL'«?' o-snovala podjetje Eleko, se oh druzbo, marca letos pa ien JetJe Torus, družbo z ome-nov od8ovornostjo. V Eleko so 'avcev nŽe PrezaPos!i]i 90 de" Pa n .nile'a' v podjetju Torus ki k h bi na51i del° tisti delavci' stonu do uvedbe stečajnega po- delavu°per Unilel delali na do" V0g, § P°.slih za nemško firmo tve ', Primeru prihodnje širi-dod,Ct„Javnosti te8a Podjetja in amega zaposlovanja pa Iskra G Telekom (stoodstotni lastnik podjetja Torus) Unitelovim delavcem, ki bodo zaradi stečaja ob delo, zagotavlja prednostno pravico pri zaposlitvi. Ta pravica velja do konca marca prihodnjega leta. Blaž Kavčič je ocenil, da bi bilo v podjetju Torus v začetku dela za 70 ljudi, od tega bi jih 50 zaposlili za nedoločen čas, ostale pa začasno. Delovna mesta so v veliki meri odvisna od pogovorov z nemškim partnerjem Vog-tom, ki potekajo prav te dni. Okoli 150 ljudem pa bi zaradi uvedbe stečaja prenehalo delovno razmerje, v novem podjetju zanje ne bo dela, iz stečajne mase (ki je tako rekoč ni) pa jim tudi ne bi mogli izplačati odpravnin. Zato je kranjski sindikat pri vodstvu za te delavce izposloval kompromis: Telekom jim bo zagotovil delnice podjetja Torus, in sicer v enaki vrednosti, kot bi znašala odpravnina po zakonu o delovnih razmerjih. Pri določitvi tega zneska bo odločilna delovna doba delavcev v Unitelu in osebni dohodek, ki so ga prejeli v zadnjih treh mesecih, preden so jih poslali na čakanje na delo, povečan za indeks rasti OD, do dneva prenehanja delovnega razmerja. Ta pravica gre tudi delavcem z manj kot dvema letoma delovne dobe, kar je celo več, kot omogoča zakon. Delnice bodo imetnikom omogočile pravico do upravljanja, do dividend, do udeležbe pri delitvi likvidacijske ali stečajne mase podjetja, izdane bodo na vrednost 50 DEM in pri-nosniške. Kot je povedal Blaž Kavčič, bo takšno priznanje lastninskega deleža podjetje veljala pet milijonov dinarjev. zakon, po katerem bomo imeli le dve obliki pomoči. V razpravi je Janez Poljšak dejal, da je najpomembnejše, da se dobi svež denar za nova delovna mesta, gospodarstvu pa je treba omogočiti, da bo sposobno rešiti najpomembnejša vprašanja. Noben socialni program ne more biti dolgoročna rešitev, kajti zaposleni morajo zaslužiti toliko, da bodo lahko živeli. Za 150 najbolj ogroženih jeseniških družin bo jeseniška občina v okviru proračuna z enkratnimi in začasnimi pomočmi zagotavljala 70 odstotkov dogovorjene ravni socialne varnosti na družinskega člana. To pomeni 2.177 dinarjev za zaposlene osebe in do 1.700 dinarjev za nezaposlene. • D. Sedej Obe strani po trdih pogajanjih zagotavljata, da sta z ozirom na brutalne okoliščine za delavce dosegli največ, kar je mogoče. Pravnica kranjskih sindikatov Breda Milic pa pogodbo omenja kot pomembno novost, kot vzorec, kako lahko delavci od delodajalca izterjajo obveznosti, ki se v stečajnih postopkih težko ude-janijo v gotovinski obliki. Po besedah Sava Vrhovca, predsednika sindikata v Unitelu, so se tudi delavci sprijaznili s kompromisom, ki jim namesto odpravnine prinaša delnice. Vendar pa jih skrbe, da bodo tisti, ki so se izpostavljali v stavki, prvi na »listi za odstrel«. Vodstvo jim zagotavlja, da bodo pri zaposlitvi odtehtala samo strokovna merila. • D. Z. Žlebir 0renjski bolniki s psonazo Savico imamo to brezplačnega zdravljenja anj jo tek v Kr apr,,a " Na svojem rednem letnem srečanju so se v četrte 2a Q8nJu zbrali člani Društva psoriatikov Slovenije - podružni-*ahteva °renj"sko-. 9lav"i problem, ki so ga izpostavili tokrat, je Po nadaljnjem brezplačnem zdravljenju njihove bolezni. 'rna dan ren^ska' kakor Je ocenil dr. Dušan Rems iz Maribora, uar je v HS z*a80t0V0 okrog dva tisoč psoriatičnih bolnikov, ven-• lažja -tVo **lanJen'h le l40- Psoriaza je huda bolezen, veli- b stoPitiPa JC' Če se 0 nJej P°sarnezniki lahko pogovarjajo. Zato ga sveta, kateremu so predlagana,, J IZ anonimnosti za te bolnike najpomembnejše dejanje, li podpis pogodbe za financiranje teh prevozov, z novim vozilom nameravajo zagotoviti pre- ~°ianovlie -----l*" ,culuaiJ* v - voz dveh huje prizadetih otrok ne8a za t k P°družnica v Tržiču. V teh letih je bilo veliko storje- iz Dolgih njiv v varstveni odde-naJnovejšf • °!nike- Predvsem jih zdravniki sproti seznanjajo z lek v Kranj in dveh otrok s Tra-S° si zdravT* ežki za zdravljenje te bolezni v svetu, pridobili te v razvojni oddelek WO n°sl» o vse ' kJer nJinovi bolezni posvečajo posebno pozor- Škofja Loka ter dveh varovank St°r Pod s pomernbnem pa jih obvešča njihovo glasilo Za pro- iz Gorenje vasi, ene iz Gosteč . Najnov"^"1' ki ga ureJa dr- Dušan Rems- in dveh iz škofje Loke v delavstvu so težave v slovenskem in jugoslovanskem gospo- niče Centra slepih v Skofji Lo-v'jenja 7ar°8.rozi,e tudi njihovo pravico do brezplačnega zdra- ki. Obenem bi začetek in konec J^nosti ka vJ a četrtkovo srečanje pomenilo en sam klic po hu- tedna vozili tri telesno prizade-? m°rai0 tJH če hočejo psoriatiki enakopravno živeti in delati, te otroke v Zavod za usposa-K^ejo dr a V,tl vse zivljenje. Upravičeno so si s prepričljivo bljanje invalidne mladine « a - Ar^cnitUo /->_i:„ mo-* —:i---:i; „„,„ctit.„ Kamnik in domov, orosta n rav niziran^m namenom in da bi si lažje pridobili več pravic in orga-dru§tv Pravljenje, je bilo leta 1979 v Sloveniji ustanovljeno Ustan0vr S°riatikov' 12- februarja 1986 pa je bila za Gorenjsko Mednarodni dan Rdečega križa Razsvetlimo temo Gornja Radgona, Bad Radkersburg, 26. aprila - Ob 8. maju, mednarodnem dnevu Rdečega križa in Rdečega polmeseca, ki poteka pod geslom »Razsvetlimo temo«, je Rdeči križ sprožil veliko solidarnostno akcijo za pomoč vojnim žrtvam. V njej sodeluje 123 držav oziroma nacionalnih društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca. Pri nas. bo osrednja prireditev, ki jo prirejata Rdeči križ Slovenije in sosednje Avstrije, danes, 26. aprila, na državni meji med Gornjo Radgono in Bad Radkersburgom. Popoldne bo na osrednjem trgu v Bad Radkersburgu celovit prikaz RK Avstrije (prikaz krvodajalstva, potek šolanja kadrov za reševanje ljudi ipd.) v katerem sodeluje tudi slovenska humanitarna organizacija. To bo trajalo do 20. ure, ko bodo začeli združevati verigo pripadnikov RK Avstrije in Slovenije, udeleženci pa bodo v znak miru in solidarnosti držali v rokah prižgane bakle. Organizatorji pričakujejo, da bo v mirovno verigo, ki se bo vila od sedeža Rdečega križa v avstrijskem mestu do sedeža RK v Radgoni in se ob 21. uri sklenila sredi mostu, ki povezuje obe državi, vključenih nad tisoč ljudi. Sredi mostu bo potekala tudi osrednja prireditev, srečali se bosta delegaciji obeh humanitarnih organizacij, pričakujejo pa tudi udeležbo najvišjih predstavnikov oblasti. Med govorniki bosta tudi predstavnika vlad obeh držav. Prireditev bodo posnele tudi štiri največje TV družbe (BBC, ARD, Autenez in ena japonskih TV družb) in jo predvajale na mednarodni dan Rdečega križa, 8. maja. Društvo za pomoč duševno prizadetim Kombi za Škof jo Loko Škofja Loka, aprila - Društvo za pomoč duševno prizadetim v Škofji Loki je od sredine marca letos bogatejše za novo vozilo Renault taffic z osmimi sedeži. Prejelo ga je v najem od slovenske zveze teh društev, ki je vozila namenila trem občinam za prevoz oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju iz odročnih krajev na usposabljanje. Kot je pojasnil predstavnik društva na nedavni seji izvršne- nije, da je namenila vozilo loški občini. • S. Saje DELAVSKI ODVETNIK ODGOVARJA Ocena uspešnosti in prenehanje delovnega razmerja Vprašanje: Ali delavcu lahko preneha delovno razmerje, ker je bil tri mesece zaporedoma negativno ocenjen, pri čemer gre seveda za povsem subjektivno oceno vodilnega delavca? Pri nas je bila na pobudo direktorja v pravilnik zapisana tudi določba, da gre v tem primeru za disciplinsko kršitev, za katero se obvezno izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja. Zanima me tudi, ali se lahko ob prehodu na tarifne razrede OD delavca zmanjša, če je delavski svet zaradi poslovnih težav hkrati sprejel tudi sklep o 20-odstotnem zmanjšanju izhodiščnih OD. Odgovor: Zakon o delovnih razmerjih res določa, da delavcu lahko preneha delovno razmerje, če je ugotovljeno, da nima znanja in zmožnosti za opravljanje del svojega delovnega mesta, ali če ne dosega pričakovanih rezultatov dela, pa ne sprejme razporeditve na drugo delovno mesto, oziroma če takega delovnega mesta v podjetju ni. Nedoseganje pričakovanih rezultatov dela torej načeloma je lahko razlog za prenehanje delovnega razmerja v prej navedenih primerih, vendar pa seveda ne pride v poštev nikakršen avtomati-zem glede ugotavljanja obstoja tega dejstva. Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo namreč v 9. členu točno določa postopek za ugotavljanje pričakovanih rezultatov dela in le v takšnem postopku ugotovljeno nedoseganje pričakovanih rezultatov dela lahko predstavlja zakonito podlago za morebitno prenehanje delovnega razmerja. Le večkrat negativna ocena delovne uspešnosti sama po sebi torej nikakor ne more imeti neposrednih posledic za obstoj delovnega razmerja, pač pa je lahko le povod za začetek prej omenjenega postopka. Opredelitev večkratne negativne ocene delovne uspešnosti za disciplinsko kršitev je seveda možna, pri Čemer pa ob izrekanju ukrepa prav tako ne more biti nikakršnega avtomatizma. Realnost ocene delovne uspešnosti in krivdna odgovornost za nedoseganje pričakovanih rezultatov mora biti delavcu dokazana v disciplinskem postopku. Vprašanje prvega razvrščanja v tarifne razrede iz 31. člena in (izjemna) možnost znižanja osnovnih OD (za največ 20 %) iz 33. Člena splošne kolektivne pogodbe je v teoriji in praksi še vedno precej sporno. Po mojem mnenju pa je v primeru hkratne uveljavitve obeh določb vendarle odločilna določba 1. odstavka 31. člena, ki pravi, da se delavcu s prvim razvrščanjem v tarifne razrede ne more zmanjšati (osnovnega) osebnega dohodka. Takojšnja uporaba določbe 33. člena namreč tako ali tako v glavnem pride v poštev le za tista podjetja, ki že doslej niso bila sposobna zagotavljati delavcem osebnih dohodkov niti v takšni znižani vrednosti izhodiščnih OD iz kolektivne pogodbe. Vodja pravne službe Sveta kranjskih sindikatov Mato Gostiša, dipl. iur. OBVESTILO VSEM GORENJCEM DRUŽBA »CC« humanitarni programi 64001 Kranj, p. p. 39, tel.: 213-394, 218-540 informacije in naročanje za svetovanje telefonično od 20. - 22. ure osebno dajemo informacije in nudimo uvodno svetovanje za vse oblike pomoči: ponedeljek: od 15. - 16. ure četrtek: od 11. - 12. ure V poslovnem centru: Planina 3 (za stopnicami, soba 68/11) VPIŠITE SE V ČLANSTVO »CC« IN DARUJTE za humanitarne programe ŽIRO RAČUN: 51500-609-9006 foo it RAČUNALNIŠKI PREGLED VIDA (BREZPLAČEN) t* 8000 STEKEL V SKLADIŠČU ir 4000 OKVIRJEV NA ZALOGI *r SLUŠNI APARATI OPTIK G4TTERER BELJAK / VILLACH RINGMAUERGASSE 2 (V KASTNER & 0HLER) Tel. 9943-4242-23970 t^b^Pacije te7ola šav^riTdravIlišLm zdravljen u n nih- £ v komb^ Pa^^j^. yajovJ!?kdTnes te Pravice ne *mel odrekati- Tak° °^r°Ž-enii? Hi ™ nrevoz učencev OŠ Blaž io v d 2 0,nike s psoriazo na Gorenjskem, da se javijo in včlani- ga prevoz učencev ^nj nV°„PriJave sPreie™ tajnica društva Cirila Skok 64000 Ost rovrnar z ™f£ yi, da »v,?,}^ova.3, tel. 311-090. Letošnja članarina je 100 dinar- J™1 ^dbe ni P°d »o£ Pa člani brezplačno dobivajo tudi časopis Za prostor podpis P0*™™ P08racunska ^Ci^ ki «haja občasno. Večje in močnejše bo njihovo potreben,^ker so pro P<£0laŽJe si bodo izborili svoje pravice tudi v hudih časih, ki sredstva zate nam^ ^ ^b^0Vem sestanku bi člani gorenjskega društva psoria- teh nalog pa j^v Že »taJSto lZVoliti tudi novo vodstvo, a so se odločili, da obdr- J™10^^™ je tudi pisno s*lnik !!ls:,J50 z njegovim delom zelo zadovoljni. Tako je pred- delo. Skle ♦ *v gorpn, i J »uvim aeiorn zeio zaaovoijni. lasu jc picu- «v.^. ^>~-— . ,J lane Porp,: JskeS.a podružničnega društva psoriatikov še naprej zahvaliti zvezi društev za po-ure»ta iz Škofje Loke. • D. Dolenc moč duševno prizadetim Slove- NAGRADNA IGRA, V KATERI SODELUJE VSAK KUPEC JEAV5 Cl KRANJ Koroška c. 16 tel.:212-249 1. nagrada VIDEOREKORDER SHARP 2. nagrada BON v vrednosti 2.000,00 din 3., 4., 5. nagrada PIJAČA v vrednosti 1.000,00 din v DISKOTEKI »Gorjancu 6. nagrada 10xPIZZAin PIVO v PIZZERIJI »ORLI« 7., 8. nagrada BON v vrednosti 500,00 din Imena nagrajencev bodo objavljena v Gorenjskem glasu! JEANS CLUB PETRIČ - NAJ....................................................JEANS CLUB PREJELI SMO Javna prošnja gospodu Zoranu Poliču in slovenskim narodnim herojem Združeni ob Lipi sprave (skupina nekdanjih borcev NOV, kulturnih delavcev in drugih) z obžalovanjem ugotavljamo, da je slovenska borčevska organizacija, Bastilja nespravljivih, s svojim vplivom pri večini slovenskih političnih strank dosegla, da se je razpravo in odločanje o sprejemu Deklaracije o narodni spravi v skupščini RS odložilo za nedoločen čas in se je s tem podaljšalo stanje »tihe vojne«, kar je v nasprotju z interesi našega naroda in slovenske države. Da bi borčevska organizacija, katere stebri so slovenski narodni heroji, tudi sama uvidela, da je vztrajanje na delitvi slovenskega naroda na večvredne in manjvredne (domobrance ter mobilizirance v nemško, italijansko in madžarsko vojsko) minljiva vrednostna kategorija in nesmisel sedanjosti, združeni ob Lipi sprave javno prosimo gospoda Zorana Poliča, soustanovitelja OF in člana njenega izvršnega odbora, in slovenske narodne heroje, ki vsi uživajo spoštovanje in ugled: 1. Avblja Franca - Lojka, 2. Avblja Viktorja - Rudija, 3. Bobnarja Franca, 4. Boldana Jožeta • Silnega, 5. Borštnarja Jožeta, 6. Božoviča Radomirja - Raca, 7. Celinskega Andreja - Leva, 8. Ferjančiča Antona - Zvoneta, 9. Flisa Draga - Strele, 10. Hribernika Rudolfa - Svaruna, U. Jakopiča Alberta -Kajtimirja, 12. Jermana Draga, 13. Hočevarja Franca - Cirila, 14. Krmelja Maksa - Matijo, 15. Mačka Ivana - Matijo, 16. Likarja Ivana • Soča na, 17. Mali • Hočevarja Albina, 18. Ožbolta Jožeta • Stanka, 19. Poglajena Franca - Kranjca, 20. Pokovca Franca - Pokija, 21. Polaka Bojana - Stjenko, 22. Potočarja Staneta - Lazarja 23. Rudolfa Janka, 24. Sekirnika Janka - Simona, 25. Stadlerja Franca - Pepeja, 26. Svetina Miro - Vlasto, 27. Šentjurc Lidijo, 28. Tavčarja Franca - Roka, 29. Tomišič Vido, 30. Učakarja Janeza, 31. Vidmarja Toneta - Luko, 32. Vratnarja Antona -Antoneskuja, 33. Zabukovca Milana - Miloša, da vsak po svojem prepriča- nju javno oceni znano povelje Edvarda Kardelja, prvega človeka K PS in dejansko tudi prvega človeka OF: poveljniku slovenskih partizanskih čet Ivanu Mačku - Matiji z dne I. 10. 1942, v katerem je med drugim ukazano: »Duhovne v četah vse postreljajte. Prav tako oficirje, intelektualce itd. ter zlasti tudi kulake in kulaške sinove.« Ker to povelje, ki je imelo za slovenski narod hude posledice, odločno kliče po narodni spravi. in če ne naravnost, vsaj posredno zadeva tudi slovenske narodne heroje kot komandante in politične komisarje NOV (in pozneje J A), prosimo za njegovo oceno. Iz spoznanja, da sta človeško življenje in človečnost vrednoti, brez katerih ni človekove svobode, in da dejanja, v katerih ni spoštovanja le - teh. nimajo človeškega obraza. V vsakem času in na vsem božjem svetu. Ljubljana. 20. 4. 1991 Združeni ob Lipi sprave: Stanislav Klep Franc Šetar Stane Vezjak Zdenko Zavadlav KRANJ, JAKA PLATIŠE 13 ŠpoM cekar BLED Cenjene kupce obveščamo, da bo trgovina v soboto, 27.4., odprta normalno od 7. do 20. ure. Tudi v torek, 30.4., (dan pred praznikom) bomo imeli odprto od 7. do 20. ure. V sredo, 1.5., in četrtek, 2.5., bo odprto od 8. do 12. ure. Vse dni na zalogi svež kruh in velik izbor prehrambenega blaga. Vsem kupcem želimo prijetne praznike!!! MARMOR HOTAVLJE Gorenja vas tel.: 064/68-210 SPOŠTOVANI GRADITELJI: od 12. do 30. aprila 1001 vas vabimo, da obiščete naio RAZPRODAJO, na kateri vam bomo po znatno nižjih cenah do 50 odstotkov iz proizvodnega programa nudili pestro izbiro izdelkov iz domačega in uvoženega marmorja in granita • tanke marmornate ploščice, poleg teh pa tudi NOVOST • tanke granitne ploščice iz svetovno znanih vrst granita • stopnice z različno oblikovanimi robovi • police • talne plošče raznih dimenzij • balkonske obloge • mize, kuhinjske in kopalniške pulte, kamine O prozorno silikonsko zaščito za marmor Na razprodaji vam bodo vsi ti izdelki na volio sicer v omejenih količinah, vendar po izredno ugodnih cenah. Od 12. do 30. aprila 1991 pa lahko izkoristite še dodatno ugodnost - za vsa naročila izdelkov po posebnih merah in vaših željah vam bomo nudili 15-odstotnl AKCIJSKI POPUST. PRIDITE • PRESENEČENI BOSTE NAD PONUDBO IN KVALITETO I KARAVANŠKA poslovna' SKUPNOST n.^. o. ilSINICI KARAVANŠKA POSLOVNA SKUPNOST Sp. Plavž 6/b Jesenice razpisuje prosta dela in naloge za vzdrževanje skupno zgrajenih objektov in naprav na mejni ploščadi Hrušica: 1. VODJA VZDRŽEVANJA - I delavec Pogoji: - štiriletna srednješolska izobrazba (V. stopnja) strojna smer - pet let delovnih izkušenj pri vodenju in planiranju del na področju vzdrževanja energetskih objektov in naprav. Poleg splošnih pogojev se zahteva še: - pasivno znanje nemškega jezika - strokovni izpit za mrežno planiranje - strokovni izpit upravljalca plinskih naprav - strokovni izpit za vodenje in izobraževanje kadra - izpit iz varstva pri delu. 2. STROKOVNI DELAVEC - 1 delavec Pogoji: - štiriletna srednješolska izobrazba (V. stopnje) elektro smer - pet let delovnih izkušenj na vzdrževanju elektro, toplovodnih, prezračevalnih in vodnih naprav. Poleg splošnih pogojev se zahteva še: - pasivno znanje nemškega oz. angleškega jezika, - strokovni izpit za strojnika centralnega ogrevanja, - strokovni izpit za vzdrževanje klimatskih naprav, - strokovni izpit za upravljalca plinskih naprav, - strokovni izpit za upravljalca pnevmatskih naprav, - izpit iz varstva pri delu. 3. VZDRŽEVALEC - 3 delavci Pogoji a) - triletna poklicna izobrazba (IV. stopnje) kovinarske smen, - tri leta delovnih izkušenj na področju vzdrževanja energetskih, hidravličnih, pnevmatskih in vodovodnih objektov in naprav, - izpit za obločno in avtogeno varjenje, - izpit iz varstva pri delu. Pogoji b) - triletna poklicna izobrazba (IV. stopnje) smer elektromen*-nik - tri leta delovnih izkušenj na področju vzdrževanja krmila regulacijskih naprav - izpit iz varstva pri delu. Pod točko a) se sprejme enega delavca in pod točko b) se sprejme dva delavca. 4. DISPEČAR - 4 delavci . Pogoji: - triletna poklicna izobrazba (IV. stopnje) elektro nizka in visoka napetost ter strojne smeri - tri leta delovnih izkušenj na vzdrževanju in upravljanju naprav - pasivno znanje nemškega jezika Kandidati naj prošnjam s kratkim življenjepisom priložij0 še sledeče dokumente: - diplomo o dokončani šoli, - spričevalo zadnjega letnika oz. indeks - vsa dokazila iz pogojev razpisa. Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s polnim 2Jemne tudi zato, ker takšno dejanje nima primere v ta-siCernem odporniškem gibanju v Evropi. Volitve pa so le del vsebine s nrvna ^l'r* glavna poglavja razdeljene knjige. Avtor se ukvarja tudi "orni'"1 ZasedanJem slovenskega narodnoosvobodilnega sveta v Čr-'JudskU' S Predsedstvom SNOS kot vrhovnim izvršilnim organom b]ja ■ 9D'as,i na Slovenskem in zaključuje s poglavjem o usposa- Ju 'Judi za delo v organih ljudske oblasti, je (jr pe,cakor gre za ogromno in pomembno opravljeno delo, ki ga moler e,renc opravil z vso natančnostjo zgodovinarja, saj je prve de-jih i^1'?.1?6 volitve pri nas skrbno obdelal po vseh okrožjih, kjer so vire k edu- Pri tem je izčrpno in vsestransko uporabil in tudi navadel Vpraj °? dokumentov in pričevanj, vseskozi na sledi odgovoru na derf, ?nje>..ali so bile volitve leta 1944 in zamisel o ljudski oblasti in Partj2 ra^'J' mišljene resno. Sistematično in celovito ukvarjanje s •*avnostn v-°-f-'v''n0 upravo nam prinaša vpogled v izjemno pestro de-Ve, yr , J' .v odporniškem gibanju pač ne bi mogli najti primerja-styeni 2animivih dejavnosti tistega časa (partizanski denar, znan-poz0rn,nst'lut) Pa hi po avtorjevem mnenju pač zaslužila še dodatno ,^^"0« in proučevanje. • L. M. Z^TpEVSKO SREČANJE ^vonjupT" -— 'ek, ojj j g v dvorani Kulturnega doma na Javorniku bo danes, v pe-reditev y Uf' ?rečanJe odraslih pevskih zborov občine Jesenice. Pri-Mencjn Sila i0 Pripravila ZKO Jesenice in DPD Svoboda France v°bodiif,er, avornik " Koroška Bela Je posvečena petdesetletnici Os-t'e Pevsl sl°venskega naroda. Na prireditvi se bodo predsta-france p 5 skuP'ne: moški pevski oktet Vasovalci DPD Svoboda u°jencevi Cren' vodJa Mojca Legat, ženski pevski zbor Društva upo-en> rneš°rnik " Koro5ka BcIa- zborovodkinja Urška Pompe, cer-Pevski 2k pevski zbor Breznica, zborovodja Anton Dolar, ženski arietka v Hermine Žerjav KUD Kranjska Gora, zborovodkinja Slrana ^ lj- me§ani pevski zbor KUD Jaka Rabič Dovje Moj- dru5tvav°rOVodkin.Ja Hedvika Jalen' nioški pevski zbor Pevskega j'evski zbo"1 n3r B'eJska Dobrava, zborovodja Alojz Vengar, mešani O na C Svoboda Fra nce Prešeren Žirovnica, zborovodkinja Vengar, mešani .._a, zborovodkinja r0ra- zhnmaČ' moški pevski zbor Marjan Vodopivec KUD Kranjska j 0ra- zbo rovodJa Dane Skerl, mešani pevski zbor KUD Kranjska St611 ŽirovV?dja Dane Šker1' moški oktet DPD Svoboda France Pre* r,.°beme rjpn' vodJa Marjan Jemec in ženski pevski zbor Milko ^Perman Sv°boda Tone Čufar Jesenice, zborovodja Anton -rin - Zveza kulturnih organizacij lturnih organizacij Gorenjske sta v galeriji ii°Škern g?JueZ\kulturnih or*~ Jesenanje goret? iA četrtek> «8. aprila, odprli razstavo z naslovom Prvi* • >* RaHn, r- l,kovn'ri skupin". Predstavljajo se likovniki z ?Kc\ Ludi ude£*J1"' KranJa> škofje Loke, Kamnika in Domžal ter rar>j Ra, 1 ,eiaJev keramike in vitraža, ki jih organizira dZStava bo odprta do 7. maja. - Foto: D. Dolenc vezava nujna, is a nedavnem tekmovanju v Hercegnovem sem slišala celo vrsto nadarjenih mladih glasbenikov, ki pa so slabo igrali - se pravi, da jih je nekdo slabo oziroma povprečno pripravil. Najvažnejše je delo z mladim, ki prestopi prvikrat prag glasbene šole; od pedagoga je odvisno, ali bo iz tega tudi kaj nastalo, ali bo znal delati z učencem tako, da bo njegovo igranje 'zvenelo' kot je prav." Za dobro poučevanje glasbe oziroma inštrumenta je potrebno zelo veliko znanja. Kako ste ga nabirali vi, imate motnosti za dodatno izobraževanje, izpopolnjevanje doma in na tujem ? "Imela sem srečo, da sem še kot učenka na srednji glasbeni šoli v Ljubljani vadila skupaj z Ireno Grafenauer, sedanjo našo flavtistko velikega mednarodnega slovesa. Pri tem nama je veliko pomagal njen oče, ki sicer ni glasbenik, pač pa znanstvenik mineralolog. vendar pa je z zna-stvenim pristopom do učenja glasbe obema odpiral možnosti kar največje odprtosti, ki je po- trebna za dovršeno obvladanje nekega inštrumenta. Kasneje seveda pride na vrsto samoizobra-ževanje. poslušanje glasbe, primerjanje izvajalcev, studiranje strokovne literature, domače in tuje. in pa seminarji." Po uspehih, ki ste jih dosegli doslej, vas štejejo med najboljše in celo kot najboljšo profesorice flavte v Jugoslaviji "Predvsem bi rekla, da se flavtisti iz mojih razredov v škofji Loki in v Ljubljani zares ločujejo po kvalitetni ravni od drugih. Uporabljam povsem določen metodološki pristop, skratka pedagoško delo je drugačno. Da je uspešno, me seveda veseli, kot so me veselile čestitke znanih in neznanih kolegov na zveznem tekmovanju." Vrsto let ste igrali flavto tudi v ljubljanskem radijskem simfoničnem orkestru, poučujete na dveh šolah... Kako uspete povezati vse to? "Igranje v orkestru sem opustila, vsega je bilo enostavno preveč. Zdaj imam le učence in to je najvažnejše delo; dobro pripraviti mladega človeka, ki igra neki inštrument že na začetku, to je tudi vsa skrivnost kasnejšega uspeha in dobrega dela vsakega posameznika. Kako se to naredi, pa je seveda odvisno od posameznega pedagoga. Za moj škofjeloški razred, kjer je šestnajst učencev, poleti organiziramo glasbene delavnice, za starejše na srednji šoli v Ljubljani pa izbiramo poletne seminarje doma in tudi v tujini. Informacij o tem je dokaj malo, pogrešamo obveščanje Glasbene mladine Slovenije, tako da je veliko prepuščeno lastni iznajdljivosti in uspešnemu iskanju." • Besedilo in slika: Le« Mencinger Antologija svetovne ljubezenske lirike POEZIJA LJUBEZNI Pri založbi Mladinska knjiga je izšla antologija svetovne ljubezenske lirike, ki ji je urednik zbirke Niko Grafenauer dal naslov Oko in roža. Izborom slovenske in jugoslovanske ljubezenske lirike, ki smo jih doslej že dobili v knjigah, se je tokrat pridružil izbor 180 pesnikov iz svetovne ljubezenske lirike, ki se s svojim pesniškim občutenjem ljubezni in erotike predstavljajo vsak z eno pesmijo. Izbor zajema ljubezensko poezijo iz antike s pesnico Sapfo, se ustavi pri Katu-lu, Horacu, posluša Li Tai Poa, preskoči na Petrarca in Thomasa Wyatta, preskusi ljubezenski verz Malherbeja, Goetheja, Bvrona, Po-ea, Mallarmeja, Rilkeja, Kupale, Eluarda, Preverta do Brodskega in drugih. Kronološka ureditev seveda bralca nikakor ne moti, saj verze lahko prebira od kateregakoli dela knjige naprej ali nazaj, ljubezenska lirika seva skozi vsa obdobja ne glede na take in druge čase in kulturo. V spremni besedi je urednik zbirke zapisal, da morda ne gre za najbolj reprezentativen izbor poezije in v tem krogu morda manjka tudi kakšno pomembnejše svetovno pesniško ime. Vendar pa gre za prvo tovrstno antologijo ljubezenske lirike pri nas, nadaljnji izbori bodo pač imeli priložnost predstaviti kaj drugega in tudi obsežnej- Je8a- Zanimivo je morda to, da so bile vse objavljane pesmi že prevedene, vendar vse še ne objavljene. Nekatere so na izbor počakale kar v prevajalskih predalih, druge je urejevalec izbral iz različnih antologij in tudi iz revialnega tiska, skratka večino tega, kar je bilo prevedenega pri nas v zadnjih dveh desetletjih. S svojimi prevodi sodeluje v knjigi 42 slovenskih prevajalcev. In še o likovni opremi: slikovno gradivo po izbiri Tatjane Pregl in Pavleta Učakarja je urejeno kronološko spet od antike naprej in seveda sledi erotični motiviki. • L. M. DVAJSET LET ZBOROVSKEGA PETJA Kranj - V petek, 19. aprila, so s svečanim koncertom v Gimnaziji Kranj pevci iz Iskre proslavili 20. letnico moškega zbora in 10. letnico mešanega pevskega zbora. Zbora so v tem razdobju vodili: Edo Ošabnik, Janez Močnik, Marko Studen, zadnja štiri leta pa ga vodi Damijan Močnik. Zbor že vsa leta sodi v zlato sredino kranjskih zborovskih poustvarjalnih moči, kateremu kvalitetna kreativnost ni pojenjala, prav nasprotno, v zadnjih letih opažamo občuten programski odmik v smeri še neizvajanih in novih del. Uspešnost v tem smislu pa zagotavljata vsekakor impulzivnost in usmerjenost mladega dirigenta in seveda tudi bogate zborovske izkušnje pevcev. Prav v povedanem smislu so nam predstavili tudi petkov svečani koncert. Ob tem pa so povabili k sodelovanju tudi vse dosedanje pevce, tako daje zbor nastopil pravzaprav kar v treh formacijah: sedanji zbor pod vodstvom Damijana Močnika, kot moški zbor z Janezom Močnikom in kot mešani zbor z Markom Studenom, slednja dva pomnožena s pevci, ki so peli v preteklosti. Celotni koncert je bila lepa proslava visokega jubileja zborovske dejavnosti pevcev Iskre; morda za zgled tistim, ki imajo sicer boljše pogoje in več zmorejo, manjka pa jim muzikalna prepričljivost in programska domiselnost. Predsednik odbora za glasbeno dejavnost pri ZKO Kranj - Jože Ahačič, pa je v imenu zveze in ZKOS podelil 12 pevcem Gallusova priznanja - značke, za dolgoletno sodelovanje. Večina pevcev pa si je seveda taka priznanja tudi prislužila. Mihael Plajbt .< KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovem gledališču gostuje z abonmajskimi predstavami komedije Alevandra Dumasa Pokvarjenec ali lepota in moč Slovensko ljudsko gledališče Celje: danes, v petek, ob 19.30 bo predstava za abonma abonma petek II. in izven. Skupina Tantadruj nastopa danes, v petek, ob 21. uri v hotelu Bellvuc na Šmarjetni gori z Večerom slovenske poezije r glasbi V Kulturnem domu v Bes-micibo jutri, v soboto, ob 20. uri gostovala gledališka skupina KUD Jezersko s predstavo Iva Brešana Smrt predsednika hišnega sveta. V nedeljo, ob 19. uri bodo z isto predstavo gostovali v dvorani družbenih organizacij v Lomu pod Storiičem. Moški pevski zbor KUD Triglav Duplje prireja jutri, v soboto, ob 20. uri letni koncert v avli osnovne šole Duplje. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava okamnin, rud in mineralov iz jeseniškega območja. RADOVLJICA - V Ljubljanski banki, enota Radovljica, razstavlja slikar Jota Horvat iz Radovljice. ŠKOFJA LOKA - V nedeljo. 27. aprila, ob 21. uri bodo v atriju sta-rološkega gradu člani gledališča Polonca z zdrobljeno glavo pripra-vili literarni večer s predstavitvijo knjige Janeza Ramoveša. V Groharjevi galeriji je na ogled razstava slik iz ciklusa "zavržene stvari" akad. slikarja Franceta Peršina. V galeriji Loškega muzeja je na ogled razstava del gorenjskih likovnih skupin. Stalne zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. TRŽlC - V galeriji Kurnikove hiše bodo danes, v petek, ob 19. uri odprli razstavo izdelkov domače obrti mojstrov Jerneja in Mateja Kosmača. Razstavo bo odprl dr. Janez Bogataj, ob otvoritvi bo pel Cerkveni pevski zbor I. Hladnik Tržič. V razstavišču Paviljona NOB je na ogled razstava oljnih del Rojstvo idola slikarja Vena Dolenca. V atriju SO Tržič bo danes, v petek, ob 18. uri koncert Pihalnega orkestra Triič. SREDNJA VAS - Mešani pevski zbor Mavrica KUD Srednja vas prireja v nedeljo, ob 20. uri skupni koncert s Tunjiškim oktetom v Kulturnem domu Srednja vas. Bled - V Festivalni dvorani bo v okviru Kulturnega kluba Bled nastopila danes, v petek, ob 19.30 Polona Vetrih v monodrami A. Ni-colaja Blagi pokojniki, dragi možje. OKTETOVA OBLETNICA Gorenja raa - Jutri, v soboto, ob 20. uri bo na Osnovni šoli Gorenja vas koncert Gorenjevaškega okteta, ki ga ta pevska skupina pod umetniškim vodstvom Valentina Bogataja prireja ob svoji dvajsetletnici. V zadnjih letih se je v oktetu zamenjala približno polovica pevcev, najdlje pa vztrajata prav vodja Valentin Bogataj - že od ustanovitve naprej in Marjan Sifrar, ki prepeva v oktetu že osemnajst let. V programu sobotnega koncerta, ki ga bo povezoval Marko Črtalič, so slovenske umetne in ljudske pesmi. OBČINA KRANJ SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE objavlja JAVNI RAZPIS za odstranjevanje in hrambo zapuščenih vozil Z odlokom o spremembah odloka o javnem redu in miru v občini Kranj (Uradni list Republike Slovenije, štev. 17/91) je določen način odstranjevanja in hrambe zapuščenih motornih vozil. Pravne in Fizične osebe, zainteresirane za odvoz in hrambo, morajo posedovati ustrezno vozilo, s katerim je možno zapuščeno vozilo prepeljati, ne da bi se ob tem poškodovalo, oziroma prostor, varovan pred dostopom neupravičenih oseb. Interesenti naj ponudbe pošljejo sekretariatu za notranje zadeve občine Kranj, Trg revolucije 1 v roku štirinajstih dni od objave tega razpisa. Ponudniki bodo o izboru obveščeni v roku tridesetih dni od poteka razpisa. SALON POHIŠTVA KRANJ. Goreniski seiem te! : 216-276 Del. čas: pon . tor, sreda od 12. - 19 ure čet., pet. od 8. - 15. ure. sobota od 8 12 ure Republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE RADOVLJICA Komisija za urejanje grobišč In popit žrtev vojne POZIV Novoizvoljena komisija za urejanje grobišč in popis žrtev vojne je določila svoje naloge. še naprej bo sodelovala pri urejanju varovanega spomeniškega fonda razglašenih spomenikov iz časa prve in druge svetovne vojne. Vendar ob ugotavljanju dejstva, da bo potrebno ta spomeniški fond oceniti in določiti prioritetni red vzdrževanja. Naslednja naloga, ki smo si jo zastavili, je zbrati podatke o krajih, kjer so pokopane žrtve vojnega in povojnega časa, ki jim je bila vzeta pravica do javnega spomina. V letošnjem letu bomo več pozornosti posvetili predvsem grobiščema pri Ravnici pod Pustim gradom in Mazovčevem pruhu v Dragi. Seznam in osnovni podatki o medvojnih prebivalcih občinskega ozemlja, ki so padli kot partizani, aktivisti ali žrtve okupatorjevega nasilja, so objavljeni. Popisati in zbrati pa je potrebno podatke o usodi ljudi, ki so jih usmrtili partizani, ki so padli kot nasilno mobilizirani v nemško vojsko, kot žrtve bombardiranj ali so med vojno izgubili življenje na kak drug način. Pozivamo vte, ki so vam znani podatki o grobiščih In žrtvah, ki bi nam pomagali pri urejanju grobišč In popiau žrtev, da jih posredujete na naslov: Komisija za urejanje grobišč in popis žrtev vojne pri SO Radovljica, Gorenjska 19. Predsednik komisije Jože Dežman, I. r. ''.GLAS 8. STRAN GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLtJAK Petek. 26 ap rila 1991 GOSPODARSKI KOMENTAR MARIJA VOLČJAK Nasveti Posel, ki pri nas trenutno najbolj cveti, je svetovanje. Kot gobe po dežju so se razrasle zasebne svetovalne firme, ki ljubosumno skrivajo svoje posle in na vprašanje, koliko dela imajo, ne odgovore. K nam prihajajo najrazličnejše tuje svetovalne firme, vsemogočni Mc Kinsevje bil med prvimi in svoje nasvete prodaja celo kot državno skrivnost, saj nikakor ne moremo izvedeti, kaj vse je svetoval podržavljenim slovenskim železarnam. Le slutimo lahko, da niso skrbno varovani v državno železarskih predalih zgolj zaradi delavcev, ki bodo ostali brez dela. Tuji nasveti so tako rekoč poosebljeni v ameriškem ekonomistu Jeffrevju Sachsu. ki ga je pred dobrim letom in pol najel Mar-kovič, zdaj je presedlal k Peterletu in če kaj, potem Sachsu vsaj dobrega občutka za posel ne moremo očitati. Prav Sachsovi nasveti so očitno spodbudili Mencingerjev odstop, saj mu je dobesedno spodrezal koncept privatizacije. Ali in kakšna politična igra tiči v ozadju, seveda lahko le ugibamo, razkril jo bo čas. Medtem pa se nikakor ne kaže slepiti, da nas bodo nasveti rešili, naj jih dele najbolj ugledni svetovni svetovalci. Navsezadnje je ob svojem prihodu v Slovenijo Sachs Kam prostodušno izjavil, da on le svetuje, uresničevanje nasvetov pa ni njegova stvar in zato ne more odgovarjati, če Markovičev program ni bil uresničen. Jasno je torej povedal, kakšen je domet nasvetov. Pametni nasveta ne potrebuje, neumni ga ne upošteva, je pred kratkim na seji kranjske vlade dejal predsednik Vladimir Mohorič, ko je povedal, da imajo v Tekstilindusu na mizi kopico nasvetov različnih svetovalnih firm, z njimi pa si kaj prida ne morejo pomagati, saj je tovarna pred razsulom. Nasvet Vis-a-visa je bil pobuđen, je še pristavil na torkovi okrogli mizi. Reši nas torej lahko le pamet. Razum pa na Balkanu že od nekdaj ni kdove kako cenjen, sicer ne bi bežal po svetu. Le pamet lahko požene letalo v zrak, lahko uporabimo prispodobo Živka Preglja, kije pred kratkim dejal, da bi bili problemi veliko manjši, če letalo ne bi bilo na tleh, kamor so ga spravili politični prepiri. 17 milijard dolarjev tujega dolga s 4 milijardami dolarjev letne anuitete in obresti, 14 milijard dolarjev prihrankov ljudi itd bi bilo med poletom veliko lažje prenašati, poleg tega bi lahko računali tudi na dotakanje goriva iz tujine, kar je zaradi političnih sporov in rožljanja z orožjem že od srede lanskega leta ustavljeno. Obetov, da bo letalo kmalu v zraku, pa ni veliko. Tako v zvezni kot v slovenski skupščini smo zadnje dni poslušali le prazno besedičenje, ki odseva negotovost in nemoč. Niz odstopov v zadnjih dneh ga le podčrtava. Kaj vse se bo iz tega izcimilo, bi nemara lahko povedala le vedeževalka. Navsezadnje: kaj niso pri nas horoskopi že nekaj časa najbolj privlačno čtivo, celo šopke rož že spletajo v znamenju zodiaka. TEMELJNO SODIŠČE V KRANJU Enota v Kranju Obvestilo javnosti! Po predlogu dolžnika BPT iz Tržiča je sodišče dne 25. marca 1991 opravilo narok za preizkus pogojev za uvedbo stečajnega postopka nad BPT Tržič. Postopek seje po naroku nadaljeval s postavitvijo izvedenca ekonomsko finančne stroke, ki je podal strokovno oceno o stanju dolžnika. Pismeno izvedeniško mnenje, ki ga je sodišče prejelo dne 15. aprila 1991, je bil takoj vročeno dolžniku in SDK Kranj. Hkrati s tem je bil za dne 25. aprila 1991 razpisan narok za nadaljevanje postopka, stečajna sodnica pa je pripravila pismeno poročilo in mnenje, ali je podana podlaga za začetek stečajnega postopka. S sklepom o uvedbi stečajnega postopka mora sodišče med drugim določiti tudi stečajnega upravitelja, na katerega preidejo pravice poslovodnega organa, zastopnika ter organov upravljanja dolžnika. Že v pripravah na narok dne 25. marca 1991 je sodišče opravilo vrsto potrebnih aktivnosti, da se zagotovi stečajni upravitelj, ki bo strokoven in o katerega nepristranost ne bo moč dvomiti. V ta namen je bil angažiran ustrezen strokovnjak, ki pa je dne 16. aprila 1991 kljub predhodnemu soglasju sodelovanje odpovedal. Po tem datumu je sodišče vse do danes animiralo večje število ustreznih kandidatov, z njimi opravilo ustrezne razgovore, vsi po vrsti pa so žal funkcijo stečajnega upravitelja odklonili. Sodišče se je tako znašlo v položaj, v katerem trenutno ne razpolaga s primernim kandidatom, vzroki za to so povsem objektivne narave. Med drugim je evidentno, da je stanje dolžnika takšno, da je ob hudih socialnih stiskah delavcev, štrajkih in že določenih medijskih razvpitosti, odvrnilo vse dosedanje kandidate za stečajnega upravitelja. Po drugi strani pa je stečajni dolžnik na naroku dne 25. marca 1991 sam predlagal stečajnega upravitelja, in sicer Slavka Terana, inženirja tekstilne tehnologije, stanujoč Kovor 170, Tržič. Vendar sodišče takšnemu predlogu ni moglo slediti, saj je Slavko Teran v. d. direktorja dolžnikove paralelne firme »Voje«, ki je bila registrirana pred kratkim. Izključni ustanoviteljev firme Voje je BPT Tržič, vzporedna firma je registrirana z isto dejavnostjo in istim sedežem kot stečajni dolžnik, pri čemer le-ta v firmo Voje namerava prenesti določene programe in zaposliti določeno število delavcev. V tem primeru pa sta funkciji stečajnega upravitelja in v. d. direktorja v firmi Voje vse v eni osebi, nezdružljivi. Takšna dvojnost funkcije povzroča kolizijo interesov v nadaljevanju postopka, nezdružljivost teh dveh funkcij bi bila nedopustna, upoštevajoč tudi zakonska določila, kdo je lahko določen za stečajnega upravitelja. Sodišče se v celoti zaveda resnosti nastalega položaja. Aktivnosti za pridobitev stečajnega upravitelja se nadaljujejo, postopek pa se bo nadaljeval brž, ko bo opisana ovira odpravljena. Vodja enote Anton Šubic I IZ GOSPODARSKEGA SVETA Uspeh hotela Creina Na 38. gostinsko turističnem zboru, ki je pred dnevi potekalo v Portorožu in vsebuje več tekmovanj, je kranjski hotel Creina osvojil kar dve medalji in priznanje. Medalji so dobili za kulinariko in jedilni list (oblikovanje in izbor jedi), priznanje pa lepo pospravljene sobe. Vsekakor je to velik uspeh kranjskega hotela, ki se vse bolj trudi za kvaliteto svojih storitev. Na ruševinah Tekstilindusa naj bi nastalo novo podjetje Tekstilindus pred razsulom Zataknilo se je že pri ustanovitvi "novega Tekstilindusa", saj to ne bo zasebna, temveč mešana firma najv ečjih upnikov. Kranj, 25. aprila • Za javno okroglo mizo "Kranj - mesto brezposelnosti in revščine", ki smo jo pripravili minuli torek, je bilo največ besed izrečenih o Tekstilindusu, najbolj akutnem kranjskem problemu. Ponedeljkova stavka je bila tako rekoč svojevrstni uvod v okroglo mizo, prisluhnilo ji je veliko delavcev Tekstilindusa, ki jih zanima predvsem, kaj jih čaka, saj si vzrokov globoke krize tovarne ne morejo namazati na kruh. Tekstilindus je pred razsulom, preostane le, da na njegovih ruševinah nastane novo podjetje, je dejal Vladimir Mohorič, predsednik kranjske vlade, ki se že od začetka svojega mandata ukvarja s Tekstilindu-som in je to vsekakor eden največjih problemov, ki ga je nasledila od stare vlade. Dediščina, ki ima tudi denarne posledice, saj bodo morali letos 5 odstotkov občinskega proračuna nameniti za odplačilo bančnega posojila, s katerim je nekdanja stanovanjska skupnost od Tekstilindusa kupila tovarniška stanovanja. Tekstilidus je po nekaterih ocenah vreden 50 milijonov mark. največjemu upniku -Gorenjski banki je dolžan 12 milijonov mark. Tovarna ima 43 odstotkov lastnih sredstev, približno 25-odsto-tni delež ima bančni dolg. ostalo predstavljajo terjatve upnikov iz vse države. Tekstilindusu pa kupci dolgujejo 101 milijonov dinarjev, kar po novem tečaju dinarja znaša 7,77 milijona mark. Poguben nasvet svetovalne firme Vis-a-vis Do zadnjega sem bil trdno prepričan, da je tekstil perspektivna panoga, saj se izključno s tekstilom ukvarjajo v Vorarl-bergu, najbogatejšem predelu Avstrije. Vendar pa je v Tekstilindusu drugače, kljub naporom v preteklem letu tovarna ni bila sanirana, ocenjujem, da je piko na i dala svetovalna firma Vis-a-vis iz Ljubljane s svojo pogubno teorijo, da je treba izločiti nerentabilne programe. Zato je proizvodnja padla za najmanj 3 milijone metrov, pod prag eksistenčnega minimuma. Ce bo tovarna s temi zmogljivostmi delala naprej, bo imela mesečno milijon mark izgube, čeprav bi ji banka odložila odplačevanje posojil, je dejal Vladimir Mohorič. Delo za največ 700 do 800 ljudi Zdaj kaže, da je na temeljih nekdanje Tiskanine moč zagotoviti proizvodnjo za 200 do 300 ljudi in nič več, vprašanje pa je, kaj je moč narediti na ruševinah nekdanjega Inteksa, je dejal predsednik Mohorič. Pametno bi bilo, če bi v Tekstili-dusu razmislili o združitvi s kako sosednjo tekstilno tovarno v Kranju, ki potrebuje tkalske storitve. Tako bi imelo delo največ 700 do 800 zaposlenih, za preostalih 1.000 pa bodo na voljo le pomoči, ki so jih pri nas deležni delavci, ki izgube zaposlitev: odpravnine, nadomestila na zavodu za zaposlovanje itd. Prav pa bi bilo, da bi odpravnine vložili v novo proizvodnjo in si tako zagotovili de- Železniki, 22. aprila - Nemalo razburjenja je v tovarni laboratorijske opreme Tehtnica v Železnikih povzročilo napačno tolmačenje podatka o lanskem obsegu proizvodnje. Za njim se namreč skrivajo drugačni izdelki in statistično preštevanje količine se je ponovno izkazalo kot zelo krivično. Podatek v občinskem poročilu, da je Tehtnica lani dosegla le 24,8 odstotka obsega proizvodnje iz leta poprej je na prvi pogled morda res kričeč, toda brez drugih podatkov ga nikakor ni moč uporabiti za ocenjevanje gospodarjenja v Tehtnici. Njen direktor Ivan Lazar pravi, da zaradi statističnega štetja ton ne protestirajo prvič, vendar so bili ponovno označeni kot slabi gospodarji. Pravi, da je v njihovih izdelkih vse več elektronike, zato so tehtnice veliko lažje, tudi sestavni deli so seveda povsem drugačni kot za mehanske, ki imele kar 740 sestavnih delov. Seveda pa z elektronskimi tehtnicami na trgu dosegajo veliko boljše cene. Tehtnica je lani pri 51 milijonih dinarjev prihodka imela 2,7 milijona dobička, dodati pa je treba, da je morala odpisati 3,7 terjatev do kupcev, saj ima s plačevanjem podobne probleme kot druge tovarne. Z dobičkom so poslovali navkljub bremenu, ki ga še vedno predstavlja nikoli plačan izvoz laboratorijske opreme sredi osemdesetih let na Kubo, saj dolg še vedno znaša 1,7 milijona dolarjev. Pred tremi leti in pol so se preselili v nove prostore, ki so v glavnem že odplačani, ostalo jim je še nekaj bančnega posojila. Žiro računa še nismo imeli blokiranega, niti en dan, kar je danes dokaz, da dobro gospodarimo, je dejal Ivan Lazar. Elektronske tehtnice za precizno merjenje uporabljajo predvsem v laboratorijih, uporabne pa so seveda tudi drugod, prav zdaj se dogovarjajo s lo. Kranjska vlada se bo namreč obrnila na holding Iskra, ki naj bi Kranju zagotov il nove proizvodne programe, pospeševali bodo odpiranje novih podjetij in samozaposlovanje. Tovarna nima denarja niti za stečajni postopek Na kranjskem sodišču so predlog za uvedbo stečaja v Tekstilindusu že dobili, vendar so ga zavrnili, ker tovarna ni mogla plačati niti stečajnega postopka. Z vodstvom tovarne smo se dogovorili, je dejal Mohorič, da vlože pritožbo in v primeru, če stroškov ne bo mogla pokriti tovarna in če jih ne bodo pripravljeni založiti veliko večji upniki jih bo občina, da bo stečajni postopek lahko stekel. Rešiti zdravo jedro Z Gorenjsko banko smo se dogovorili, da rešimo zdravo jedro Tekstilindusa, je dejal v.d. direktorja Milan Hudobiv-nik, in zato ustanovimo vzporedno zasebno firmo, ki je Tekstilindus ne bo mogel pokopati. Soglasje za sodelovanje v novi firmi sta že dala Jugostek-stil in Uniteks iz Ljubljane, največja Tekstilindusova izvoznika, kot največji upnik bo udeležena Gorenjska banka, iz moralnih razlogom pa tudi kranjska občina s svojim vložkom. Prisiljeni smo bili ustanoviti novo podjetje, je dejal Hudo-bivnik, saj smo le tako lahko poslali na teren komercialiste in izterjevalce in omogočili normalno poslovanje tovarne. Tekstilne tovarne na Zahodu s 700 delavci letno izdelajo 40 milijonov metrov tkanin, v Tekstilindusu 1.700 delavcev izdela 8 milijonov metrov. Primerjava seveda pove, da je tudi v tehnološki in tehnični opremljenosti velikanska razlika. To je bil prvi korak, naslednji bo odločitev, kakšna bo ta mešana firma, tretji pa preoblikovanje Tekstilindusa v delniško družbo, če bo seveda rentabilno posloval. Le tako se bo Gorenjska banka lahko odločila, koliko kapitala bo imela v Tekstilindusu. Zgledovali smo se po koprski banki, ki sama ustanavlja vzporedne firme, da podjetjem omogoča normam0 poslovanje. Ustanovitvena napaka___„ Zakaj je vzporedna firma zasebna? To vprašanje je bilo načeto že na ponedeljkovi stav"1-ko smo na pogovorih z obe"1' skim vodstvom lahko slišaMd je odvetnik Rado Kuhar iz Ka' dovljice podjetje registriral " ime Tanje Stanovšek. M"8" Hudobivnik torej to pojasnjuj z naglico (da so lahko komercialiste in izterjevalce p°sla na teren), naslednji korak P bo že omenjena mešana firm?, Potezo je Vladimir Mohor)«-komentiral kot napako, ki J bodo v Tekstilindusu odprav' in novo podjetje ustrezno reg strirali. • M. Volčjak Mehanske vse bolj nadomeščajo elektronske tehtnice Krivična statistika slovensko pošto, kjer bi takšne tehtnice olajšale delo, bolje rečeno, skrajšale tehtanje. V Tehtnici je 115 zaposlenih, povprečna marčevska plača je znašala 7.700 dinarjev, najnižja 5.000, najvišja 20.000 dinarjev. Za vse enako pa so izplačali 6.000 dinarjev regresa. Ne govorimo, da imamo preveč ljudi, temveč da morajo vsi imeti delo, prav tako ne govorimo o režiji, saj bi morala pri nas tretjina delati v proizvod- II M .i Ml KRANJ, KOROŠKA C 16-tel.:212-249 nji, tretjina v razvoju in v marketingu, razmišlja °v<> intnriZnanJem- d"je Ko-T^rbije S!'lproblem Republiki Priit„°Venska Politika je M? o K0{alana logiko: molči-Venijo ce nočemo rešiti U- Tisk dl u- mel° nobenega > in„ni.na tem mestu na lr°z°deiZ S,r°ko našteval vsa P;SaJ^o katerih danes č-od*Mni0Vu (pa tudi v b'Jj in rčaked°niji, južni Sr- T°n°wJm Gori)- Ukinitev *Ske ski'^zpustitev Pokra- >^rlZ Ukmjanje °S-- s°lstvn f1Jega ln visoke- d šolstva r,J.s, m vlsoke- ^nj*lslhva- božična od-iy,d druJl^nskih dela r£d drUoin:T'^m aelavce\ Z^keSd tUdižensknap0. 2°?nič?va°pu,stl<)' sistemati hč«sniLvhnj.anJe alban Kov- radia in televizi je, zapiranje, pretepanje, pobijanje, načrtno stradanje celotne populacije in tako naprej. Brez sprenevedanja je treba povedati, da gre za načrtno beograjsko politiko, katere končni cilj je genocid z vsemi možnimi sredstvi. O tem naše časopisje dovolj redno in natančno poroča. Mi pa tiho. Obenem pa jadikujemo in tarnamo, ker brezsrčni zahod nima dovolj razumevanja za slovenske suverenostne težnje. Skratka, Albance naj kar pobijajo kot stekle pse, to je njihov problem. Za nas je pomembno, da zahod prisluhne našemu trpljenju pod jugoslovansko železno peto. Smo res tako zaslepljeni, res pričakujemo, da bo imela tujina za Slovence kakih stokrat milejše kriterije kot za Albance? Samo malo si osvežimo spomin. Pred nekaj leti je Kosovo v zahodnih medijih postalo zanimiva tema. Novinarji in predstavniki mednarodnih humanitarnih organizacij so se do resnice najprej skušali dokopati prek Beograda. Pa so hitro videli, da jih tam čaka samo trdno zgrajena informacijska blokada. Naslednja postaja je tako postala Ljubljana, kjer je Kosovo že postalo tema dneva, bilo pa je tudi že obilo izkušenj v zvezi z vojaškim procesom proti četverici. Sledilo je znano protestno zborovanje v Cankarjevem domu in milijon dvesto tisoč podpisov proti nasilju na Kosovu. Slovenci smo bili vsi zadovoljni, ker smo z nekaj verbalnimi dejanji sami sebi in vsem drugim dokazali, kako human in požrtvovalen narod smo. In res, prav s svojim odnosom do kosovske tragedije smo si v mednarodnih krogih pridobili izjemne simpatije. Poleg tega je Cankarjev dom kot sporazum med takratno oblastjo in opozicijo v veliki meri omogočil strpen prehod v nove čase. Ta dogodek je Slovencem vcepil veliko mero samozavesti in zdrave kljubovalnosti proti ve-lesrbskemu centralizmu. S to dediščino je bilo neizmerno lažje odločno speljati učinkovito blokado napovedanega srbskega mitinga prvega decembra 1989. In kot že rečeno, mednarodne organizacije - Amnesty International, Helsinška federacija. Mednarodna federacija za človekove pravice itd. - in tuje poslanske delegacije so se v Ljubljani vrstile ena za drugo. Nedvomno je naše načelno in trdno stališče do Kosova pomembno prispevalo k slovenskemu ugledu v tujini. Toliko o politični modrosti današnjega molka v zvezi z genocidom na jugu države. Kar se pa tiče prihodnosti Slovenije in Jugoslavije, ni takšna nojev-ska politika nič bolj perspektivna. Balkan Balkancem, bi lahko cinično opredelili sedanjo politiko novih slovenskih oblasti. Skoraj celo leto dni je bilo izgubljeno, ker nas v navdušenju nad samostojno Slovenijo preostanek Jugoslavije ni tako rekoč nič brigal. Vse, kar je slovenska skupščina storila v zvezi z Albanci, je bila abstraktna deklaracija o Kosovu, ki je seveda navaden list papirja, tako do konca neobve-zujoč, da se niti beograjskim časnikom ni zdelo potrebno, da bi mu posvetili kakšen kanec pozornosti. Tudi najtršim krogom v slo- venski vladi postaja vse bolj jasno, da razdružitev ni samo stvar volje ali trenutne odločitve, ampak da gre za dolgotrajen in mukepoln proces, ki v tujini praktično nima nobene podpore. Nisem ne črnogled ne defetističen, prepričan pa sem, da je treba vleči optimalne poteze, ne pa da kratkovidno in trmasto lajnamo eno samo resnico, ne glede na okoliščine. Še zmerom mislim, da je Kosovo neuresničena priložnost, ki lahko Sloveniji bistveno izboljša nezavidljivi izhodiščni položaj. Zahodnoevropski in ameriški namigi, pritiski, nasveti in sugestije bolj ali manj že sestavljajo razpoznavno politiko tako do Slovenije kot do Jugoslavije. Spoštovanje človekovih pravic je prav gotovo eden od temeljev te politike. Jasno je, da bo tragedija jugoslovanskih Albancev (ki seveda niso nikakršna manjšina, ampak na dvoje razdeljen narod) lahko razrešena samo s pomočjo internacionalizacije tega problema. Navsezadnje močan pritisk v to smer pomeni tudi sedanje razreševanje kurdskega hoiokavstva v Iraku. Slovenija ima idealno priložnost, da znova okrepi svojo sicer izrazito defenzivno vlogo v Jugoslaviji. Pri vseh svojih mednarodnih stikih bi morali poudarjati svojo voljo in pripravljenost do miroljubnega in demokratičnega razpleta kosovskega vozla. Naravnost idealno priložnost imamo, da v okviru svetovne diplomacije opozorimo nase. In to ne glede na to, ali bomo 23. junija neodvisni ali ne. Ne smemo pozabiti na očitno dejstvo, da bo naša južna meja v vsakem primeru ostala takšna, kakršna je. In če bo v Jugoslaviji izbruhnila državljanska vojna. bo hočeš nočeš njen krvavi val pljusnil tudi čez naše meje, če ne drugače, pa v podobi kolon beguncev. Se pravi, da je v našem življenjskem interesu, da storimo čisto vse, kar je v naši moči, da do te vojne ne pride. Kosovo torej ni samo problem naše vesti, Kosovo je tudi problem naše politične in državni- ške modrosti. Brezbrižnost do Kosova nas svetu kaže kot Balkance, naša aktivna vloga pa bi nam pri osvajanju lahko bila samo v veliko pomoč. Tako je bilo vedno v zgodovini, tudi slovenski: mali, zvijaški, pritlehni računi se na daljši rok niso nikoli izšli. Potuh-njencev nihče ne ceni. GLAS 10. STRAN Petek, 26. apnla^ JOŽE KOŠNJEK STANISLAV ZIDAR, župnik v Kranju in organizator Karitasa v kranjski župniji in dekaniji Vera brez dobrih del je mrtva Ko Kosovo še ni bilo politično in narodnostno pregreto, je Stanislav Zidar, takrat (Jak 2,17) še župnik v Naklem, po srečanju z usmiljeno sestro Miriam Praprotnik, ki je zdravnica v Peći na Kosovu, organiziral prvo pošiljko pomoči ubogim in pomoči potrebnim. Pol vagona oblek je potovalo v pokrajino, nato paketi igrač, ki so jih darovali otroci iz Nakla in okolice. Ta humana vez s Kosovim živi po zaslugi Stanislava Zidarja in sestre Miriam Praprotnik, rojene v Naklem, še naprej, ob tem pa gospod Zidar organizacijsko utrjuje Karitas v župniji in dekaniji. Zadnje čase vedno več slišimo in beremo o Karitasu. Kaj je pravzaprav Karitas? ZIDAR: "Kadar govorimo o karitasu, imamo lahko zelo različne predstave. Tudi po svetu je tako. Karitas je ljubezen do sebe, do bližnjega in do Boga. Karitas je lahko del osnovne dejavnosti Cerkve: oznanjevanje, diakonija in liturgija. Karitas je torej ena osnovnih vej delovanja Cerkve in to od njenega začetka. Berilo druge velikonočne nedelje govori o tem, da so bili prvi kristjani medsebojno močno povezani, med njimi ni bilo revnega, drug drugemu so pomagali, imeli so neverjetno ljubezen, posluh za "Starši, vsaj verni, ki hodijo v cerkev, bi morali otroke učiti, da bi dali nekaj v puš-co. Vedeli bi, za koga dajo, za svojo Cerkev, za svojo župnijo, in s tem bi se vzgajali. Jaz to velikokrat govorim staršem, tudi na sestankih. Starši s tem tudi samemu sebi pišejo veliko doto, saj bodo imeli otroci čut tudi do staršev, ko bodo le-ti ostareli." bližnjega. Tako je karitas prav gotovo ljubezen do bližnjega v vseh komponentah. V Cerkvi deluje od samega začetka. Karitas kot ljubezen do bližnjega je razširjena po vsem svetu. Vsak izmed nas se zaveda, da je vera brez dobrih del mrtva. Karitas zato lahko zapišemo z veliko ali malo začetnico. Z malo je vse to, kar sem povedal doslej: liturgija, oznanjevanje in karitas kot diakonija. Če pa imamo v mislih slovensko in dekanijsko Karitas kot organizacijo, potem jo začenjamo z veliko začetnico." Čeprav sta obe vsebini medsebojno povezani, je naša pozornost tokrat usmerjena predvsem Karitasu kot organizaciji. Kako je z njeno razširjenostjo v Sloveniji? ZIDAR: "Kot organizacija je na Slovenskem začela delovati lanskega maja. Deluje, je prisotna in se počasi iz središč Ljubljane, Maribora in Kopra širi po župnijah. Imamo slovensko Karitas, ki je organizirana po škofijah, deluje pa v povezavi s svetovno Karitas, predvsem pa z evropsko. Mi se zgledujemo in se povezujemo predvsem z germanskim delom Karitasa, predvsem na avstrijskega in nemškega. Karitas ima svoj svetovni center in svojega šefa." V bistvu ste še vedno v ilegali, saj zakoni, ki so prepovedovali Karitas, v Sloveniji še veljajo. ZiDAR: "Velja zakonodaja iz časov pred volitvami. Novih zakonov ni in je zato Cerkev na tem področju dela še vedno v ilegali. Če pa pogledamo v zgodovino karitasa, mislim na tistega z malo začetnico, o službi, služenju bližnjemu, za Slovenijo lahko rečem, da je ta diakonija zelo močna, čeprav ni bilo to navzven posebej opazno. Po drugem vatikanskem koncilu so v Cerkvi nastali tako imenovani župnijski pastoralni sveti. V njih, ki jih sicer nimajo vse župnije, je več komisij in ena od njih je tudi diakonija. Ta diakonija je navzoča v vseh župnijskih svetih. Ker imam zelo dober pregled nad tem, lahko rečem, da je bila v Cerkvi na Slovenskem diakonija, ljubezen do bližnjega, močno prisotna v preteklih štiridesetih letih. Komisije za diako-nijo so delovale in delujejo. Kako? Po župnijah smo prirejali srečanja bolnikov in ostarelih, zbirali obleko, igrače, pa tudi denar. Prav te komisije za diakonijo so marsikje oragani-zirale tako imenovane postne akcije. Tu se je nabralo za naše cerkvene razmere veliko dobrih del, tudi denarja. S pomočjo članov župnijskega pastoralnega sveta, posebno pa komisije za diakonijo, smo potem pomoč razdeljevali družinam, ki smo jih odkrivali, iskali, komu bi bila pomoč potrebna. Prav te komisije za diakonijo pri župnijskih pastoralnih svetih so osnova za nastajanje Karitasa in diakonija se bo začela imenovati Karitas." Na Hrvaškem karitativne dejavnosti Cerkve in Karitasa niso nikdar prepovedali. ZIDAR: "Na Hrvaškem imajo Karitas vsa leta. Naša oblast pa nikdar ni dovolila tega. Trdno sem prepričan, da se bo spremenila tudi zakonodaja. Še kot študent, kot mlad duhovnik in sedaj v zrelih letih se spominjam številnih prošenj, da bi se ta stvar uredila. Sedaj se mora, če govorimo o demokraciji. Cerkvi je bila vzeta bistvena vloga: socialna skrb, diakonija, služenje bližnjemu." Karitasa ni brez ljudi Zdi se mi, da ste uspeli v kranjski župniji zelo hitro organizirati Karitas kot organizacijo in da imate za uspeh največ zaslug. ZIDAR: "Tudi druge župnije se trudijo in iščejo razne oblike organiziranja. Sam pa sem imel sprva nekak odpor do organizacije Karitas. Zakaj? Preprosto zato, ker prihaja v to župnijo sicer veliko ljudi, vendar imaš velikokrat občutek, da pridejo samo zato, da bodo šli na dva deci. Karitas je kot diakonija delovala v župniji, vendar je treba sedaj delo organizirati. Prvi pogoj so gotovo ljudje, pripravljeni pomagati, seveda ne za plačilo , ampak na prostovoljni osnovi, v smislu Jezusovih besed: karkoli ste storili enemu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste storili meni. (Mt 25, 40). Po nekajmesečnem oznanjevanju in prošnjah, da bi se kdo javil za pomoč, sem le dobil dve starejši gospe, upokojenki, in pa dekle, ki tudi študira to smer, ki so pripravljene pomagati pri začetnih, porodnih organizacijskih težavah naše župnijske, mestne ali kar dekanijske Karitas. Kranj je le center, drugo največje mesto v škofiji, za Ljubljano. Največji problem so ustrezni prostori. Sam ne morem še nekomu odstopiti svoje pisarne. Prostor je nujen in na "Spominjam se, bil sem že v Kranju. Po Veliki noči sem prišel na obisk k družini s petimi otroki in ji prinesel nekaj denarja. Kako je bila ta družina srečna! Res mi je bilo dano, da sem izvohal to družino. Zadnje dinarje smo dali, so dejali, in stokrat vam hvala, da ste nam pomagali iz te stiske!" ZIDAR: "V župniji se oglašajo ljudje različnih profilov, običajno mlajši, prosijo, vendar ne hrano, ampak denar. Ker običajno že zaudarjajo po alkoholu, jim malo dam. To me odbija. Pojavljajo se tudi družine z večjim številom otrok. Seveda jim pomagam, vendar se potem ponovno vračajo in vračajo. Ker vedno več posameznikov in tudi zakoncev ve, da deluje Karitas, se oglašajo in poskušajo, ali bo pomoč ali ne. Zanimivo pa je, da sem dobil iz Ljubljane kar štiri ali pet prošenj za pomoč, ki so romale najprej v Ljubljano, od koder so jih posredovali meni. Tudi Ognjišče zbira pomoči potrebne in deluje karitativno. Tudi oni so Naslov in račun Karitasa Kranj Dekanijska Karitas Kranj, Tavčarjeva 39, 64000 Kranj. Pisarna je odprta vsak četrtek eno uro pred večerno mašo v spodnjih prostorih župnišča in sicer pozimi med 17. in 18. uro, poleti pa med 18. in 19. uro. Žiro račun Karitasa pri Gorenjski banki v Kranju je 51500 - 620 - 107 - 05 - 1600117 - 2443864. Naš obisk pri albanski begunski družini. to bi morala misliti naša oblast. Če smo demokratični in če govorimo o demokraciji, moramo dobiti tisto, kar je naše, da bomo lahko delovali tudi na teh področjih. To sem povedal v svojem govoru na srečanju duhovnikov z bivšim predsednikom kranjske občine Ivanom Torkarjem. V teh razmerah smo popolnoma onemogočeni." Problema sta torej dva: prostori za delovanje in ljudje, ki bi bili pripravljeni pomagati. ZIDAR: "Oboje je težko. Mene so lani prosili iz slovenske Karitas, gospod pater Šef, da bi v Kranju ustanovili materinski dom. Sestre na Tomšičevi so se izselile in je bila hiša prazna. To je bila priložnost, da bi dobil Kranj materinski dom, kakršen je sedaj na Škofljici. To je Dom svete Eme. Ozna-njeval sem in prosil, da bi se kdo javil, seveda resen posameznik ali zakonca, ki bi skrbel za dom, ni bilo nikogar in vse skupaj je padlo v vodo." Komu bi bil namenjen materinski dom ? ZIDAR: "To je dom, kjer se zbirajo dekleta, ki so noseča, fant jih je zapustil in so materialno ogrožene, zato jih je treba obvarovati, da ne bi naredile splava, ampak ohranile življenje. Z otrokom stanujejo v domu toliko časa, dokler ne najdejo rešitve. Ali matere, ki ostanejo na cesti. Zakon se razbije in pogosto so matere in otroci brez zatočišča. Nismo dobili ljudi. Sedaj je poslal ljubljanski Karitas sem mater s štirimi otroki in dva zakonca študenta, ki imata sedaj dva otroka." Najbolj iskanje denar Kranj je zgubil sloves bogatega mesta. Revščina aH vsaj pomanjkanje trkata na vrata mnogih domov. Zaznavate to nazadovanje tudi vi pri prošnjah za pomoč? mi dali določene naslove, da jih poiščem in preverim, kako je s temi družinami. Ljubljanska Karitas zanesljivo ne bo nasedla in se bo najprej obrnila na župnijsko, da pogledamo in preverimo." Kako pomoči potrebne posameznike in družine sploh odkrivate? ZIDAR: "Pred mesecem sem se znašel pred tem vprašanjem. Pot me je nesla na občino, na Center za socialno delo. Tam so me lepo sprejeli in se dolgo "Vse kar delamo, delamo za dobrobit slovenskega človeka ali pa človeka nasploh. Življenje, ki ga živimo, bo treba živeti tako, da bomo drug drugemu pomagali. V tej socialni in še bolj moralni krizi moramo biti pošteni drug do drugega, biti mora več resnice, več iskrenosti in manj laži. Ljudem je treba dati tudi upanje. Ni nekaj v redu, če govorimo samo negativno in ne najdemo niti ene pozitivne stvari. Nujno je vsaj malo optimizma, saj prav vse ni črno. Je kriza. Vendar ne samo pri nas, ampak tudi drugod, recimo v Nemčiji, pa so tam bogatejši kot mi." pogovarjali. Teren imajo dobro pokrit, poznajo družine in mojo ponudbo za sodelovanje so sprejeli. Z Rdečim križem sem povezan prek gospe Nevenke in tudi ona je navdušena, da bi več sodelovali. Zanimivo je, da smo bili pred tremi tedni poklicani na občino, kjer je bil gorenjski regionalni sestanek v zvezi s socialo, socialnim delom. Zbrali smo se različni ljudje, od Karitas do župnijskih diakonij do socialnih delavcev po tovarnah, v zaporih in na občinah. Sklenili smo, da se je treba dobivati, razčiščevati in pomagati drug drugemu. Tudi na seji dekanov, kjer je bil Karitas v župniji in dekaniji posebna točka dnevnega reda, nam je bilo s strani nadškofa Gospod STANISLAV ZIDAR je bil rojen v župniji Ribnica na Dolenjskem. Po končani gimnaziji v Kočevju je dve leti študiral na Tekstilni fakulteti, nato pa se je leta 1964 vpisal na Teološko fakulteto. Leta 1970 je imel novo mašo. Po končanem študiju je prišel za kaplana v Naklo, po dobrem letu, ko je bil tedanji župnik dr. France Ro zman imenovan za profesorja na Teološki fakulteti, pa je postal župnijski upravitelj in nato postal Župnik. V Naklem je bil 16 let, do leta 1987, ko je bil imenovan «.Jni u„»v • «... .. za župnika v Kranju, kjer je še sedaj Izvoljen je btl tudi za dekana kranjske dekanijski obse-Krali £"'/ (KrtanKKranj • Šmartin> *™i - Primskovo, PreLnf Ttf-Je\^J' ' Drulovka /BreS> Usnica, Naklo, komU t- ? ' •\ MaVČUe in Brezje j. Gospod Zidar vodj if ,rJ;n r.Z"PV*ke Pastoralne sv«e za vse tri slovenske škofi-stnra%Jfl\aSe Poslanstvo< Je P" t«di član škofijskega pa-eta m pastoralnega občnega zbora naročeno, naj sodelujemo z Rdečim križem in socialnimi službami po občinah. Prvi koraki so narejeni. Meni so s Centra za socialno delo že poslali spisek, kdo je za posamezna področja odgovoren in to je zelo pomembno, da bomo vedeli, komu pomagati in kako, skladno z našimi možnostmi. Seveda je najbolj iskan denar. Oblačila so drugotnega pomena. Včeraj me je obiskala neka gospa in mi je povedala svoj, posnemanja vreden primer. Dejala je: glejte, imam žiro račun, nanj dobivam vsak mesec pokojnino in banka mi vsak mesec sama odtegne 1.000 dinarjev in jih nakaže na račun škofijskega Karitasa v Ljubljani. To je zelo praktična iznajdljivost." Slovenci imamo čut za bližnjega Smo Slovenci narod, ki razume težave ljudi doma ali na tujem, ki je pripravljen pomagati ljudem v stiski? ZIDAR: "Skrb duhovnika in Cerkve je oznanjati diakonijo, ljudi učiti živeti z vero. Ponovno poudarjam, daje vera brez dobrih del mrtva. Cerkev je vedno skrbela tako za najmlajše kot za najstarejše. Moram reči, da je bil že v moji prejšnji župniji, v Naklem, odziv vedno lep. In tudi tukaj, v kranjski župniji, imajo ljudje čut za pomoč bližnjemu. Pa naj bo to kot pomoč za misijone, ki je tudi ena od komponent pomoči bližnjemu, ali za Karitas, za diakonijo. Seveda pa je tu stalen problem, kako mlade navdušiti, da bi bili pripravljeni se čemu odpovedati, narediti žrt-vico. Kot katehet sem velikokrat govoril otrokom: odpovej se koščku torte in daj za lačne. To s človekom raste. Moram reči, da je pri raznih akcijah, tudi delovnih, sodelovalo največ tistih, ki so hodili redno v cerkev. Ponosen si, da imaš ljudi, ki imajo čut za družbo, čut za svoj kraj, čut, da pomagajo. Tudi v primeru zadnjih poplav. Mi smo nabrali lepo vsoto, za katero javnost žal ni zvedela. Kot župnija smo poslali v Ljubljano okrog 30 tisoč dinarjev za to plemenito akcijo. Čut za ljubezen do bližnjega je vrlina kristjana. O tem ni dvoma. Nekoliko pa me skrbi pri mladih, ki so že preveč materialno usmerjeni." Čeprav Karitas v Kranju vseh pogojev za delovanje še nima, je gotovo vsaka pomoč dobrodošla. ZIDAR: "Seveda župnijski in dekanijski Karitas ne moreta delovati brez nekega dohodka. Naš osnovni fond je sedaj 2.000 dinarjev, ki smo jih dobili v postnem času in ta denar čaka na nekoga. Seveda je dobrodošla vsaka pomoč. Ko bomo imeli prostor, uradne ure, bodo pomočniki zbirali pomoč in ga delili skupaj s socialno službo in Rdečim križem. Za Veliko noč so dobile nekatere družine pomoč od škofij Karitas. Na moj račun so F slali denar, dvignil se.mP^r\i-moji pomočnici sta šli od zine do družine ter skupaj z mačimi kupile hrano Zan . vo je, da je prvič pnsia * družina prosit za obleko; sar nisem imel pripravljen^ Rdeči križ je tisti, ki bo alU družini pomagal in jo oo1 §e Kdor je voljan kaj dati, n<*j ^ oglasi. Sami moramo zacei. bomo ustvarili začetni K>n v moči. Tu pa bi morala dru razmisliti, da bi bili tudi F spevki za Karitas tista po» . ka, ki bi se upoštevala pn je zevanju osnove za Pld t ho dohodnine. Če tega ne do. vse zaman in socialnih Pr.£. mov ne bomo učinkovito vali." "Karitas naj bi se ukvarjal tudi s pomočjo bližnjemu, ostarelim, bolnim. Pri meni se velikokrat oglasijo otroci, ki imajo bolne in pomoči potrebne starše, sami pa so zaposleni, in čudim se, ko pro; sim, oznanjam, da ni Iju"1 ne samo žensk, tudi upokojencev, sposobnih za delo, k1 bi za plačilo nekaj ur pomagali tem ljudem. Po drug1 strani pa govorimo o tem, <*a ljudje nimajo dela, denarja- Pol vagona pomoči za Kosovo Poznajo vas še po nečem: P° zbiranju pomoči za K°s0!., Zbirali ste jo, ko ste bili še M nik v Naklem. ZIDAR: "Poglejte. Kosovo* m bilo prav nič aktualno, vsaj političnem smislu ne, ko jc » v pokrajino prva pošiljk'f P moči iz Nakla. Ko sem bil mk v Naklem, sem spozn^ stro Miriam, ki je doma v klem, deluje pa v Peći na *■ sovu. Beseda je dala besedo-se lahko kaj pomaga m 14 smo v Naklem že zbira" P moč za advent, za post"1 $e, Imeli smo akcije. Spotnm10 .„ da smo pred leti, v sodelo**' z mladino, poslali na K°s Pol vagona obleke. Drug* - . se z otroki, šolarji dogovo da bodo darovali igrače. » so romali v Peć veliki oa igrač. To sodelovanje je Ojjjj, Sedaj bolj pomagamo z zd li. Ljudje prinašajo še neoP v čna zdravila in pošiljam? J,,, Peć k sestri Miriam, ki )e ^ zdravnica. Oblek ne mo r tf sprejemati, ker jih ne mo ^. skladiščiti. Pač pa ljudeh petno naslov sestre Miriam f). ći, da jih pošljejo sam* či, da jin posije^ • e pravljenost med ljudm' ka. Ste bili tudi sami kdaj "a vu: ta) v-- ZIDAR: "Bil, P«d "S SjJ ko se je že začenjala W & mini na potovanje su. žjr). \ skali smo tudi nekaj ^ so * je revščina. Še posebej^ mi vtisnile v spomin mere v bolnišnici. Petek, 26. aprila 1991 11. STRAN ^ GLAS JOŽE KOŠNJEK ^MIRIAM PRAPROTNIK, zdravnica in usmiljena sestra v Peći na Kosovu Usodna pripoved o gobavcih ^igjje^bila stara, ko ji je mama brala knjigo o misijonarju s Flamskega, ki je -^jvpravem gpbavskem peklu na otoku v Tihem oceanu. Šestnajst let je po-^^al_gobavcem in tudi sam umrl. Ko je mama prebrala knjigo, je mala Miriam 7|~D°i|talr ang V»; tečajev^ pa takrat ni bilo *''Janščine in strojepisja, uka • 8'eščine pa sama nisem zmo- bom nikoli končala gimnazije. Ker so bili profesorji še starega tipa, sem jo končala. Zaposlitve nisem našla, prav tako nisem mogla nadaljevati študija. Ker so nas od sester, kjer sem stanovala, že leta 1946 izgnali, poldrugo leto zatem pa še sestre, sem se v zadnji letnik gimnazije že vozila iz Nakla. Ker nisem imela volilne pravice, nisem mogla na fakulteto. Zaposlila sem se v Iskri, v nabavnem oddelku. Ker sem že v uri, dveh opravila delo, vedela pa sem, da bom šla na medicino, sem si kupila knjige in študirala. Neki starejši sodelavec me je vprašal, kaj nosim s seboj, kaj berem, pa sem povedala, da bi šla rada na medicino, pa nimam volilne pravice. Nasmehnil se je in čez tri dni prinesel potrdilo, da sem vpisana v register. Ne morem se spomniti, kdo je bil, vem pa, da je bil sin zdravnika, da je študiral v Gradcu in na Dunaju, pa ni dokončal in je zato to veselje privoščil meni. Dala sem odpoved, takratni sekretar Iskre, moj znanec, partizan, me je poklical in zabičal: medicine ne boš šla študirat, da ne boš kasneje partizanov zastrupljala. Bilo je konec avgusta, akontacije za naprej nisem vzela, odšla sem kljub grožnji, da bodo sporočili naprej. Nikamor niso ojne je bilo konec, vrnila sem la t ^bljano, z odliko naredi-sin:ečaj za peti in šesti razred lfjTazije in leta 1947 gimnaziji k?nčala. Spočite možgane lja,,'mela, veliko volje in vese- 2d ko da on vse ve, sta-JM Pa nič." Pravic eta volilna a -»»i po vojni verujočim niso bt-ravno naklonjeni. Mnogi so s5 V«W odpovedali zaradi razU-Cni* razlogov. Ste vi svojo ver-"°w kdaj tajili ali skušali vsaj |£STRA MIRIAM: "Nikoli. Sem prišla po vojni spet na: 4aJ v šolo, smo imeli mladinski s?ia,nek in moj sošolec, ki je . Poleg mene in je bil prednik mladinske organizacije, iwaČel ud"hati čez cerkev, pa-m podobno. Mlad človek .loleranten. Jaz sem se dvigi a, ugovarjala in tako so me £ tretji, četrti mesec šole vrgli , mladinske organizacije. Taco sem zgubila volilno pravi-«rečeno pa mi je bilo, da ne sporočili, pri materi mojega sošolca sem našla stanovanje in se vpisala na medicino. 500 nas je bilo prijavljenih, sprejetih pa 120. Jaz nisem imela nikakršnih priporočil. Norela sem skozi vas, ko sem leta 1948, v časopisu prebrala imena sprejetih na medicino in med njimi je bilo tudi moje ime. Na fakulteti se je zgodba ponavljala. Najprej sem imela bone za hrano in štipendijo, nato pa sem vse zgubila. Poklicali so me na sestanek in vprašali, kam hodim vsak dan. Vi bolje veste, sicer ne bi spraševali, sem odgovorila. Hodila sem namreč v cerkev. Zagrozili so mi, da bom ob štipendijo, če ne bom nehala hoditi v cerkev. Lahko mi jo vzamete, jaz pa bom vseeno končala medicino, sem odgovorila. Pri družini, kjer sem stanovala, sem se hranila, pomagala sem delati in veliko instruirala. Zadnjega decembra leta 1955 sem medicino končala, med prvimi. Stažirala sem v Novem mestu in Ptuju, potem pa sem bila 4 leta zdravnica splošne prakse v Središču ob Dravi. To so bila mogoče najlepša leta v mojem zdravniškem poklicu. Leta 1960, tudi 31. decembra, sem Središče zapustila in odšla k sestram usmi-ljenkam v Beograd." Ste redovnica, usmiljena sestra. Je težko storiti ta korak? Kdaj Kaj ste se obvezali, ko ste stopili v red usmiljenih sester svetega Vmcencija Pavelskega? SESTRA MIRIAM: "Da bom delala tako, kot velevajo naša pravila, da ubogam predstojnike. Oni imajo pregled nad provinco, nad vsemi našimi skupnostmi, probleme poznajo bolje kot posamezna sestra, vendar se vse urejuje dogovorno. Nujno je soglasje, na mizi so argumenti obeh strani." Ko smo prišli sredi noči v Peč, nas je patrulja policajev speci-alcev zelo ostro vprašala, kaj iščemo. Ko smo povedali, da vas oziroma usmiljene sestre, so bili takoj prijazni Sklepamo, da ste usmiljene sestre v Peči cenjene. SESTRA MIRIAM: "V Peći je bila takrat velika bolnišnica, pa zelo malo zdravnikov. Opravili smo pionirsko delo v vseh pogledih, tudi strokovnem. Ko smo imeli leta 1978 v Peći medrepubliški simpozij, sem bila zelo ponosna, da je prišel takratni direktor inštituta z Golnika in naši profesorji iz Beograda in da smo imeli možnost pokazati jim bogate sadove našega dela. Trije, štirje zdravniki smo zastavili svoje moči, delali noč in dan. Sprva sem bila skoraj nesrečna, no, ne ravno nesrečna, ker taka ne znam biti, da sem prevzela to specializacijo. Sedaj je ne bi zamenjala, ko sem spoznala to problematiko Dr. Miriam Praprotnik v kraju in zanimivost pljučnih bolezni, pestrost in diagnostiko." vera daje optimizem Sogovorniku dajete vtis optimističnega, vedno vedrega človeka. Od kod ta vedrina kljub neprijaznemu okolju? SESTRA MIRIAM: "Ne bi rekla, da sem po naravi optimist. Vsa ta moja dobra volja, vse to moje veselje, moj optimizem, izvirajo iz čiste vere v velikonočno skrivnost. To je resnično, v to sem prepričana. Kolega, ki je moj direktor in ni od tukaj, mi je mogoče pred kakšnimi petimi, šestimi leti rekel: sedaj pa res verjamem, da imaš vero, ker si vedno tako vesela. Vsa leta sem te opazoval, nikoli te nisem mogel najti zaskrbljene, žalostne, pobite, da bi koga sovražila, da bi komu zamerila. To štejem za priznanje, če reče človek, ki je bolj ateist kot ne. Ne bi mogla biti redovnica, niti kot zdravnica tako delati, če ne bi rekla, daje moje življenje Jezus Kristus. To prosim zapišite. Vedno občudujem delovanje previdnosti. Po svojem značaju nisem prav nič človek razuma. Vse pride spontano in sem prepričana, da je to delovanje duha. Lani sem bila ganjena, ko sem v istem dnevu dobila pošiljke pomoči iz vseh koncev Slovenije, kot bi se dogovorili, in če bi se, ne bi moglo biti tako. Je res nekdo, in to je Bog, ki prek nas skrbi za uboge." V skupnosti usmiljenih sester v Peči vi niste prednica, čeprav bi človek to pričakoval. SESTRA MIRIAM: "V naši skupnosti je 9 usmiljenk: pet Albank in štiri Slovenke in večina nas je zaposlenih v bolnišnici. Nisem prednica. Sem prosila, da ne bi bila. Ena in druga naloga terja polnega človeka in je bolje, da se posvetim samo bolnikom. Izkušnje imam, bolnikov je veliko, lahko pomagam mlajšim kolegom, ki pridejo k meni na staž. Naš red je strog. Moramo biti bolj vzgojene, ker hodimo ven, med ljudi, da vzdržimo in plavamo tudi proti toku, če je treba. Tudi naše mlade sestre so zelo spoštovane, saj dosledno živijo za svoj poklic. Naša naloga je karizma, to je, da služimo, pomagamo najbolj ubogim in trpečim. Tu smo zaradi tega. Seveda si sestre vsak dan Vzamemo pol ure ali uro razvedrila, da pridemo skupaj, se pogovorimo, izmenjamo vtise, povemo, kaj je katera doživela. Tako se človek osveži in nabere novih moči. Seveda imamo vsak dan mašo in molitve." Se vam kdaj stoži po domu, po Naklem? SESTRA MIRIAM: "Nikdar. Taka sem. Mi je prav žal. Tudi če bi šla iz Peći, mi ne bi bilo hudo. Vedno pravim: Bog me kliče drugam in tako mora biti. Ljudi imam silno rada, veliko se dopisujem z raznimi ljudmi, ne čutim nobenih razlik med generacijami. Ne vem, ali bom v Peči ostala. Lahko me prerazporedijo. Odšla bi, ker vem, da so tudi drugod potrebe, in to brez velikih poslavljanj." Izgubljeni mir naj se vrne Poznate Kosovo, 28 let živite tukaj, kriza je globoka, tako politična, gospodarska, socialna. Je mogoče še govoriti o mirnem sožitju različnih narodov v pokrajini? SESTRA MIRIAM: "Sožitje je bilo donedavna idealno, kar ni pretirana ocena. Medscrsedski odnosi so bili zelo dobri in moram reči, da so še danes, vsaj kar se preprostih ljudi tiče. Še vedno se obiskujejo in mislim, da se mora položaj umiriti, da bodo ljudje spet živeli mirno. "Ker so mi kot študentki dobri ljudje pomagali sem sklenila, da bom na neki način to vrnila. Sedaj že več let podpiram po štiri revne študente. Nekaj jih je že pri kruhu. So dobri ljudje in za vsakega najdem besedo in čas, da se pogovoriva." Imam odprta vrata vseh družin, tako srbskih, albanskih, muslimanskih, pravoslavnih, katoliških, ateističnih. Povsod sem enako sprejeta, povsod mi zaupajo. Res pa je, da je sedanji mir samo navidezen, da pod pepelom tli. Albanci prav gotovo ne morejo biti zadovoljni, saj se jim godi krivica. To je krivica nad narodom, ki so mu vzeli vse šole in druge ustanove. Ne vem, kako se bodo te stvari uredile. Albanski prosvetni delavci ne prejemajo plač, srbski in črnogorski pa jih." V bolnišnici ste bili predsednica delavskega sveta, SESTRA MIRIAM: "Bila sem, ker so mi zaupali. Stvar sem vodila na dober način. Vsaj tako se mi zdi, saj so me sprejeli in poslušali. Gledala sem, da sestanki niso bili maratonski, ampak so bili kratki, terjala sem zapisnike. Vedno pa smo bili v denarni stiski, sedaj pa smo sploh brez denarja. Iz Slovenije, predvsem od Karitasa, prihaja pomoč na Kosovo. Vi ste bili tista vez s Slovenijo, zaradi katere je ta pomoč začela prihajati v Peč. Znano je, da je oblast pomoč slovenskega Rdečega križa zavračala. SESTRA MIRIAM: "Začelo se je nenačrtno spontano. Ko se je začela pri nas gospodarska kriza, sem se pred nekim božičem obrnila na nekoga za pomoč in prošnja ni bila zaman. Sicer pa je gospod Stanislav Zidar, takrat še župnik v Naklem, začel prvi organizirano zbirati pomoč. Ob njem so še drugi: gospod Matija Selan, župnik v Naklem, pomoč zbirajo v fari Sv. Družine v Mostah, za nas skrbi gospod dr. Lojze Snoj v Ljubljani, pa še veliko posameznikov, ki pošiljajo v sklad za lačne. Jaz razdelim ta denar, kot želijo dobrotniki. Rada bi se zahvalila gospodu Janezu Riharju s Fužin, frančiškanom s Prešernovega trga v Ljubljani, župniji s Kosez, patru Feli-cijanu iz Novega mesta, v Črni na Koroškem zbira pomoč gospod Tone Vrisk. S kamioni prihaja pomoč iz Tolmina, Ajdovščine. Ker nimamo skladišč, sodelujemo s tukajšnjim ' Rdečim križem, ki je dobro organiziran, pa iz Slovenije ničesar ne dobi, da tudi on razdeli pomoč." Ne manjka samo hrane, denarja, oblačil, ampak tudi zdravil. SESTRA MIRIAM: "Na socialno ni zdravil, oziroma jih je zelo malo. Manjkajo najpotrebnejša, predvsem antibiotiki. V Peći je sedaj 7 zasebnih lekarn, kjer so zdravila zelo draga in lahko rečem brez pretiravanja, da jih velika večina ne more kupiti. Nima niti za kruh, kaj šele za zdravila. Zdravila, ki jih dobimo iz Slovenije, imam na delovnem mestu, v majhni priročni lekarni na Dispanzerju za pljučne bolezni in jih dam najrevnejšim. Zahvaljujejo se, kličejo vsemogoče božje blagoslove zame in za moje dobrotnike." JOŽE KOŠNJEK Kdo so usmiljene sestre Pravimo jim različno: usmiljene sestre svetega Vincencija Pavelskega, hčere krščanske ljubezni, služabnice ubogih ali kar usmiljenke. Za velika dela si Bog navadno izbira preproste in nepomembne ljudi. Tako je bilo v 17. stoletju tudi v Franciji, kamor sega začetek Družbe usmiljenih sester. Preprost duhovnik Vincencij -Pavelski (1581 - 1660), sin kmečkih staršev, ki je bil pozoren na to, da bi "hodil v korak z božjo previdnostjo", kot se je sam izražal, je bil začetnik. Bil je tudi zelo odprt za delovanje in nagibe Svetega Duha in za odkrivanje materialne in duhovne revščine svojega časa. Sklenil je, da bo posvetil svoje življenje službi in evangelizaciji revežev vseh vrst. Njegov izredni čut za organizacijo mu je pomagal, da si je za svoje delo prav kmalu našel sodelavke, bogate gospe, ki so se združevale v Bratovščine krščanske ljubezni. Ustanovil je Misijonsko družbo - lazariste. Članom te družbe je dal za vo- dilo evangelijske besede: Gospod me je poslal oznanjat evangelij ubogim. V tem času mu je pri delu za uboge začela pomagati vdova Ludovika de Marillac (1591 - 1660). Gospe iz Bratovščine krščanske ljubezni so sprva same stregle ubogim, jim prinašale hrano in zdravila. Vendar so se tega dela ali naveličale ali jim družinske razmere tega niso dovoljevale. Začele so opuščati obiske pri ubogih in bolnikih. Pošiljale so svoje služkinje, ki pa največkrat niso imele pravega srca za reveže. Vincencij in Ludovika sta spoznala, da bi bilo članicam bratovščin treba poslati v pomoč dobra in plemenita kmečka dekleta, kakršna je Vincencij spoznal na podeželskih misijonih. Ta Skupnost usmiljenih sester v Peći sicer šteje devet usmiljenk, naš objektiv jih je ujel le šest. leve proti desni: dve sestri Mariji (z očali gorenjska rojakinja Marija Kovač), dr. MiP^r Praprotnik, sestra Josipina, še ena sestra Miriam in na skrajni desni prednica sestra Sofifi' Razdrto gnezdo Leta 1972 je Družba sv. Mohorja iz Celovca založila in izdala knjigo Karla Mauserja Razdrto gnezdo, kije bila pri nas prepovedana. Avtor opisuje usodo slovenskih usmiljenk takoj po vojni. Povest je posvečena slovenskim usmiljenkam. V posvetilu knjige je napisano: "Kakor gnezda, prizidana k bolnišnicam, so bila njih bivališča. V težkih modrih krilih, s širokimi perutmi belih kometov, so šumele skoz bolniške sobe in opravljale svojo službo sebi v posvećenje in ljudem v blagoslov. Razgnali so jih na vse vetrove..." Sestra Mira pri družini. bi ubogim in bolnikom pomagala iz prave ljubezni. Zgodovina usmiljenk postavlja na visoko mesto preprosto kmečko dekle Marjeto Na-seau. Ponudila se je Vincenci-ju, da bi opravljala najnižja dela pri revežih. Postala je služabnica najbolj zapuščenih. Njena ljubezen je šla tako daleč, da je v svojo posteljo sprejela okuženo dekle, se sama nalezla kuge in umrla. Vincencij Pavelski je kasneje rekel: Marjeta Naseau iz Suresna je prva sestra, ki je imela srečo, daje drugim pokazala pot, čeprav sama ni imela drugega učitelja kot Boga. Zgled Mar- jete je potegnil še druga dekleta. Leta 1630 je Vincencij pro-' sil Ludoviko de Marillac, naj zbira ta dekleta ter jih vzgaja v pobožnosti in službi ubogim. Sestre niso redovnice Vincencij Pavelski je sestavil za svoje sestre pravila, vendar je nasprotoval vsemu, kar bi. tej novi družbi dajalo videz samostanskega življenja. Tri bistvene poteze so značilne za njihovo življenje: popolnoma se darujejo Bogu, služijo Jezu- su Kristusu v ubogih in živijo v sestrski skupnosti. Prvič v zgodovini Bogu posvečenega življenja je neki ustanovitelj dosegel, da so smele sestre iti zaradi svojega dela v svet. Vincencij je dejal: Hčere krščanske ljubezni niso redovnice, temveč dekleta, ki gredo in se vračajo. Iti morajo povsod. Navadno imajo bolniško sobo za samostan, najeto stanovanje za celico, župnijsko cerkev za kapelo, mestne ulice in bolniške sobe za samostanski križni hodnik, pokorščino za klavzuro, božji strah za zamreženo okno, sveto skromnost za kopreno, a pri vsem tem so dolžne živeti tako krepostno, kot bi bile v kakem samostanu naredile zaobljube. Ludovika pa je dejala, da je treba dekletom, ki prosijo za sprejem v družbo, povedati, da to ni samostan ali bolnišnica, od koder človek ne gre več nikamor, temveč je treba iskati bolnike vsepovsod, v vsakem vremenu, v vsakem času. Povedati se jim mora, da se je treba tu revno hraniti in oblačiti in da po prihodu v družbo ne smejo imeti drugega name- na kot samo to, da bi služile Bogu in bližnjemu. Sedež usmiljenk j« v Beogradu Sedež oziroma provincial"3 hiša usmiljenih sester v Jug0' slaviji je v Beogradu, kmalu pa se utegne sedež preseliti tudi v Ljubljano, kjer že delujejo usmiljene sestre, prav tako pa so v Mariboru, v Raki pn Krškem, v Celju in v Minj« pri Novi Gorici. Po osvoboditvi je oblast ukrepala zopef usmiljene sestre. Že leta 194& v Sloveniji niso smele vet sprejemati novih deklet, leta 1948, 8. marca, na dan žena, pa so bile usmiljenke pregnane iz Slovenije. Drugod jim Je bilo dovoljeno javno delovati, humanitarno in v bolnišnica^ kjer so bile kot zdravnice, medicinske sestre ali strežnice-Veljala je le desetletna prep0' ved za sprejem naraščaja, prepoved je bila na kon šestdesetih let v drugih d«1^ Jugoslavije preklicana, zato> mnoga slovenska dekleta . šla k usmiljenkam v Beog, in druge kraje, kamor so pač razporejene. DANICA ZAVRL ZLEBIR DANICA ZAVRL ŽLEBIR Sestra Mira Kabaši Revščina ne pozna verskih in narodnostnih razlik Usmiljenke iz reda svetega Vincencija Pavelskega so bile leta 1948 iz Slovenije izgnane na jug države, ker so pri opravljanju svojega medicinskega poklica vztrajale v re-dovniškem oblačilu. Slovenke so bile prve katoliške redovnice v metohijski prestolnici, v njihov red pa je vstopilo tudi precej domačink katoliške veroizpovedi. Danes so med devetimi usmiljenkami, ki v Peči širijo krščansko ljubezen in usmiljenje, še štiri Slovenke, pet je Albank in tudi slednje vse odlično govore slovensko. Ena od teh je tudi sestra Mira Kabaši, doma iz kmečke družine s šestimi otroki, iz okolice Peči. Zgovorna redovnica, sicer medicinska sestra na pediatričnem oddelku peške splošne bolnišnice, je bila naši novinarski ekipi dodeljena za nekakšno vodičko po revnjh kosovskih družinah. Popeljala nas je k albanskim družinam, ki revni in neuki s težavo vzrejajo številne otroke, k muslimanom, katoličanom, pravoslavnim Srbom, k svobodnjaškim Romom, med katerimi v njihovi bedi in nebogljenosti ne delajo razlik. »Pomagamo jim s hrano, oblačili, posteljnino, kurjavo, ker veliko obolevajo, tudi z zdravili, kar prek Rdečega križa in slo- venske Karitas dobivamo na naš naslov. Veliko ljudi na Kosovu je brezposelnih, nimajo stalnega vira za življenje, taki so najbolj potrebni pomoči. Vendar jim denarja ne delimo. Če nimajo za kruh, jim ga pri peku za ves mesec vnaprej plačamo, tako da so vsak dan znova deležni svoje štruce. Obiskujemo revne, nemočne, invalide in ostarele v Peći. Veliko jih je, toliko da jih ne obhodimo kmalu, zlasti še, ker nas je večina še v službi, avtomobila pa tudi nimamo, da bi bile hitrejše in bolj gibljive...« nam je med obiski nizala sestra Mira, vmes pa delila družinam tisto, česar so bili najbolj potrebni, pa naj je šlo za hrano, oblačila ali le tolažilno besedo. Sestra Mira nas je na naši pretresljivi poti od postaje do postaje kosovske revščine opozarjala tudi na veliko razslojenost tamkajšnjega prebivalstva, na razkošne novogradnje, novonastala podjetja in bogate prodajalne in apoteke tamkajšnjih denarnih mogotcev, na sprte in v smrtnem sovraštvu živeče družine različnih ver in rodov, na duhovno revščino, neukost in brezvoljnost. Kar smo opažali skozi prizmo bolj ali manj neprizadetega opazovalca, ona kot domačinka globoko občuti. Sestra Marija Kovač V Peć namesto v afriški misijon Ob prvem srečanju z dobrodušno sestro Marijo nam znano zazveni njena govorica. Čeprav je dolga leta prebila v" tujejezičnem okolju, je v njenem govorjenju še opazna sled škofjeloškega narečja. Iz Zminca je doma. Ko se je posvetila v redovniški stan, se je odrekla domu in zaprisegla Bogu in krščanskemu usmiljenju. Njen dom je red sester svetega Vincencija Pavelskega tukaj v Peči, kjer je pred pol leta v tamkajšnji bolnišnici učakala zasluženi po-koj. Zdaj v domu sester usmiljenk skrbi za vrt, kokoši in bolj moška, gospodarska opravila. Njen blagozvočni glas je slišati pri vsakodnevnem bogoslužju, s kora zveni njeno igranje na harmonij. Škoda, da se je kar umaknila, smo slišali od sester, ki so jo poznale kot zelo sposobno in potrpežljivo medicinsko sestro, nazadnje na internem oddelku splošne bolnišnice v Peći. Kot vešča negovalka in čuteča usmiljenka bi lahko še veliko koristila bolnikom, invalidom in ubožnim, ki so potrebni njihove skrbi. Posebno doživetje je bilo slišati prisrčno pripoved sestre Marije, kako se je odločala za redovniški stan. Kovačevi iz Zminca so bili nadvse verni (po vojni so iz strahu pred nasiljem komunistične oblasti celo bežali na Koroško) in ne bi se branili imeti duhovnika v družini. Toda da bo v posvečeni red stopila ravno hči Marija, je bilo sprva nepojmljivo. Najprej je povedala materi, ki ji je svetovala, naj z novico drugim družinskim članom počaka, da se vrne iz vojske eden od bratov. Nasprotovanja bratov se je najbolj bala, toda pri zrelih 24 letih je bila dovolj trdno odločena za redovniško prihodnost, da je ne bi moglo zadržati, tudi če bi njen najljubši brat legel čez prag! Za medicinsko sestro seje šolala v Beogradu, kot usmiljenka je delala med umobolnimi v Črnem potoku pri Litiji. Zatem se je odpravila v Parfo.JjJ* ■ francoskega jezi* - p. v Belgijo študirat^ Srce jo je je učila to pa še ske bolezni ireč vefl" gnalo v Afriko, v misijoni ,]e. dar ji je načrte prekriža" ^ zen. Zdravniki so ji sv naj si namesto Afrike domače okolje. Tako se j „, stanila v Peći. Vroče z* s«. misijon to ravno ni, ven va, d? stra Marija smeje P"20^,k! je tudi tukaj dovolj eksoi ^ bi je bila deležna v Atn* ■ 0t> domačini v Peći, kjer dfjj drugem živi nadvsejp^^vii bivalstvo, ' san° C katoliki, prav0* R0. muslimani, Srbi, Alhan-)et|j mi, ki so jim zadnje °\t]sflf tudi politične razprtije . uživajo v ker zvesto :ai, scsn" - Ziji-elik ugled. To P* p? o sledijo svojem „. „ jledijo svoje" ^ slanstvu, ne oziraje se > . pfe ke, ki označujejo tukajsu bivalstvo. < — os < ve w 13 ft. 5e »J on •—> Z tu O O Z < CE S co GORENJSKI GLAS PETEK, 26. APRILA 1991 Urednica priloge: Darinka Sedej; sporedi Leja Čolnar; oblikovanje Igor Pokorn; lektorica Marjeta Vozlič V današnji prilogi preberite V uredništvu smo se na željo bralcev odločili, da bosta odslej rubriki za dom in družino in iz šolskih klopi v petkovi prilogi Gorenjskega glasa. Tudi tokrat vam predstavljamo ansamble, ki bodo nastopili na Alpskem večeru na Bledu, z nagradno igro, v kateri bomo razdelili 20 vstopnic za Alpski večer. V tej prilogi ni nagradne križanke zato, ker bo naslednja petkova priloga izšla že v torek, 30. aprila, pred prazniki, ko bomo objavili nagradno križanko. 3ADiO 313 FH RADiO Spoštovane bralke in bralci Gorenjskega glasa! Od današnje številke naprej boste lahko redno vsak teden v pričujoči rubriki prebirali najaktualnejše informacije povezane s kranjskim Radiom. Predvsem vas bomo obveščali o posebnih oddajah in najzanimivejših gostih. Danes, za uvod, nekaj osnovnih informacij. Oddajamo vsak dan od 12. do 19. ure in ob nedeljah (po novem) od 10. dopoldne do 1. ure zjutraj. Če nas želite poklicati oziroma se neposredno vključiti v program, zavrtite telefonski številki: 21-21 -22 ali 21 -21 -23. Vse druge informacije, želje, pripombe... pa nam lahkp';sporočite po telefonu: 212-825 ali 212-826. To sta hkrati tudi telefonski številki, na katerih lahko posredujete željo po obnavljanju ekonomsko-propagandnih sporočil. % Opozarjamo: V nedeljo, 27. aprila,; bomo na Radiu Kranj začeli z novo oddajo, ki jo bo pripravljala in vodila Romana Krajnčan, namenjena pa bo najmlajšim. »Vrtiljak z Romano« bo na programu vsako nedeljo od 10. do 10.30 ure. Ob tem naj omenimo tudi oddajo namenjeno osnovnim in srednjim šolam (pred kratkim časom se je že predstavila OŠ France Prešeren), ki jo pripravlja Tina Primožič. Uro predavanja bomo sporočili preko radijskih valov. Toliko za tokrat, na svidenje prihodnji teden! M VOLKSBANK Rosental B0R0VLJE, Tel. 9943-4227-3756 CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA SMO SE ZARADI OBNOVITVE PROSTOROV CENTRALE NA GLAVNEM TRGU PRESELILI NA NOVI NASLOV - VVERKSTRASSE 4 (OB GLAVNI CESTI V BOROVLJAH - NA DNU KLANCA LEVO) t VISOKE OBRESTI ZA VLOGE • VREDNOSTNI PAPIRJI - BREZ OBRESTNEGA DAVKA • GOVORIMO SLOVENSKO t ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE Počitek ... Foto: Jure Cigler VREME Veter in dež Za petek, 26. aprila, pratika napoveduje veter, za soboto, 30. aprila, meglo, za nedeljo, 28. aprila, ščip, za ponedeljek, 29. aprila, dež, za torek, 30. aprila, nestanovitno, za sredo, 1. maja, jasno, za četrtek, 2. maja, stanovitno veter. Lunine mene V nedeljo, 8. aprila, bo ščip ob 21. uri in 58 minut. Ker se Luna spremeni zvečer, bo po Herschlovem vremenskem ključu LEPO OB SEVERU IN ZAHODNIKU, DEŽ PA OB JUGU IN JUGOZAHODNIKU. V petek, 26. aprila, bo sonce vzšlo ob 4. uri in 58 minut in zašlo ob 19. uri in 3 minute - dan bo dolg 14 ur in 5 minut. Koledar imen Petek, 26. aprila: Klet, Klemen, Zdenka, Paš Sobota, 27. aprila: Cita, Jaro, Jaromil, Franci Nedelja, 28. aprila: Vital, Pavlin, Živko, Ljudevit Ponedeljek, 29. aprila: Robert, Marina, Hugo, Katarina Torek, 30 aprila: Marjan, Pij, Samo, Pika Sreda, 1. maja: Iztok, Jože, Maja, Greta Četrtek, 2. maja: Živa, Bor, Borko, Ati Izbor za kraljico narcis Letos bodo organizatorji popularne prireditve Miss narcis s Planine pod Golico napravili prediz-bor za kraljico narcis. Danes, v petek, 26. aprila, bo ob 19. uri v gledališču Tone Čufar ob zanimivem programu izbor kandidatk, ki se bodo potegovale za najlepšo narciso med narcisami. TRGOVINA UGODNIH NAKUPOV ŠPAR0VEC SPAR MARKET STRUGA-STRAU Tel.: 9943-4227-2349 PETEK SPOREDI 26. aprila 1991 1. PROGRAM. TV SLOVENIJA TV HRVATSKA 2 8.50 9.00 9.00 10.10 14.50 15.00 15.30 16.50 16.55 17.00 17.05 18.05 18.10 18.10 18.30 19.00 19.15 19.30 19.55 19.59 20.20 21.15 22.10 22.30 0.20 Video strani TV mozaik Klub Klobuk Velik zasuk, ponovitev francoske nadaljevanke Video strani Mednarodna obzorja: Nemčija danes, ponovitev Sova, ponovitev EP Video strani Poslovne informacije TV dnevnik TV mozaik: Tednik, ponovitev EP Video strani Spored za otroke in mlade Zgodbe o Poluhcu: Kako je Po-luhec odklonil roko ošabne neveste, lutkovna igrica Mesečeva ura, angleška nadaljevanka Risanka TV okno TV dnevnik Vreme Zrcalo tedna Po otoplitvi, avstralska dokumentarna oddaja Heroji, avstralska nadaljevanka TV dnevnik Sova Dragi John, ameriška nanizanka Kitajski porcelan, francoski film Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Maribor: Tele M 19.00 Domači ansambli: Ansambel Franca Miheliča, ponovitev 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Ex libris: O tobaku 21.25 Koncert simfonikov RTV Slovenija, posnetek iz Cankarjevega doma 22.30 Satelitski programi, poskusni prenosi 22.55 Yutel, eksperimentalni program 23.56 Satelitski programi, poskusni prenosi l. PROGRAM TV HRVATSKA 9.15 9.20 9.30 10.00 12.00 12.10 12.20 15.25 16.20 16.35 16.40 16.50 17.00 17.30 18.00 18.45 19.10 19.30 20.00 21.35 22.25 22.45 0.15 1.15 Poročila TV koledar Povejte, kaj naj počnem, dokumentarna serija za mlade Šolski program: Otrok, šola, dom: Šolska reforma, kontaktna oddaja Poročila Video strani Prezrli ste, poglejte Staro za novo Video strani Poročila TV koledar ^ Pokličimo 93 Iz vašega čtiva: Ante Kovačič Povejte, kaj naj počnem, dokumentarna serija za mlade Hrvaška danes Polna hiša, ameriška nanizanka Risanka TV dnevnik Zadnji polet, ameriški film Duoptrija, talk show TV dnevnik Ekran brez okvira Yutel Poročila 12.45 Video strani 12.50 Dober dan 13.00 Bol na Braču: Tenis, odprto prvenstvo (ž), prenos 19.20 Dober večer 19.25 Velika pustolovščina v Sibiriji, zadnji del potopisne oddaje 19.30 Glasbeni vsakdan 20.00 Garfield 20.10 Zgodba za lahko noč 20.25 Pakistan - dežela in ljudje, potopisna serija 21.05 Nostalgija 21.50 Alf 22.25 Marlboro music show 23.00 Poročila 23.20 Neučakana pištola, ameriška nanizanka TV KOPER 16.00 18.30 18.45 19.00 19.25 19.30 19.50 20.10 20.30 21.30 22.20 22.30 Športne oddaje Program v slovenskem jeziku Odprta meja TV dnevnik Videoagenda Oddaja notranje politike Čarobna svetilka, otroški program Bober, Don Chuck, risanka Rojeni za življenje, dokumentarna oddaja Dickensove dogodivščine, nadaljevanka Leteči zdravnik TV dnevnik Športna rubrika TV AVSTRIJA l 9.00 9.05 9.30 10.00 10.30 12.15 13.00 13.10 13.35 14.00 14.45 15.00 15.05 15.30 15.55 16.10 16.35 17.00 18.00 18.05 18.30 19.22 19.30 19.53 20.00 20.15 21.15 21.25 21.35 23.30 0.00 0.05 Jutranji program: Čas v sliki Družinske vezi Ruščina Šolska TV Med nebom in zemljo, TV film Domače reportaže čas v sliki Mi, ponovitev Roseanne, serija Liebling Kreuzberg, Dvojna naloga Mojstri jutrišnjega dne Otroški program Alfred J. Kwak, risanka Am, dam, des Zeleni pašnik Dustv, avstralska serija Mozartov kviz Mini čas v sliki Čas v sliki Mi Baywatch, Stara ljubezen ne zarjavi Znanje danes Čas v sliki Vreme šport Derrick, Kdo si ti, oče? Znane osebnosti kuhajo Pogledi s strani Rockv, ameriški film Šport SP v hokeju - skupina A, ČSFR - SZ, iz Turkuja čas v sliki Dvoboj v Diablu, ameriški film TV AVSTRIJA 2 8.30 11.35 13.55 16.50 17.30 18.00 18.30 19.00 19.30 Vremenska panorama Leksikon umetnikov Šport SP v hokeju - skupina A, Kanada - Švedska Sirarski grofi Srečanje z naravo, oddaja o živalih Družinske vezi, serija Milijonsko kolo, nagradna igra Lokalni program Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Po redeče-belo-rdečih sledovih, Avstrijci na Portugalskem 21.00 Znanost 21.15 Šiling 22.00 Čas v sliki 22.30 Nenavadno življenje, video film 22.45 Filmski forum: Daljni vzhod - divji zahod 23.30 Skodelica čaja za ljubezen, ameriški film 1.10 Čas v sliki 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program - glasba -9.05 Glasbena matineja -11.05 Petkovo srečanje + glasba -12.00 Poročila - na današnji dan - 15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Studio ob 17.00 in glasba - 18.05 Vodomet melodij -19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.30-23.00 Slovencem po svetu - 23.06 Literarni nokturno - Vladislav Stres: Izgon iz raja - 23.15-4.30 Nočni program -glasba 1. RADIO žmi 16.00 - Napoved programa - EPP obvestila -17.00 - Potapljanje ladjic 19.00 - Odpoved programa - ODDAJNIKI RADIA TRIGLAV BRVOGI JESENICE BLEJSKA DOBRAVA ŠPANOV VRH VOGEL FREKVENCE: 96.8 Mhz, 89,8 Mhz 96.0 Mhz 87,7 Mhz 101,1 Mhz Gornjesavska dolina mesto Jesenice Radovljica, ostala Gorenjska Jesenice, Radovljica, Gorenjska Bohinj RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.30 - Domače novice 1 -15.00 - Petkov ocvirek -15.30 -Dogodki in odmevi - prenos Radia Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Domače novice -17.00 - Tema -18.00 - Čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 • Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa SLOVENIJA 1 SOVA DRAGI JOHN Kate toži nad tem, da ne sreča zanimivih moških, ko jih John predstavi Neila Kramarja, tovariša iz študentske bratovščine. Ne-il ima karto več za košarkarsko tekmo, a ker John ne more z njim, mu predlaga, da lahko vzame Kate s sabo. Je le srečala pravega? Kate žari od zadovoljstva, saj je Neil tako očarljiv, pozoren, obziren, tako duhovit. A ker se ji še ni poskušal približati, vzame stvar v svoje roke. In se opeče, ko ji Neil reče hvala in zbogom. Blagi pokojniki, dragi možje Danes, v petek, 26. aprila, bo ob 19.30 uri v Festivalni dvorani na Bledu nastopila Polona Vetrih v predstavi Blagi pokojniki, dragi možje, avtorja Alda Nicolaja. RTL PLUS Dobro jutro, poročila 9.06 Že spet ti 9.25 Junaki brez hlač, ameriška komedija 11.00 Tvegano 12.00 Vroča nagrada 12.35 Policijsko poročilo 13.10 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfieldska zgodba 15.10 Divja vrtnica 15.55 Domovinske melodije, ponovitev 16.45 Tvegano 17.15 Vroča nagrada 18.00 Človek za 6 milijonov dolarjev 18.45 Poročila 19.20 Nazaj v preteklost 20.15 Airvvolf 21.15 Dvorec ob Vrbskem jezeru, 8. nadaljevanje 22.20 Tutti frutti 0.50 Morilski pajki, ameriška grozljivka, ponovitev 2.25 Cesarica gladiatorjev, italijanski erotični film 3.45 Spodnja krila revolucije, francoski film EUROSPORT 6.30 Evropsko poslovni dnevnik 7.00 DJ Kat 8.30 Eurobika 9.00 Hokej na ledu - SZ : Kanada 11.00 Skoki na ponjavi 11.30 Eurobika 12.00 Skoki na ponjavi 12.30 Moto dirke - VN ZDA 250 in 500 ccm 14.00 Hokej na ledu -Kanada : Švedska 16.30 Lokostrelstvo - svetovno prvenstvo 17.00 Festival 17.30 Motonavtika 18.00 Tračni shovv 19.00 WLAF - ameriški nogomet 19.30 Športna poročila 20.00 Jadranje 21.00 Rokoborba 22.30 Formula ena: VN San Marina, trening 23.00 Tenis - Houston 0.30 Hokej na ledu -Kanada : Švedska 2.30 športna poročila CENTER amer. akcij, film DENARJA NA PRETEK ob 16. uri, amer. ljub. drama DIVJI PO SRCU ob 17.45 in 20. uri STORŽIĆ prem. amer. trde erot. SEKS V ZAPORU ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. akcij, film RAM-BO III. ob 20. uri KOMENDA amer. kom. BRUC ob 20. uri LAZE amer. vvest. film MLADI REVOLVERAŠI II. ob 19. uri ČEŠNJICA amer. akcij, vojni film NAVY SEALS - OKORELI SPECIALISTI ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. akcij, film KLETKA ob 19. uri ŠKOFJA LOKA amer. akcij, film SLEPI BES ob 18. in 20. uri RADOVUICA amer. zab. film ZLOČINI IN PREKRŠKI ob 20. uri BLED amer. zab. film UUBIMEC PO NAROČILU ob 20. uri IZ ŠOLSKIH KLOPI UREJA: HELENA JELOVČAN IŠČEMO DOBRE, PRIJAZNE UČITELJE < 2 a. < H Cu CA <: mi o on C* o o < F 00 žica Koder Učiteljsko pot je začela pred več kot tridesetimi leti in ves čas poučuje slovenski jezik na predmetni stopnji osnovne šole Heroja Bračiča na Bistrici pri Tržiču. Pravi, da ne verjame v posebno priljubljenost enega samega učitelja, saj pri njih vsi učitelji skupaj z vodstvom šole do učencev namerno razvijajo prijazen in strpen odnos. Tako začne ravnati vedno tudi vsak novi član kolektiva in ta homogenost ustvarja tisto toplo ozračje, v katerem se vsi dobro počutijo in tudi lažje in boljše delajo. Vsi moji kolegi se zelo trudijo, z učenci so prijazni, z lepo besedo pa nam otroke uspe tudi dobro motivirati za delo. Ker se vsi trudimo v isti smeri, je delo tu prav užitek, vse to pa je tudi dobra osnova za razvoj sposobnosti otrok. O njih se veliko pogovarjamo tako učitelji med seboj kot tudi z njimi samimi. Razumemo, da na njihovo počutje in uspešnost nujno vplivajo preobremenjenost, naglica in stiske vsakdanjega življenja, občasni neuspehi in morebitna neodpornost posameznika, zaradi česar njihova volja do dela ni vedno enaka. Znati moramo tudi potrpeti. Osebno sem prepričana, da je večina ljudi vedno dobrih, da nihče ni slab, le težave imajo. Ce je le mogoče, konflikte rešujemo z lepo besedo, a včasih je potrebna tudi ostrejša. Nikoli pa ni želja učitelja, da bi se ga otrok bal, le tisto osnovno spoštovanje do sebe, do vrstnikov in do odraslih mora imeti. Učitelji od njih tudi moramo nekaj zahtevati, sicer ni rezultatov. Sploh pa velja, da tistega, od katerega nič ne zahtevaš, nimaš rad. Seveda pa je treba pri tem upoštevati sposobnosti vsakega posameznika. Veliko učencev je zelo pridnih, nekateri so celo garaški. Jožica Koder je povedala, daje njena naloga (kot slavistke), hkrati pa tudi konjiček, ukvarjanje s sporočanjem. Rada vidi, če se otroci znajo lepo pisno izražati in jih k temu tudi vzgaja. Že več kot dvajset let je tudi mentorica zelo dejavnega šolskega literarnega krožka. Vsako leto izdelajo Stezice, zajeten bilten s pretežno reportažno vsebino, vsa leta že objavljajo v Glasu in na trži-škem radiu, pripravljajo kulturne dneve in pogosto gostijo slovenske kulturne ustvarjalce. Nekaj znanih mladih novinarskih in moderatorskih imen je izšlo iz te sredine. Jožica Koder se spominja vseh generacij, še posebej pa tistih najbolj talentiranih posameznikov in pravi, da se od njih marsikdo še čez leta vrne po nasvet ali pomoč. Nekoč stkane vezi ostajajo. To delo me zelo veseli, čeprav se z leti zelo spreminja in se je treba vedno znova prilagajati novim metodam, spremembam v življenju in pri otrocih. Rada sem učiteljica in znova bi izbrala ta poklic. • T. J., foto: J. Cigler Prepričani smo, da je v naših osnovnih in srednjih šolah še veliko dobrih, prijaznih učiteljev. Pišite nam o njih, radi jih bomo predstavili. MLADI MATEMATIKI ZA VEGOVA PRIZNANJA Na republiško tekmovanje gre 59 učencev Kranj, 24. aprila - Prejšnjo soboto, 13. aprila, so bila tudi na Gorenjskem občinska tekmovanja, letos že 26. po vrsti, za srebrno Vegovo priznanje. Medtem ko je na šolskih tekmovanjih sodelovalo kar okrog 2400 mladih matematikov, jih je bilo na vseh petih občinskih 566; 204 iz šestih razredov, 179 iz sedmih in 183 iz osmih. Srebrno Vegovo priznanje je prejelo 66 šestošolcev, 57 sed-mošolcev in 64 osmošolcev. Najboljši sedmošolci (21) in osmo-šolci (38) bodo 18. maja reševali zapletene matematične vozle na republiškem tekmovanju, kjer se bodo potegovali za zlata Vegova priznanja. Na republiško tekmovanje bodo odšli iz jeseniške občine Matej Rupnik, Urša Kranjc in Mojca Lužnik (7. razred), Mitja Šorn, Metka Keršmanc, Katja Voh, Dejan Burja in Primož De-bevc (8. razred), iz kranjske občine Rudi Sušnik, Alenka Fister, Boštjan Markun, Rok Sušnik, Denis Bajželj, Milena Maček (7. razred), Andrej Studen, Božena Križnar, Iztok Humar, Blaž Mavčič, Manca Cirk, Blaž Markun, Goran Bambič, Petja Fister, Polona Roblek, Matej Nikšič in Tilen Mrak (8. razred), iz radovljiške občine Igor Odar, Saša Rozman, Mateja Čotar (7. razred), Martin Rajgelj, Uroš Kralj, Tomi Soklič, Manca Tomažin, Janez Burja (8. razred), iz škofjeloške občine Mojca Filipič, Boštjan Mi-všek, Agata Kopač, Nataša Šmid, Janko Jelene, Janez Čufer, Si-bila Lebar (7. razred), Andrej Rupar, David Končan, Robert Justin, Matija Tomšič, Neža Dolinar, Petra Potočnik, Mohor Mare-tič, Lucija Mlakar, Andreja Jurca, Barbara Kastelec in Damjan Čadež (8. razred), iz tržiške občine pa Matej Polanšek, Blaž Konic (7. razred), Matevž Zupan, Pavel Kralj, Miha Ahačič, Marta Lukanc, Erika Žagar in Anka Grohar (8. razred). • H. J.' IMPORT EXPORT KRANJ, d.o.o. trgovina ^Žfojfo Stražišče, Delavska cesta 26 a Vam predstavlja del svoje bogate ponudbe: - kozarci Luminarc - jedilni servisi Arcopal - slike slikarja Marjana Belca $ i ■ $ iiir i y / /J/ / / * / / f c / Novosti na našem tržišču j - plastika Vidroplast - kuhinjska posoda Siiampos - japonski porcelan V I NA Q Maribor "^C^ Hotel Jelovica Bled Vabimo vas na ŠTAJERSKE DNEVE od 12. aprila do 12. maja v Bistroju hotela Jelovica. Postregli vas bomo s štajerskimi jedrni in pristnimi vini. Ob večerih vas bo zabaval domači ansambel. V tem času boste kvalitetna štajerska vina po konkurenčnih cenah lahko kupili tudi za domov! Rezervacije in informacije tel. 77-316! POSOJILNICA - BANKA ŽILA BELJAK / VILLACH Beljak / Villach. Kaiser Josef Platz 6, Tel 9943-4242-27377 Brnca / Hart, vznožje Korenskega sedla - ob glavni cesti (odprto tudi ob sobotah"!) Ziljska Bistrica I Feistritz Gail *r VISOKE OBRESTI ZA VLOGE £ BANČNA TAJNOST ft l . UGODNA MENJAVA SLOVENSKA POSTREŽBA SOBOTA SPOREDI 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.16 Video strani 8.26 TV mozaik 8.25 Angleščina ■ Follow me 8.60 Radovedni Taček: Sveča 9.06 Zbis: Abeceda na polju in v gozdu 9.16 Zgodbe o Poluhcu: Kako je Po-luhec odklonil roko ošabne neveste, lutkovna igrica 9.36 Alf, ameriška nanizanka 10.00 Zgodbe iz školjke 11.00 Ljubljana Zborovanje na Trgu revolucije, prenos 13.30 Video strani 13.40 Videogodba. ponovitev 14.25 Sammv gre na jug. angleški mladinski film 16.20 Sova. ponovitev 16.60 EP video strani 16.66 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.06 Ljudstvo Inuitov, švedski dokumentarni film 18.30 Zdaj pa po slovensko: Govori po šegi kraja, piši po šegi jezika, ponovitev izobraževalne oddaje 19.00 Že veste? 19.10 Risanka 19.20 TVokno 19.30 TV dnevnik 19.66 Vreme 19.69 Utrip 20 20 Žrebanje 3x3 20.38 Ona + On 22.10 TV dnevnik, šport, vreme 22.30 Sova Na zdravje), ameriška nanizanka Twin Peaks. ameriška nadaljevanka Ozdravitev odpisanega, ameriški film 1.16 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 14.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 14.66 Monte Cario: Tenis - ATP turnir, polfinale, prenos 17.30 Satelitski programi - poskusni prenosi 17.66 Ljubljana, srce OF. dokumentarna oddaja 19.00 Muppet shovv: Johnov Cash 19.30 TV dnevnik 20.16 Filmske uspešnice: Steze slave, ameriški film 21.40 Satelitski programi - poskusni prenosi 22.66 Tenis - ATP turnir, polfinale. posnetek iz Monte Carla 23.66 Yutel. eksperimentalni program 0.46 Satelitski programi - poskusni prenosi 1. PROGRAM TV HRVATSKA 8.15 Poročila 8-20 TV koledar 8.30 Vesela sobota, spored za otroke 10.00 Izbor šolskega programa 10.00 Zakaj, zakaj? 10.15 Premisli in naredi sam 10JO Glasbena delavnica: Ura trobente 11.00 V vrtincu stoletij: Bekija 11 JO Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija 12.00 Kako biti skupaj 12.30 Besede, besede 13.00 Dokumentarna oddaja 13.46 Aladinova čudežna svetilka, sovjetski mladinski film 16.16 Mikser M, zabavna oddaja 16.00 Sedmi čut. oddaja o prometu 18.10 Ciklus filmov B. Marjanovića: Otok. človek, kamen, dokumentarni film 16.26 Narodna glasba 16.56 Poročila 17.00 Odprto.. 17.30 TV teden 17.46 TV razstava: Zlatko Keser 18.00 Vrnitev na otok zakladov, TV nadaljevanka 18.56 Denver, poslednji dinozaver, ameriška risana serija 19.30 TV dnevnik 20.00 Intervju tedna 20.15 Mestece v Teksasu, ameriški film 21.56 TV dnevnik 22.15 Hrvaški simboli: Grb in zastava, dokumentarna oddaja 22.46 športna sobota, oddaja TV Novi Sad 23.06 Fluid, zabavnoglasbena oddaja 23.50 Yutel 0.40 Poročila TV HRVATSKA 2 8.56 Video strani 9.00 Dober dan - spregledali ste - poglejte 9.10 Nostalgija, ponovitev 10.15 Pakistan - dežela in ljudje 10.46 Neučakana pištola, ameriška nanizanka 11.30 Ekran brez okvira, ponovitev Šport 13.00 Bol na Braču: Odprto prvenstvo v tenisu (ž), prenos Monte Carlo: Tenis, ATP turnir, polfinale, prenos 19.30 Glasbeni vsakdan 20.00 Simpsonovi, risana serija 20.30 Shovv program 21.00 Predstavitev pesmi za Evrovizi-jo, 1. del 21.50 Zakon v Los Angelesu. ameriška nadaljevanka 22.35 DP v nogometu: Hajduk - Dinamo, posnetek 23.06 Predstavitev pesmi za Evrovizi -jo. 2. del 23.50 Maraton z nadaljevanko Najljubši sin, 6 delov ameriške nadaljevanke TV KOPER 16.00 športne oddaje 18.30 Telerama šport 19.00 TV dnevnik 1920 Videoagenda 19.30 Jutri je nedelja, verska oddaja 19J6 čarobna svetilka - otroški program 20.00 Dolga volkova senca, italijanski celovečerni film 21.30 Leteči zdravnik, serija 22 20 TV dnevnik 22-30 športna rubrika TV AVSTRIJA 9.00 9.06 9.30 10.00 10.30 11.00 12.30 13.00 13.10 13J6 16.06 15.20 16.30 15.56 16.00 17.00 17.10 17J6 18.00 čas v sliki in Družinske vezi, serija Angleščina Francoščina Ruščina Domotožje - tam, kjer cvetijo rože. ponovitev avstrijskega filma Hallo Austria, hallo VVienna čas v sliki Mi Na lepi, modri Donavi. TV film Comedv Cape rs, Poročna uspešnica 1000 mojstrovin Otroški program Kapitan Smodnik na črni svinji, risanka VVurliizer Mini ČVS Trivial Pursuit. igra za velike in male če mene vprašal... Duh črne mačke čas v sliki 18.06 Nogomet 18.30 Baywatch, serija 19.30 čas v sliki 20.00 šport 20.15 Glasba lebdi v zraku, prenos velikega koncerta po željah 22.06 Novo v kinu 22.10 Model in vohljač 23.00 Beg v prepad, francoski film 0.30 Čas v sliki 0.36 Smrtna plovba Valhalle, ameriški film 2.06 Čas v sliki 2.10 Ex libris SLOVENIJA 1 SOVA TV AVSTRIJA 2 8.30 13.46 13.56 14.40 15.25 17.00 17.46 18.00 18.30 19.00 19.30 20.00 20.15 22.10 22.15 22.46 0.15 0.20 Vremenska panorama Leksikon umetnikov Merano Pesmi za Evrovizijo, 2. del Simfonični koncert Ljuba družina Kdo me hoče? - Živali iščejo dom Družinske vezi, serija Slika Avstrije Avstrija danes čas v sliki, vreme Kultura Hurikan, ameriški film Čas v sliki šport Sedemdeseta pomlad Petra Ustinova, posnetek slavnostne prireditve v Parizu čas v sliki Ex libris NA ZDRAVJE! Carla išče vzgojiteljico za svoje otroke. Priporočila in znanje posameznih predmetov niso tako zelo pomembna. Pač pa je važno to, če je bila kandidatka kdaj udeležena v vojaškem spopadu. Dokazati mora namreč, da se zna braniti.. Rick VValker, pomožni metalec Red Soxov, je v krizi. Za pameten nasvet zaprosi Sama in Trenerja. V lokalu so vsi istega mnenja -Ricku manjka samozavesti. Potrebuje meditacijo, obenem si mora poživiti tudi spolno življenje. Samova kariera je, po njihovem mnenju, dokaz za to, da ima seks res nekaj pri tem. On pa ve. da ima največ zaslug navadni talisman - pokrovček od steklenice... L RADIO ŽIRI 16.00 - 19.00 - Razvedrilno popoldne na valovih Radia Žiri - vmes EPP - pogovor s sponzorjem oddaje - 19.00 -Odpoved programa - RADIO TRIGLAV JESENICE 1. PROGRAM RADIO SLOVENCA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani + pionirski tednik - 9.06 Z glasbo v dober dan -10.06 Kulturna panorama - 11.06 Radijski kabaret -12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.40 Radijski Merkurček + EP - 15.30 Dogodki in odmevi -15.56 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Tedenski aktualni mozaik - 18.06 Znano in priljubljeno -19.46 Z zabavnimi ansambli - 20.00 Radio na dopustu -22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Kratka radijska igra - 23.06 Literarni nokturno -Harrv Kuhner: Pesmi - 23.16-6.00 Nočni program - glasba 11.46 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.10 - Duhovna obzorja -12.30 - Horoskop -13.00 - Opoldanski poročevalec - prenos Radia Slovenija - 13.40 - Kuharski nasvet - 14.30 -Domače novice 1 - 16.00 - Tečaj angleškega jezika - ponovitev - 15.30 • Dogodki n odmevi - prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Domače novice 2 - 17.00 - Zabavno glasbena oddaja - 18.00 - čestitke poslušalcev in EP -18.59 - Odpoved programa FTLMNET 7.00 Aiong Came Jones 9.30 Pollv 11.00 Rainbovv Brite and the Star Stealer 13.00 The Chalk Garden 15.00 Cat Citv 17.00 Women on the Verge of a Nervous Breakdown 19.00 Belini an & True 21.00 Moon Over Para-dor 23.00 Date with the Angel 1 JO I Feel It Rising 3.00 Secret Ceremonv 5.00 She's Having Babv KINO 27. aprila CENTER amer. akcij, film DENARJA NA PRETEK ob 17. in 19. uri prem. amer. akcij. voj. filma NAVY SEALS - OKORELI SPECIALISTI ob 21. uri STORŽIĆ amr. kom. GLEJ NO. KDO GOVORI ob 16. uri. amer. trda erot. SEKS V ZAPORU ob 18. in 20. uri ŽELEZAR prem. amer. thrill. LEPI JOHNNY - JOHNNY HANDSOME ob 17. in 19. uri, prem. amer. krim. filma ROOKIE - ULIČNI POLICAJ ob 21 uri DUPLICA prem. amer. kom. BRUC (RESHMAN) ob 19. in 21. uri TRŽIČ amer. ljub. drama DIVJI PO SRCU ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer akcij, film SLEPI BES ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer akcij, film KLETKA ob 18. in 20. uri RADOVUICA amer. glasb, film PLESALEC STEPA ob 18. uri, amer. erot. film DEVET IN POL TEDNOV ob 20. uri BLED amer. akcij, film DOBRI FANTJE ob 18. in 20. uri BOHINJ amer. pust. film PRESTOPNIKI ob 20. uri NOVO V KINU OKORELI SPECIALCI (Navy Seals) ameriški vojni film; režija: Levvis Teague; glavne vloge: Charlie She-en, Michael Biehn. Joanne VVhallev Kilmer Na vročem srednjem vzhodu je zadet helikopter ameriške vojne mornarice. Na pomoč pride elitna enota specialcev, ki nalogo reševanja uspešno opravi, nato pa se odpravi na lov za sovražnikovimi raketami. Uspe jim izvedeti, da so rakete v razdejanem Bejrutu. Okoreli specialci se morajo prebiti skozi mesto, v katerem divja vojni pekel, in do naslednjega jutra izvršiti nevarno nalogo. < mi < mi U Ui cu < mi 2 C/3 *-> Z mi oc O O Z < rr h-co (b / NEDELJA SPOREDI 28. aprila 1991 I. PROGRAM TV SLOVENIJA TV HRVATSKA 2 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA mi m» 06 Gm Um £ O* C/5 < mi C/i —> o£ O O z < 8.50 9.00 9.50 10.20 10.50 11.10 11.40 12.00 12.30 13.10 14.40 15.30 16.55 17.00 17.06 18.53 18.55 19.00 19.15 19.30 19.55 20.05 20.40 21.25 22.00 22.25 23.46 Video strani Otroška matineja. Živ žav Mesečeva ura, ponovitev angleške nadaljevanke V znamenju zvezd: Vodnar, ponovitev nemške dokumentarne serije Muppet shovv: Johnnv Cash, ponovitev Videomeh Obzorja duha Ljudje in zemlja Prisluhnimo tišini Titanic, ponovitev Saga o Forsvtih, angleška nadaljevanka Sova, ponovitev Poslovne informacije TV dnevnik Sedmi križ, ameriški film EP Video strani Risanka TV mernik TVokno TV dnevnik Vreme Posel je posel, slovenska nanizanka Zdravo Pesmi za Eurosong '91,2. del TV dnevnik, šport, vreme Sova Kremplji in praske, ameriška nanizanka Inšpektor Morse, angleška nanizanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 13.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 13.46 Imola: Formula 1, prenos 16.16 Monte Carlo: Tenis - ATP turnir, finale, vključitev v prenos 17.56 Turku: SP v hokeju na ledu skupine A: SZ - švedska, prenos 20.00 Bajke na Slovenskem: Dobro in zlo, dokumentarna oddaja 20.25 Ciklus filmov R. W. Fassbinder-ja: Bolvvieser, nemški film 22.00 Finale jugoslovanskega rokometnega pokala (ž), posnetek iz Bosanskega Broda 23.15 športni pregled, oddaja TV Sarajevo 23.46 Yutel, eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVATSKA 9.30 Lathatar - Horizonti, kronika v madžarščini 9.46 Poročila 9.50 TV koledar 10.00 Dobro jutro, nedeljsko dopoldne za otroke 12.00 Sadovi zemlje, kmetijska oddaja 13.00 Poročila 13.06 Daktari, ameriška nanizanka 13.55 In tudi letos, izobraževalna oddaja 14.25 Nedeljsko popoldne: Sestanek brez dnevnega reda 17.10 Mlada Bess, ameriški film 18.46 Leteči medvedki, risana serija 19.10 TV sreča 19.30 TV dnevnik 20.00 TV drama 21.15 Dokumenti časa: Pošastne vasi Vladimirova 22.00 TV dnevnik 22.20 Mozart od Salzburga do Zagreba, glasbena oddaja 23.20 športni pregled, oddaja TV Sarajevo 0.06 Yutel 1.06 Poročila 10.46 Video strani 10.50 Dobro jutro 11.00 Bol na Braču: Odprto prvenstvo v tenisu (ž), prenos 12.56 športno popoldne 13.00 Finale pokala Jugoslavije v rokometu (ž), prenos 14.15 Imola: Formula 1 za veliko nagrado San Marina, prenos 15.00 Monte Carlo: tenis, ATP turnir, prenos 20.30 Sedma noč 3 + 3 + 1 - nedelja Murphv Brovvn, ameriška humoristična nanizanka Gost sedme noči Srečanje z likovnim umetnikom in začetek dobrodelne akcije NLF, nagradna igra NbflBi klici 0.50 Rezultati avkcije TV KOPER 16.00 Športne oddaje 18.00 »Tutti frutti«, glasbena oddaja 19.00 TV dnevnik 19.20 Videoagenda 19.25 Čarobna svetilka - otroški program 20.10 »I brotos del vvestt, celovečerni film 21.30 Globus 22.00 TV dnevnik 22.10 Športna oddaja TV AVSTRIJA l 9.00 Čas v sliki 9.06 Neenak par 11.00 Ura za tisk 12.00 Tednik 12.30 Orientacija 13.00 čas v sliki 13.10 Družine, kolikor hočeš 13.36 Nebraska 14.55 Takrat 15.00 Gornja Avstrija iz zraka 15.25 Hiša v Jeruzalemu 15.30 Pustolovščina bremenskih mestnih muzikantov 15.56 7 x ti in jaz 16.10 Daktari 17.00 Mini ČVS 17.10 X-large 18.30 Bavvvatch 19.30 Čas v sliki 19.48 Šport 20.15 ... no, in? 21.35 Vizije 21.40 Mozartov koledar 21.46 W. A. Mozart: La finta giardi-niera KV 196 1.40 čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 9.00 čas v sliki 9.06 Kulturni tednik 9.30 Kulturni zajtrk 10.16 Po sledeh Jamesa Cooka 11.00 Opera proti operi 12.28 Iščemo popolnost - nato Leksi kon umetnikov 13.00 Domovina, tuja domovina 13.30 Športno popoldne 16.30 Svet pustolovščin 17.15 Klub za seniorje 18.00 Družinske vezi. serija 18.30 Avstrija v sliki 18.55 Verska oddaja 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.15 Hobotnica 22.00 Čas v sliki 22.06 Šport 22.10 Vse posluša moje ukaze 23.56 Šport 1.10 Čas v sliki 5.00-8.00 Jutranji program, glasba -8.06 Radijska igra za otroke - 9.06 Pomnjenja - 10.06 Nedeljska matineja - 11.03-16.00 Naši poslušslci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtrca domačih - 17.30 Humoreska tega tedna - 18.00 Priljubljene operne melodije - 19.00 Radijski dnevnik -20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Jems Tate: Pesmi - 23.15-04.30 Nočni program, glasba l. RADIO ŽERI 9.00 - Napoved programa - EPP - radijski koledar - kino - 10.00 - Minute za šport in rekreacijo - 10.16 - Alpe tourovo turistično okence - v živo -11.00 - Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi - 12.00 - Nedeljska duhovna misel 12.15 - EPP -12.30 - če stitke in pozdravi - 13.30 - Odpoved programa - SLOVENIJA! 20.00 POSEL JE POSEL Ljubosumna žena pride na Ultra-servis, ker misli, da gre za detektivsko agencijo. Moniki razburjeno potoži, da jo mož vara in želi, da ji priskrbijo dokaze, fotografije, s katerimi bi lahko potem moža dodobra izmolzla. Tako trdno prepričana, da jo mož, ki je lovec. vara. pa je zato. ker je zvečer pod oknom slišala njegov pogovor s prijateljem in dogovor, da gre prihodnjo nedeljo z njima na lov tudi občudovanja vredna Laura. Teta Liza prisluškuje pogovoru ljubosumne žene in šefinje Monike in o tem obvesti osumljenega moža. Uitraserviso-ve fante, ki jih žena opremi z lovskimi uniformami, med detektivskim podvigom torej čaka lepo presenečenje... RADIO TRIGLAV JESENICE RTL PLUS 8.00 - Začetek - 8.05 - Oddaja za otroke - 9.15 - Horoskop - 9.46 - Špikov kot -10.15 - Slovenci v svetu - 10.46 -Nasvet za nedeljsko kosilo - 11.00 -Radijski sejem - 12.00 - čestitke poslušalcev - 13.00 - Tema - 14.00 - Čestitke - 15.00 - Razgovor - 16.00 - Čestitke poslušalcev - 17.00 - Tema -18.00 - EPP 18.59 - Odpoved programa FILMNET 6.00 Mr. T 620 Kapitan N 6.46 Jetso novi 7.10 Različne mladinske oddaje 9.30 Film 11.00 Ta teden 12.06 Klasika a la carte 12.38 Neverjetne zgodbe 13.00 čas mladih, film 14.15 Pogovor s Heidi Bruehl 15.60 Film 17.50 Petrova glasbena revija 18.48 Poročila 19.10 Dan kot noben drug 20.15 Film 21.46 Spieglov TV magazin 2226 Prime Time 22.40 Vohljač 23.38 Ponoči, ko zamrzne kri, grozljivka 0.00 Neznane dimenzije 0.25 Alfred Hitchcock prikazuje 0.50 Model in vohljač 7.00 La Famiglia 9.00 The Great Loco-motive Chase 11.00 The in Crowd 13.00 The Big Trees 15.30 Perfect Harmonv 17.00 The Dark Side 19.00 Sunset 21.00 Cold Sassy Tree 23.00 Stacv's Knights 1.00 Capone behind Bars 3.00 Night of the Creeps 5.00 Inadmissable Evidence EUROSPORT 7.00 Verski program 8.00 Tovarna zabave 10.00 Mednarodni šport 11.00 Formula ena: VN San Marina, trening 11.30 Tae-Kwondo - svetovno prvenstvo 12.00 Boks - sledi Tenis - Hou-ston - sledi Formula ena: VN San Marina, prenos • sledi Hokej na Idu -ZDA : Finska KINO 28. aprila CENTER amer. akcij, film DENARJA NA PRETEK ob 17 uri, amer. ljub. drama DIVJI PO SRCU ob 19. uri, prem amer. thrill. filma JAKOBOVA LESTEV GROZE ob 21. uri STORŽIC amer akcij, film RAMBO III. ob 18. uri. amer. trda erot. SEKS V ZAPORU ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. thrill. film LEPI JOHNNY ob 17. in 19. uri, amer. trda erot. VEDNO PRIPRAVLJENA ob 21. uri DUPLICA prem amer. mlsd. akcij. kom. ČAROVNIK ob 10. uri. prem amer. akcij, vojn filma NAVY SEALS - OKORELI SPECIALISTI ob 17., 19. in 21. uri TRŽIČ prem. amer krim. filma ROOKIE - ULIČNI POLICAJ ob 18 in 20 uri DOVJE amer. kom. BRUC ob 19.30 uri ŽELEZNIKI amer kom. NAJBOLJ NORI BOŽIČ ob 19 uri ŠKOFJA LOKA amer. akcij, film KLETKA ob 18 in 20. uri RADOVLJICA amer. zab. film ZLOČINI IN PREKRŠKI ob 18. uri, amer. erot. film DEVET IN POL TEDNOV ob 20. uri BLED amer. pust. film PRESTOPNIKI ob 18. uri, amer. zab. film LJUBIMEC PO NAROČILU ob 20. uri BOHINJ amer. akcij, film DOBRI FANTJE ob 18. in 20. uri NOVO V KINU JAKOBOVA LESTEV GROZE (Jacobs Ladder) ameriški thriller; režija: Adrian Lyne; igrajo: Tim Robbins, Dannv Ai-ello. Elisabeth Pena Film pripoveduje zgodbo o Jakobu, ki je bil hudo ranjen v Vietnamu, in se prebudi v sedanjosti. Vietnam se mu zdi kot »flashback«. Mučijo ga halucinacije, preganjajo ga demoni, včasih se mu zdi, da živi z ženo, zatem se mu dozdeva, da je žrtev vojaškega eksperimenta s halucinogeno drogo. Izkaže se, da je bil Jakob sicer res ena od žrtev poskusov z mamilom, imenovanim »Lestev«, kajti vojaki Robinovega bataljona so se sredi bojnega polja začeli čudno obnašati in padati v trans in videti je bilo, da se je nekdo poigral z njihovim razumom. Zato ne preseneča spoznanje, da je ta enota žrtvovana za poskus novih bojnih strupov. Z9. aprila 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 9.00 9.00 9.10 9.25 10.15 10.50 11.05 11.20 14.55 15.05 15.25 16.55 17.00 17.05 18.30 18.30 18.45 19.10 19.15 19.30 19.55 20.05 21.10 22.00 22.20 23.05 0.25 Video strani TV mozaik Ciciban, dober dan: Na Rožniku Pojdi nekam, ne ve se kam: Majhna četa, lutkovna igrica HTV Rapunzel, ameriški mladinski film Imel sem ptičico... glasbena oddaja Utrip, ponovitev Zrcalo tedna, ponovitev TV mernik, ponovitev Video strani Obzorja duha, ponovitev Sova, ponovitev Poslovne informacije TV dnevnik TV Mozaik: Zdravo, ponovitev Spored za otroke in mlade Radovedni Taček: Miza Alf, ameriška nanizanka Risanka TV okno TV dnevnik Vreme Žarko Petan: Dachauski procesi, TV priredba gledališke predstave MGL Osmi dan TV dnevnik, vreme 400 let slovenske glasbe Sova: Gledališče Ravja Bradburvja, angleška nanizanka Inšpektor Morse, angleška nanizanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.30 SP v hokeju na ledu skupine A: ČSFR - Kanada, posnetek iz Tampereja 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana 19.30 TV dnevnik 20.00 Po sledeh napredka 21.00 Sedma steza, športna oddaja 21.20 Omizje: Pet let po Černobilu Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVATSKA 9.15 Poročila 9.20 TV koledar 9.30 Smrt Smail-age Čengiča. lutkovna serija za otroke 10.00 Šolski program 10.00 Plavi bicikel 10.15 Likovna umetnost 10.30 Bodite z nami 10.45 TV gledališče: Komedija 11.15 Familv album, tečaj ameriške angleščine 11.45 TV Leksikon: Kinematograf 12.00 Poročila 12.10 Video strani 1220 Glina kot usoda, dokumentarna oddaja 12.50 Skrita priča, ameriški film 14.40 Dokumenti časa: Pošastne vasi Vladimirova 15.30 Vrtoglavica, oddaja o filmu 16.30 Video strani 16.46 Poročila 16.50 TV koledar 17.00 Šolski program: Familv album, tečaj ameriške angleščine 17.30 Smrt Smail-age Čengiča, lutkovna serija za otroke 18.00 Hrvaška danes 18.45 Moj Levt, dokumentarni film 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Boljše življenje, humoristična serija TV Beograd 20.55 Sedem dni v svetu, zunanja politika 21.25 TV Dnevnik 21.50 Kinoteka Hollywooda: Clash by Night, ameriški film 23.35 Yutel 0.25 Poročila TV HRVATSKA 2 14.55 15.00 16.30 17.15 18.00 18.05 19.00 19.30 20.00 20.10 20.20 21.20 21.55 22.20 23.05 Video strani Dober dan Spregledali ste - poglejte Zakon v Los Angelesu, ponovitev Nočni klici, ponovitev ameriške nanizanke Dober večer Rumena minutka Sreča pa še večja, oddaja za naročnike Glasbeni vsakdan Risanka Zgodba za lahko noč Svet športa Cosby shovv, ameriška humoristična nanizanka Poročila Twin Peaks, ameriška nadaljevanka Mož, imenovan Sokol, ameriška nadaljevanka TV KOPER 16.00 Športne oddaje 18.30 Program v slovenskem jeziku 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.20 Videoagenda 19.25 Čarobna svetilka - otroški program Stanlio in Olio 19.50 Glasbena oddaja 20.30 Ponedeljkov športni pregled 21.00 Telerama šport 21.30 TV dnevnik 21.45 6. krog - šport iz zamejstva TV AVSTRIJA l 9.00 Čas v sliki 9.05 Družinske vezi 9.30 Avstrija v sliki 10.00 TV v šoli 10.30 Častno znamenje 12.00 Po rdeče-belo-rdečih sledeh 13.00 Čas v sliki 13.10 Primer za ljudskega tožilca nato Reakcije 13.40 Kraj srečanja - narava 14.10 Angel se vrača 14.55 Takrat 15.05 Babar 15.30 Am, dam, des 16.10 Pirati z reke Spree 16.35 Ding dong 17.00 Mini ĆVS 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Baywatch 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Šport ob ponedeljkih 21.08 Mojstri kuhajo 21.15 Pogledi s strani 21.25 Peter Strohm, mejni primer 22.20 Razpad 23.55 Praznik jazza v VViesnu 1990 0.40 Čas v sliki popravi TV AVSTRIJA 2 8.30 Vreme - panorama 16.35 Leksikon umetnikov 16.45 Jame, čarovnice, svetinje, 2. del 17.30 Lipova ulica, družinska serija 18.00 Družinske vezi, serija 18.30 Gaudimax 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki, vreme 20.15 Gozdarska hiša Falkenau, Silvi- na odločitev 21.15 Teleskop: Černobilska bitka 22.00 Čas v sliki 22.30 Sushi ali Hamburger, Tiha invazija 23.15 Nočni studio 0.15 Čas v sliki l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.3G-8.00 Jutranji program, glasba -7.00 Druga jutranja kronika - 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba -11.05 Izbrali smo... 12.30 Kmetijski nasveti -14.20 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih -15.15 Radio danes, radio jutri - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba -18.05 Pihalne godbe vam igrajo -20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 21.05 Zaplešite z nami -23.05 Literarni nokturno - Anka Petri-čevič: Ponovno te kličem - 23.15-4.30 Nočni program, glasba HRVAŠKA 1 21.50 CLASH BY NIGHT ameriški barvni film; igrajo: Barbara Stanwyck, Paul Douglas, Robert Ryan, Marilyn Monroe Mae Doyle, precej nemirno dekle z majhnega ribiškega mesta, se vendarle ustali in poroči z ribičem Jerrvjem Damatom. Njen cinični prijatelj Earl Pfeifer zasluti, da v zakonu ni srečna. Zato jo poskuša razveseliti. Začne jo osvajati... 15.00 Capone Behind Bars 17.00 My Dear Secretary 19.00 Visionquest 21.00 Housekeeping 23.00 Final Notice 1.00 The Couch Trip 3.00 Mishima 5.00 Le Chainon Manguant RTL PLUS l. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - reklame - obvestila - 17.00 - Veseli predpraz-nični vrtiljak -17.30 - Zakajčkova mini šola - 18.00 - Da se mladi bolje spoznamo med seboj - 19.00 - Odpoved programa - RADIO TRIGLAV JESENICE 6.00 Dobro jutro in poročila 9.05 Že spet ti 9.30 Film 11.00 Tvegano 12.00 Vroča nagrada 12.35 Policijsko poročilo 13.10 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfieldska zgodba 15.10 Divja vrtnica 15.55 Vesoljska ladja Galactica 16.45 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Človek za 6 milijonov dolarjev 18.45 Poročila 19.20 Ekipa A 20.15 Mini Playback shovv 21.15 Erotični film 22.25 10 pred 11 23.25 Priložnost za ljubezen 0.05 Moški magazin 0.40 Erotični film 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 12.30 -Športni pregled - 13.00 - Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija -14.00 - Glasbena rubrika: klasična glasba - 14.30 - Domače novice 1 -15.30 - Dogodki in odmevi - prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila -16.30 - Domače novice 2 -17.00 - Tema - 18.00 - Čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa - EUROSPORT FILMNET 7.00 La Ronde 9.00 Cold Sassy Tree 11.00 The War VVagon 13.00 Sunset 6.00 Mednarodno poslovno poročilo 6.30 To so bili dnevi 7.00 DJ Kat 8.30 Eurobika 9.00 Hokej na ledu - ZDA : Finska 11.00 Festival 11.30 Eurobika 12.00 Jadranje ČČ13.00 Formula ena: VN San Marina 14.00 Nogometni dokumentarec 16.00 Hokej na ledu -svetovno prvenstvo 18.00 Rodeo 19.00 Velika kolesa 19.30 Športna poročila 20.00 NHL Hokej 21.00 Boks 22.00 Hokej na ledu - svetovno prvenstvo 24.00 Avstralski nogomet 1.00 Športna poročila 1.30 Kriket - Zahodna Indija : Avstralija OBČINA ŠKOFJA LOKA Sekretariat za občo upravo in proračun Poljanska c. 2 Uprava za družbene prihodne občine Škofja Loka objavlja prosta dela: DAVČNI INŠPEKTOR (delavec s posebnimi pooblastili) Pogoji: - višja strokovna izobrazba ekonomske ali upravne smeri in 2 leti delovnih izkušenj. Poskusno dela traja 4 mesece. Prijave z dokazili o strokovnosti in kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Upravni organi občine Škofja Loka, sekretariat za občo upravo in proračun, Škofja Loka, Poljanska c. 2. Nepopolnih prijav ne bomo obravnavali. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po objavi. KINO 29. aprila CENTER amer. thrill. film JAKOBOVA LESTEV GROZE ob 16. in 18. uri, amer. glasb, film AMADEUS ob 20. uri STORŽIČ IN ŽELEZAR Danes zaprto! RADOVLJICA amer. glasb, film PLESALEC STEPA ob 20. uri BLED amer. erot. film DEVET IN POL TEDNOV ob 20. uri m* < J tm X - < * O. c/5" < m} O m* C/3 —i Z tu S o o z < s cd 8 < -J «< ve Ou iS C/3 UJ oi O O Z < CC r-(/> NOVO NA KUHINJSKI KNJIŽNI POUCI Juhe in enolončnice Ljubljana, 19, aprila - Cankarjeva založba je na tiskovni konferenci pretekli petek v znani ljubljanski gostilni Ža-bar na Viču novinarjem predstavila najnovejšo kuharsko knjigo iz serije Velike kuharske knjige nemške avtorice Annette Wolter "Juhe in enolončnice". - Vsi recepti so dvakrat preizkušeni, vsaka jed je predstavljena z barvno fotografijo. Večina gospodinj zagotovo pozna prvo knjigo iz serije "velikih kuharic" Cankarjeve založbe, Vse kuhinje sveta, v kateri je predstavljeno petsto najbolj znanih narodnih speciali-tet iz 61 dežel. Zelo znana je tudi Velika knjiga o peki, ki je bila takoj razgrabljena in že nekajkrat ponatisnjena, rade pa gospodinje sežejo tudi po knjigah enakega formata, kot so Hladne jedi, Perutnina, Ribje jedi, Testenine, Zelenjavne jedi in Kolači in torte. Kot so se jim priljubile vse dosedanje izdaje, bodo zagotovo takoj odlično ocenile tudi najnovejšo knjigo, ki so jo že težko pričakovale, Juhe in enolončnice. In kaj prinaša ta izredno lepa, bogato ilustrirana, kvalitetna knjiga? Vse, kar moramo vedeti o juhah, čistih in gostih, o njihovi vrednosti, o priljubljenih zakuhah, dišavnicah in vseh pripomočkih za kuhanje juh. Poseben poudarek je dan gostim juham, ki jih naše gospodinje navadno še vedno pripravljajo kar iz vrečk, a prav v tej knjigi spoznate, kako z lahkoto in poceni se skuha odlična kremna juha s katerokoli zelenjavo, ki jo imamo tisti trenutek pri roki. Silno pa pritegnejo obare ter zanimive domače in tuje enolončnice. Kar priznajte, da pozabljamo nanje, pa bi si prav z enolončnicami zaposlena gospodinja lahko prihranila ogromno časa. Le prelistajte knjigo do konca, ko vam prvič pride v roke. Boste videle, koliko je za nas še neznanega prav o juhah. Nak, ni samo goveja juha, zelenjavna enolončnica in prežganka na svetu. Malo je vrst jedi, kjer lahko domišljiji tako pustimo svobodne peruti, kot so prav juhe. Če bi mene vprašali, kaj mi je v knjigi najbolj všeč, bi iz mene kar ustrelilo: "Zakuhe!" Kaj morem, ko pa sem zaljubljena v cmočke in v tej knjigi so tako nazorno .prikazane priprave mozgovih, telečjih, zdro-bovih, lososovih, jetrnih, cmoč-kov iz surovega masla in moke in bogve še kakšnih. In tiste gostljate krompirjeve, krepke in fino začinjene kremne juhe bom tudi preskusila, vse po vrsti. In končno bom vendarle upala skuhati francosko čebulno juho, hčeri pa ugodila s kakšno dobro ribjo juho z evropskega Severa. Pa tudi jajčnega kipnika, ki ga tako imenitno lahko razrežeš in oblikuješ kot piškotke in ponudiš v čisti juhi, se bom kdaj lotila. Za kakšno posebno priložnost, seveda. Čisto res je, kar pravi Annette Wolter: "Ni zaokroženega kosila brez juhe in nič ni bolj domačega kakor družba okoli jušnika, iz katerega se veselo kadi!" In morda le še to; Cankarjeva založba ima v pripravi tudi veliko knjigo o mesnih jedeh. • D. Dolenc Glasbene novičke Marc Almond in skupina Soft Celi so zopet tu. Album z imenom »Memorabiha 91« nam prinaša vse njihove največje hite. Od Tainted Love do Says hello, Wave Good-bye, ki so izdali tudi na mali plošči in se počasi, vendar vztrajno dviga na lestvicah. V Franciji velike zveze z milijonsko naklado zadnje LP »Religion« in s pevko, ki je francoski novi sex-simbol, Muriel Moreno in Daniel Chenevez ustanoviteljem skupine Niagara. Phill Collins se je potuhnil. Počitek? To pa ne. Za delavca, kakršen je Phill, pomeni to le eno. Snemanje novih pesmi. Tokrat se je odločil posneti jih s skupino Genesis. PRAV JE, DA VEMO Kako z rož pregnati uši Če se pojavijo uši na lončnicah, prve kar z roko pomane-mo, sicer pa rožo postavimo pod močan curek vode in ji temeljito operemo vse liste. Pomaga tudi čaj iz lupin čebule ali voda, v kateri smo 24 ur na- makali olupke krompirja. S to vodo poškropimo lončnice trikrat, enkrat za drugim. Enako pomaga voda, v kateri smo 24 ur namakali koprive, pelin vra-tič, praprot, gabez ali preslico. Vedno se uši najprej poskušajmo ubraniti z naravnimi pripravki, šele potem s kemičnimi. Nekatere rožarice pa preprosto v vodi raztopijo 1 odstotek mazavega mila in s tem poškropijo lončnice. Pri močnem napadu uši uporabimo pire-trum, ki ga dobimo v semenarnah in specializiranih trgovinah za vrtičkarje. Če imamo bolne grede, jih zasejemo s tagetesom; tagetes pozdravi vsako bolno zemljo. Pomaga pa tudi, če vsaj 5 cm globoko v zemljo zamešamo lesni pepel. GRAND HOTEL TOPLICE BLED V bistroju Grand hotela Toplice na Bledu imamo na razpolago poslovni prostor - trgovski lokal v izmeri približno 12 m2. Nudimo možnost oddaje lokala v najem za ekskluzivni darilni program ter prodajo tobačnih izdelkov. Lokal je na razpolago takoj. Ponudbe pričakujemo najkasneje do sobote, 4.5.1991, na naslov Grand hotel Toplice Bled, Cesta Svobode 12, Bled. Morebitne informacije lahko dobite po telefonu 77-222. veletrgovina šPECErija bled, p. VELETRGOVINA ŠPECERIJA BLED Kajuhova 3 Veletrgovina Špecerija Bled, p. o. na podlagi sklepa delavskega sveta ODDAJA V NAJEM poslovne prostore Ribarnica Radovljica, Cankarjeva 62. Pogoji: - izklicna najemnina je 400 DEM/ mesečno, v dinarski protivrednosti, - najemno razmerje bo trajalo 5 let, - plačilo najemnine vnaprej vsaj za prvih 6 mesecev, - davek in druge stroške uporabe najemnih prostorov plača najemnik, - namembnost lokala je nespremenjena. Dodatne informacije lahko dobijo interesenti v Veletrgovini Špecerija Bled, Kajuhova 3 ali po telefonu št. 064/78-261. Pisne ponudbe naj kandidati pošljejo na naslov Veletrgovina Špecerija Bled, Kajuhova 3, do vključno 6. 5. 1991. \ Kot vse kaže, nam zanesljivo nikoli in nikdar ne more biti dolgčas! Če bi nam, denimo, televizija, zanalašč stregla s samimi slabimi filmi, bi iz dnevnopolitične redakcije že bruhnila kakšna vest, ki bi nam popestrila televizijski dolgčas. Srečno ljudstvo, ki ne rabi humorja in humoristov, saj ima vsakdanjik tako žgečkljivo komičen, da se sleherni dan lahko nasmeje. Če se seveda hoče in če obravnava zadeve s tistih plati, na katerih je briljantno operiral že ruski Ostap Bender. V zadnjem času so silno aktualne tiskovne konference, ki jih po pogovorih predsednikov republik prirejajo po naših republikah in jih pozno v nočne ure prenašajo nacionalne televizije. Ko je bilo prvič, nam je bilo všeč zato, ker so bili na takšen način sploh prvič vsi skupaj pred kamerami in ker smo pričakovali, da bo kaj novega. Nič! Razen seveda razlik, ki bodo v Jugoslaviji večne. Ko je bilo naslednjič, je bilo malo več sproščenosti in humornih prebliskov z obeh strani, tako da si je preprost človeček doma, na kavču, že dovolil določene asociacije: tam gori ali doli emblem Ohrida, za mizo z brezhibno zlikanim prtom pa plemenski poglavarji, ki se eden drugemu vljudnostno nasmihajo, strumno in brumno pa branijo interese plemenskih okolij, iz katerih izhajajo. Saj ste kot kakšen konfuzen zdravniški konzilij, je brihtno pripomnil neki novinar! Vsi veste, kakšna je diagnoza, vsak pa ima svoj koncept operativnega zdravljenja. Verjetno so take predstave v prid demokraciji, ki se je na široko razpasla in straši že po vsej Jugoslaviji! Tovariš predsednik največje republike zdaj končno neposredno komunicira z javnostjo? Ah, kako blagodejno, kako osvežujoče, kako toplo in naravnost že človeško! Kaj zato, če je vse skupaj ena sama puhla retorika - pomembno je, da smo si, dragi mi narod, čeprav samo preko mrhovinarskih novinarjev in preko ekrana, tako rekoč iz oči v oči, že skoraj na ti... Minister v zamrznitvi Ima pa ta najnovejša jugo - estrada poleg strašnih demokratičnih nabojev še silne turistične elemente: Split, Ohrid, Brdo, Cetinje - same prvovrstne turistične destinacije! Verjamem, da se bodo ti eminentni centri od zdaj kar otepali domačih turistov. Obstaja resna nevarnost, da boste v silni želji, da obiščete vsaj enega izmed teh turističnih središč, gladko prebukirani! Samo zamislite si, koliko vaših sodržavljanov in sodržavljank si želi v živo videti in otipati stol, kjer je sedel črnogorski Bulato-vic, ko je izrekel zgodovinske besede: Bom pa še jaz malo govoril, da si vsaj dnevnico zaslužim! Le kdo ne bi rad rahlo pobožal skodelice, iz katere je nenehoma pil kavo srbski Milošević in ki je zafrknil slovenski tehnološki vstop v Evropo 92 s tem, ko je odvrgel slušalke in vzkliknil: Saj ta aparatura sploh ne deluje! V teh centrih bi storili najbolje, ko bi ta sveti interier, kjer so se dogajala zgodovinska pogajanja, zapečatili in tako ohranili sleherni košček pohištva nedotaknjen. Vanj bi smela vstopiti le čistilka, da zalije rože in pobriše prah, drugače pa le organizirane skupine z vodičem in plačano vstopnino. Bil bi to nekakšen zgodovinski spomin na nekaj, kar se je mislilo dogajati, pa se ni hotelo in se zato tudi ni zmoglo. Nekakšni zamrznjeni prostori... Zamrznjeni prostori! Beseda za današnjo rabo, kajti danes je moderno, da vse, kar ne moreš rešiti, gladko zamrzneš za določen čas, potem pa bo, kar bo. Da se zamrzne fižol pa klobasa - razumem! Da pa se lahko zamrzne tudi odstop kakšnega ministra, ne kapiram! Če odstopiš, odstopiš; da pa ti odstop zamrznejo?!? Mar je to, vas vprašam, prijetno, če kot zamrznjeni minister hodiš po ministrskih sobanah in se vsa administracija prijemlje za gumbe jopic, ker čisto podzavestno takoj pomisli na strupeni mraz, hladilnice in zamrzovalne skrinje? Samo pomislite na najhujšo zadrego, če pride kakšna evropska delegacija, ki ji mora biti predstavljen tudi minister v zamrznitvi! Naj ga protokol predstavi: to je pa naš gospod zamrznjeni minister? Do konca obiska bo deležen pomilovalnih pogledov Evropejcev, ki ga bodo na skrivaj pogledovali in se po-tihoma spraševali: saj se tale minister ja čisto normalno obnaša in sam ljubi bog ve, kateri ud ima revež zamrznjen ... • D. Se-dej Kulturni k\ub B\ed m agenc^a Atlas organizirata izlet v Mozartov Salzburg. Odhod bo 18. ma^a ob 6. uri z avtobusne postaje Radovljica in s postankom na Jesenicah. Udeleženci izleta si bodo ogledali med drugim dvorec Hellbrun, Mozartov trg, stolnico, več gradov, poslušali koncert pianista VVolfganga Brunnerja v spominskem centru skladatelja Michaela Haydna. Povratek bo ob 18. uri. Cena izleta za abonente kulturnega kluba Bled je 300 dinarjev in 90 avstrijskih šilingov, ostali pa 300 dinarjev in 150 avstrijskih šilingov. Cena vključuje prevoz, cestne pristojbine, vstopnine, stroške izleta. Cena velja pri minimalni zasedbi 45 udeležencev... Kulturni klub Bled in Atlas pa že pripravljata nov izlet v začetku junija: v Zagreb, na Mozartov teden in na večer Mozartovih arij. Solistka bo svetovno znana mez-zosopranistka Dunja Vejzović, zagrebški filharmoniji pa bo dirigiral Kasushi Ono. Pred koncertom, ki se bo začel ob 20. uri, bodo organizirali tudi ogled zagrebških znamenitosti. Cena izleta bo okoli 700 dinarjev. • D. S. Avtomobilska uganka Danes Vam zastavljamo tretjo avtomobilsko uganko. Rešitev je skrita na sliki, uganiti pa morate, kateri avto je ujel v objektiv naš fotoreporter Jurij Cigler. Odgovor napišite na dopisnico in pošljite na naslov: Uredništvo Gorenjskega glasa, Moša Pijadeja 1, 64000 Kranj. Zaradi praznikov bomo upoštevali odgovore, ki bodo v naše uredništvo prišli do torka, 7. maja. ČLOVEK, NE JEZI SE Regres kot sociološka kategorija Zelo velike razlike pri izplačilih letošnjega regresa za letni dopust so že povzročile ostre besede in celo stavke. Najnovejši podatek (v TV dnevniku, 22. 4.): v Inštitutu za sociologijo v Ljubljani - mimogrede, dotacije za delo jima daje republiški proračun - so si izplačali povprečni regres v znesku 23.400,00 din. Po splošni kolektivni pogodbi se regresu za letni dopust reče kar trinajsta plača. V računovodstvih vedo, da je regres izračunan iz povprečne bruto mase za plače v zadnjih treh mesecih ter da delavci ob izplačilu plačajo le dohodnino. To pomeni, daje neto izplačani regres višji od povprečne plače v zadnjih treh mesecih za višino prispevkov za socialno varstvo, ki jih plača delavec. Nagradno vprašanje: koliko je znašala povprečna plača v Inštitutu za sociologijo v Ljubljani, da so si znali izplačati tako lep regres? Odgovorov bi morali biti najbolj vesel minister za finance, saj vsaj eni instituciji s področja družbenih dejavnosti zagotavlja toliko denarja, da jih ni sram klavrnih plač. Zgodovina se ponavlja Vam naslednja stavka zvenita znano? »Naša podjetja so bolj ali manj v krizah. Eden od vzrokov je tudi v tem, da živijo z izposojenim denarjem, s tujimi proizvajalnimi sredstvi.« Tega nismo prepisali iz letošnje »majske analize« ali kakšnega podobnega dokumenta z datumom I99I. Takšna ugotovitev stoji v časopisu »Slovenec« z datumom 19. april 1901 oziroma ima 90 let staro brado. Ker očitno za naša gospodarska ravnanja ni rešitve, se iz tega primera ponavljajoče se zgodovine lahko naučimo dvoje: prvič, če smo zdržali 90 let, bomo vzdržali še 9 do novega tisočletja; drugič, nujno je ponovno obuditi nezmotljivega »Slovenca«, časopis za stoletna gospodarska vprašanja. Še sreča, da ima novi republiški proračun predvidena sredstva v ta namen! vse življenje V Alpskem letalskem centru v Lescah so za turistično poslovne lete kupili novo francosko letalo TOBAGO TB 10, ki ima štiri sedeže in doseže hitrost 200 kilometrov na uro. Z letalom, ki je za Alpski letalski center velika pridobitev, lahko letijo 600 kilometrov daleč, saj je v zraku lahko do pet ur. Takih letal je trenutno v svetu 1.200, v Jugoslaviji pa ga ima le Alpski letalski center Lesce. V svoji kategoriji nudi udobno vožnjo trem potnikom, pilotu pa lep razgled in primerno opremljenost. poskrbeti za močnejše letalo, ki je ob tolikšnem številu jadralnih letal nujen: dogovarjajo se z vsemi gorenjskimi občinami za pomoč, saj nameravajo nabaviti letalo, ki bo obenem služilo tudi za gašenje začetnih gozdnih požarov. Piper Pony bodo kupili v Jugoslaviji, nosi lahko 600 litrov vode, pri vleki jadralnega letala pa doseže višino v 4 minutah, medtem ko sedanje letalo šele v 12 minutah. Švicarski gostje prihajajo na letališče že osmo leto, nekateri so stalni gostje in zvesti prijatelji. Všeč jim je predvsem lepota Gorenjske, ni pa zanemarljivo tudi to, da imajo možnost letenja do Avstrije in naprej s tem, da se morajo vrniti na aerodrom. Če pristanejo v sosednji Avstriji ali kje drugje, se morajo vračati »peš«, preko carinskih prehodov. Zato, da se prepreči morebitno tihotapljenje blaga. V Alpskem letalskem centru za letos načrtujejo povezavo s turističnimi organizacijami in hoteli po Gorenjskem na ta način, da bi za njihove goste na letališču priredili piknik pod naslovom Piknik med letalci: malo prijetne glasbe, malo dobre hrane in pijače ter seveda polet z letalci Alpskega letalskega centra... 25. maja bodo imeli vsakoletno srečanje z veterani, nekdanjimi in sedanjimi člani, naslednja prireditev na leškem letališču pa bo 22. junija pod naslovom Dan z letalci, s sreče-lovom, glasbo, programom... 14. in 16. junija pa bo v Lescah tudi evropsko prvenstvo modelarjev. Še danes velja - in veljalo bo najbrž vedno bolj - da morajo člani letalskega centra stroške svoje športne dejavnosti plačati, kajti družbenih virov je izredno malo. 60 odstotkov stroškov krijejo s članarino in z delom. Stroški za vzdrževanje in nakup rezervnih delov so veliki, zato pri Alpskem letalskem centru ne morejo drugače, kot da morajo člani plačevati. Denimo: član centra, motorni pilot, plača za eno uro letenja 75 nemških mark v dinarski protivrednosti, jadralni pilot 25 nemških mark od starta, padal- Direktor inž. Pavel Burja »Tako imamo zdaj za turistično letenje poleg dveh cessen 172 in cessne 206, ki sta namenjeni taksi letom, še francosko letalo TOBAGO,« pravi direktor Alpskega letalskega centra inž. Pavel Burja, ki je tudi sam pilot in se je v športno letenje vključil že leta 1959 najprej z jadranjem, nato s skoki s padalom, končal pilotsko šolo in ima za seboj okoli 700 ur motornega letenja. Inženirja Pavla Burjo poznajo v domači Zabreznici tudi kot prizadevnega predsednika gasilskega društva. »V Alpskem letalskem centru imamo tudi letala za športno letenje in učenje, uvedli pa smo turistične vožnje z jadralnim letenjem v spremstvu učitelja in z letalom Blanik, češke izdelave. Najbolj pa so seveda turistom, domačim in tujim, znani standardni panoramski leti nad Bledom, Bohinjem in Triglavom,« nadaljuje Pavel Burja. Lete nad Gorenjsko pa seveda lahko tudi naročite. Za uro naročenega letenja in za 3 osebe je treba plačati 240 nemških mark v dinarski protivrednosti. Novost je tudi nuđenje poslovnih letov. Vsi pa se opravljajo vsak dan in seveda ob lepem vremenu. Letos bodo najbrž kupili tudi padalo TANDEM, ki bo služilo turističnim namenom. Z njim bodo lahko poleteli turisti, seveda z učiteljem, z višine 2.500 metrov. TANDEM omogoča, da oba skočita z enim padalom, ki se odpre na tisoč metrih... V Alpskem letalskem centru ob začetku maja pričakujejo 33 švicarskih turistov, ki bodo prišli za tri tedne in z 22 jadralnimi letali. Zato so morali Novo letalo TOBAGO TB 10 za turistične poslovne lete je prvi te vrste v Jugoslaviji... Foto: Jure Cigler ci do tisoč metrov 8 nemških mark in 2.000 metrov 15 nemških mark. Dejavnost centra z majhnimi sredstvi financirata ZTK.0 in ljudska obramba, ves ostali denar pa dobijo od reklam, članskih prispevkov in od lastnega dela. Prejšnja leta so člani delali po Gorenjski, da so si zaslužili nekaj denarja, danes pa so podjetja v težavah in tovrstnega dela ni več mogoče dobiti. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev tudi jadralci ne morejo do boljših letal, celo sredstev za udeležbo na tekmovanju, ki bo v Ameriki, ne morejo dobiti. Zanimanja med mladimi za motorno in jadralno letenje ter padalstvo je veliko: kriteriji za sprejem so starost nad 16 let in dobro zdravje. Pozimi organizirajo začetne tečaje, ki se jih vedno udeleži veliko mladih. In kdor ostane, pravijo, ostane zvest temu športu vse življenje... • D. Sedej V svetovnem vrhu Leta 1987 je Alpski letalski center dobil turistični nagelj. Vendar pa ni na višini le urejenost in dejavnost Alpskega centra v Lescah, odlične rezultate dosegajo tudi na športnih tekmovanjih. Imajo tri svetovne prvake: Bogdan Jug leta 1987, Branko Mirt leta 1990 in Roman Pogačar letos. Ekipa v sestavi Pogačar, Mirt, Svetina in Intihar je bila prva v para-skiju, na cilj, pod vodstvom trenerja Draga Bunčiča. Od leta 1973 so leski športni letalci in padalci pobrali vsa prva mesta v Jugoslaviji. SPOROČILO ZA JAVNOST Ljubljana, 24. 4. 1991 Sodelovanje Adrie Airways in Pan Američana Adria Airways in Pan American bosta 25. maja 1991 vzpostavila sodelovanje pri redkih poletjih med Jugoslavijo in ZDA. Z direktno zvezo iz New Yorka (letališče J. F. Kenne-dy) do Zagreba bo letel Pan Am, Adria pa bo poskrbela za nadaljnje povezave znotraj Jugoslavije, predvsem s Splitom, Dubrovnikom, Beogradom in Lošinjem. Sodelovanje Adrie s Pan Am-om pomeni vzpostavitev redne letalske zveze ne le med New Yorkom in Zagrebom, ampak preko teh dveh letališč tudi s številnimi drugimi ameriškimi in jugoslovanskimi mesti. Ob tej priložnosti sta Adria in Pan Am pripravila poseben program informativnih delovnih srečanj, ki bodo potekala v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in Skopju, namenjena pa so prodajnim agentom iz vse Jugoslavije. Tako je danes v Ljubljani, prav na isti dan, ko v Nevv Yorku slavnostno podpisujejo sporazum o sodelovanju, potekalo srečanje za poslovne partnerje iz Ljubljane in Istre, na katerem so predstavniki obeh letalskih družb udeležence seznanili s številnimi novostmi, ki jih prinaša to sodelovanje. Služba za stike z javnostjo Nada Serajnik Sraka L TOREK SPOREDI 3Q. aprila 1991 ~J PROGRAM TV SLOVENIJA 8.60 Vtdeo strani 9.00 TV mozaik 9.00 Zgodbe iz školjka 9.66 šolska TV Zemljepisna posebnosti 10.60 Angleščina Follovv me 11.20 Sedma steza, ponovitev 11.40 Osmi dan. ponovitev 12.25 Omizje Pat let po čarnobilu. ponovitev 14.46 Video strani 14.66 TV mozaik: Angleščina, ponovitev 16.25 Sova. ponovitev 16.60 EP video strani 16.56 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.06 TV mozaik: Šolska TV. ponovitev 18.06 Spored za otroke in mlade 18.06 Norčije v živalskem vrtu: Tigri in leopardi 18.10 Ex libris: 0 tobaku, ponovitev 19.10 Risanka 19.15 TV okno 19.30 TV dnevnik 19.56 Vreme 20.06 Strast in paradiž, ameriška nadaljevanka 20.60 Novosti založb: Prelistajmo skupaj 21.00 Kavarna 22.00 TV dnevnik, vreme 22.26 Sova črnigad. angleika nanizanko Pogodba. engleiko-nemške nanizanka 23.60 Video strani 30.00 Zgodb« Je a na Gionoja. franco ska nanizanka 21.06 Žrebanje lota 21.16 V velikem planu, kontaktna oddata 22.46 TV dnevnik 23.06 Kinoteka Evropa: Filmi Jinjo Menzle 0.36 Yutel 1-20 Poročila TV HRVATSKA 2 13.40 Video strani 14.46 Dober dan 1356 Turku: SP v hokeju, skupino A. prenos Spregledali ste - poglejte 16.30 Cosbv show. nanizanka 17.00 Svet sporta, ponovitev 18.00 Twm Peaks. ameriška nadaljevanka 18.50 Dober večer 18.55 Besede, besede 19.25 Nogomet, kvolifikocije za EP, mladi: Jugoslavija - Danska, prenos 21 JO Petdeset plus 2025 Na zdravjel, ameriška humoristična serija 23.00 Poročila 23.05 Tvvin Peaks. ameriška nadaljevanko 17.00 šolska TV 17JO Orientacija 18.00 Družinske vezi, serija 18.30 Zarjovi. levi Živalski kviz 19.00 Lokalni program 19.30 čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Tiste stvar je, kviz 21.07 Reportaže iz tujine, oddaja zunanjepolitične redakcije 22.00 čas v sliki 22.30 X-large, Jim IMorrison živi 23.30 The Doors are open, Ledendar- ni koncertni film iz leta 1968, ČB 0JS Magnum, serija 1.10 Cos v sliki 1.16 Ex libris 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 13.56 18.00 17.00 17 JO 18.65 20.60 21 JO 2125 0.00 l. PROGRAM TV HRVATSKA 915 920 9.30 10.00 10.00 10.10 10J5 10.40 11.10 11.40 12.00 1210 12.60 14.30 16.30 16 30 16.46 16.50 17.00 1730 18.00 18.46 19.15 1930 TV KOPER Turku: SP v hokeju no ledu skupine A. 1 - 4. prenos Satelitski progromi - poskusni prenosi Pesmi porabskih Slovencev Regionalni programi TV Slovenijo - Studio 2 Koper Beograd: Kvalifikacijska tekmo zo EP v nogometu (mladinci): Jugoslavija - Dansko, prenos Žarišče Žrebanje lota Povečavo, oddajo o filmu in Erotikon. film režiserja Boštjana Hladnika posnet v Nemčiji Yutel. eksperimentalni program 16.00 športna oddaje 16.30 6 krog - šport iz zamejstva 1730 Primorski regionalni program: Studio 2 19.00 TV dnevnik 19J5 Videoagendo 1930 čarobno svetilka - otroški program 20.00 TV film 21.30 Leteči zdravniki, TV film 22 JO Žrebanje loto 2225 TV dnevnik 2236 športno rubriko TV AVSTRIJA 1 Poročilo TV koledar Mali svet. oddajo zo otroke šolski program Bodite z nami Gor o nova zgodbe: Belogiovi jastreb Vprašajte odgovarjamo: Plodni in neplodni dnevi Iz zgodovine glasbe: Josip štolcer - Slovenski V vrtincu stoletij Gobe Poročilo Električni kavboj Rdeči kralj in beli vitez, angleški film Beethovnova simfonija it. 2 Od našega dopisnika: Seul Video strani Poročila TV koledar šolski program: Pixel. računalniški magazin Mali svet. oddajo za otroke Hrvaško danes Preteklost v sedanjosti: 320-le-tnica zrinjskofronkoponske zarote Risanko TV dnevnik 9.00 čas v sliki 9.06 Družinske vezi, serija 930 Angleščina 10.00 šolska TV 1030 Nabrasko 11.60 Martonova sceno 12.05 šport v ponedeljek, ponovitev 13.00 čas v sliki 13.10 Mi. ponovitev 1336 Roseanne 14.00 We 11 ono v i 14.60 Mojstri jutrišnjega dne 16.00 Otroški program 15.06 Oddajo z miško 1630 Am. dom, des 16.10 šest Bortonovih 1636 Mini klub 17.00 Mini CVS 17.10 VVurtitzer 18.00 čas v sliki 18.30 Baywatch 19J2 Znanje danes 1930 čas v sliki, vreme 20.00 šport 20.15 Dežela gora 21.07 Pogledi s strani 21.15 Bitka za Rim 0.00 šport 1.06 čas v sliki TV AVSTRIJA 2 0.00 šport SP v hokeju - skupino A. II - III 1.00 čas v sliki 1.06 Ex libris 830 Vreme - panoramo 13.46 Leksikon umetnikov 1355 špport SP v hokeju • skupino A. I - IV 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.06 Počitniško popotovanje od strani do strani -11.00 Danes smo izbrala - 14.06 čestitke poslušalcev - 18.06 Za ljubitelje lahke glasbe -19.46 Z zabavnimi ansambli - 2039 Glasbeni in-termezzo - 22.00 Zrcalo dneva - 23.06 Literarni nokturno - Jan Kochanovv-ski: Pesmi - 23.15-430 Nočni program, glasbo l. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -obvestila -17.00 - Po poti vaših vprašanj in pobud, kajti vsak zakaj ima svoj zato - 19.00 - Odpoved programa • RADIO TRIGLAV JESENICE 11.46 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 1430 - Domače novice 1 - 1530 - Dogodki in odmevi -prenos Radio Slovenije - 16.00 - Obvestila - 1630 - Domače novice 2 -17.00 - Torkov popoldan z Bracom Korenom, vmes čestitke poslušalcev in EP • 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radio BBC -18.59 - Odpoved progremo FTLMNET SLOVENIJA 1 20.05 STRAST IN PARADIŽ Alfreda de Marignvja pokličejo no posestvo Sira Harrvja Oake-so. Prizor, ki ga vidi. ga globoko pretrese. Njegovega tasta so okrutno umorili. »Kako noj to povem svoji ženi?« hlipa. Pretresljivo novico sporočijo Oakesovi ženi in Nancy v new York. Mafija spoznava, da gredo stvari njej v prid, saj je bil sir Oakes zagrizen nasprotnik gradnje igralnic na otočju, črnski prebivalci, ki so bili Siru Harryju naklonjeni, po že kujejo načrte, kako bi njegovo smrt izkoristili kot povod za množične demonstracije. Po mirnem pogrebu se iskanje morilca nadaljuje. Oblasti pred zgroženo Nancv de Marignvju nadenejo lisice. Obtožen je, da je prav on kruto umoril sira Harrvja. 15.00 One Trick Pony 17.00 Spy 19.00 House Calls 21.00 The Helst 23.00 New York Stories 1.00 Sleep Well, Profesor Oliver 3.00 Under the Cher-ry Moon 5.00 VVhere Does It Hurt? RTL PLUS 6.00 Dobro jutro in poročila 930 Film 11.00 Tvegano 12.00 Vroča nagrada 12.36 Policijsko poročilo 13.10 Ham-mer 13J5 Kalifornijski klan 14J6 Springfieldska zgodba 16.10 Divja vrtnica 16.56 Mini Ptaybeck show, ponovitev 16.46 Tvegano 17.10 Vročo nagrada 18.00 človek za 8 milijonov dolarjev 18.46 Poročila 19.15 Knight Rider 20.16 Film 22.56 Eksploziv 23.46 Poročila 2356 Film EUROSPORT 7.00 Joe Kidd 9.00 Palsa 11.00 Busi-nes As Usual 1300 The Couch Trip 6.00 Mednarodno poslovno poročilo 6.30 Evropski poslovni dnevnik 7.00 DJ Kot 8.30 Eurobika 9.00 Hokej na ledu - svetovno prvenstvo 11.00 Festival 1130 Eurobika 9.00 Hokej na ledu - Finske : Kanada 18.00 Rodeo 19.00 Goli iz Španije 1930 Športna poročilo 20.00 Kolesarstvo 21.00 Ro-koborba 22.00 Hokej ne Idu - svetovno prvenstvo 24.00 Jedrenje 1.00 Tenis - Portugalska : Nemčije OBČINA KRANJ Sekretariat za občo upravo objavlja PONUDBO za zbiranje prijav za pogodbeno opravljanje del in nalog čiščenja poslovnih prostorov upravnih organov in strokovnih služb občine Kranj, Kranj, Trg revolucije 1. Ponudniki morajo vložiti pisne prijave osebno ali priporočeno po pošti v roku 15 dni po objavi na naslov: Sekretariat za občo upravo občine Kranj, Trg revolucije 1. Prednost pri izbiri imajo družbeno pravne osebe in tisti ponudniki, ki bodo nudili ugodnejše pogoje. Informacije se dobijo vsak delovni dan od 8. do 15. ure v sobi 146/1. ali po telefonu štev. 215-661 int. 473. KINO 30. aprila CENTER amer. thrill. film JAKOBOVA LESTEV GROZE ob 16.. 18. in 20. un STORZIČ omer. trdo erot. SEKS V ZAPORU ob 18. in 20. uri ZELEZAR omer. akcij, film DENARJA NA PRETEK ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA slov. drama DO KONCA IN NAPREJ ob 20. uri RADOVLJICA Ni predsta-vel BLED omer. erot. film DEVET IN POL TEDNOV ob 20. uri < ve &of Ou i •j 3 Z tu u\ O O Z < CC H-OO a> V Lescah so najboljši Petrol Trgovina Ljubljana že pet let organizira akcijo za večjo kvaliteto in kakovost poslovanja bencinskih servisov, pri čemer namenjajo največ pozornosti izgledu bencinskega servisa, izgledu in obnašanju prodajalcev, kulturnemu odnosu in postrežbi kupcev in spoštovanju zakonskih in notranjih navodil pri poslovanju ter požarni varnosti in samozaščiti. Hkrati pa podpirajo tudi vsako dobro samoiniciativnost osebja, ki dela na bencinskih črpalkah. leta 1987 so bili prvi, naslednje leto spet prvi, leta 1989 drugi in za leto 1990 spet prvi - med 31 slovenskimi črpalkami. Jože Mlakar, poslovodja, Andrej Pire, pomočnik poslovodja, Ivan Podnar in Alojz Strle že štiri leta tako vzorno skrbijo za bencinsko črpalko, da jim zmage enostavno ne more nihče odvzeti. Vendar niso le vsako leto prvaki v Petrolovem tekmovanju, dobili so tudi že vrsto drugih priznanj, med njimi tudi priznanje Turističnega društva Lesce. pred črpalko turistično tablo, na kateri obveščamo obiskovalce o najpomembnejših prireditvah na Bledu in v okolici. Stalno pa pazimo na to, da imamo čisto, rože in zelenje. pa\\t\ nvsmo oV>\sVo-va\cem de-\a\\ t\ober\\V\ prob\emov, če so ie\el\ telefonirati. Naš telefon je bil vedno dostopen in to so vedeli tudi številni poklicni vozniki. Imamo pa tudi stalno zvezo s servisi in mehaniki, tako da lahko v vsakem trenutku pomagamo vozniku, ki je v težavah...« Uslužbenci na bencinski črpalki v Lescah že nekaj let vedo, kaj hočejo in na kakšen način je treba privabiti kupca g — Si i -r, S O O z < CC Jože Mlakar Pred leti so že ocenjevali bencinske servise, na novo pa so uvedli notranje tekmovanje. Petrolu vsako leto pri ocenjevanju servisov pomagajo Avto moto zveza Slovenije, Turistična zveza Slovenije in Zavarovalnica Triglav, ki z denarnimi nagradami spodbuja skrb za boljšo požarno varnost na bencinskih servisih. Na Gorenjskem imamo v tem tekmovanju odlične zastopnike: leski bencinski servis, ki ima za seboj naslednje uspehe: Ivan Podnar »Vedno smo se zavzemali za to, da je bencinska črpalka v Lescah lepo urejena, dobro založena, najvažnejši pa je prijazen odnos do kupcev,« pravijo Jože, Andrej, Ivan in Alojz. »Na naši črpalki se ustavljajo večinoma tranzitni gostje, ni pa malo tudi domačih gostov. Opažamo tudi, da se v poletni sezoni ustavljajo stalni tuji gostje, česar smo seveda veseli, saj nam je potrdilo, da so pri nas dobro postrežem'. Andrej Pire Alojz Strle Bencinska črpalka v Lescah je bila zgrajena leta 1975, zdaj jo bo treba nekoliko obnoviti, predvsem sanitarije. Ker se zavedamo, da tudi mi lahko pomagamo turizmu, smo že pred časom postavili Že leta in leta je bencinska črpalka v Lescah vzor in zgled... Foto: D. Sedej in ustvariti čimveč prometa. So vzor in zgled tudi marsikateri gorenjski črpalki, saj marsikje še vedno srečujemo premalo prijazne uslužbence... • D. Sedej OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE, p. o. Sindikat Zdravstvenega doma Kranj Gosposvetska c. 10 Kranj Sindikat delavcev Zdravstvenega doma Kranj vabi k sodelovanju kandidata oz. kandidatko za izvajanje dela GOSPODINJA v Počitniškem domu Piran Praksa ja zaželena. Delo je priložnostno in bo sklenjeno za določen čas in sicer od 1. 7. 91 do 31. 8. 91. Plačilo po dogovoru. Prijave pošljite na naslov: Zdravstveni dom Kranj, Gosposvetska cesta 10, s pripisom »za izvršni odbor sindikata«. NIKO kovinarsko podjetje Železniki, p. o. Otoki 16 64228 Železniki Delavski svet podjetja razpisuje delovno mesto DIREKTORJA PODJETJA Kandidat mora poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje: - da ima visoko ali višjo izobrazbo ustrezne smeri, - da ima tri leta ustreznih delovnih izkušenj v primeru visoke izobrazbe ali pet let delovnih izkušenj v primeru višje izobrazbe, - da obvlada vsaj enega od tujih jezikov, - da ima organizacijske sposobnosti in sposobnosti za uspešno gospodarjenje Kandidat bo imenovan za štiriletni mandat. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: NIKO kovinarsko podjetje Železniki, Otoki 16, 64228 Železniki z oznako »Komisiji za delovna razmerja«. Vse prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem postopku. / SREDA SPOREDI 1, PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Vlak na domišljijo, TV priredba predstave SNG Drama 8.50 Zlati cekin, posnetek zabavno-glasbene prireditve 1135 TV Mozaik 1136 Strast in paradiž, ponovitev ameriške nadaljevenke 12.10 Kdor si že tu, poglej, glasbena oddaja 13.10 Video strani 1320 Razkošje v travi, ameriški film 1520 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.05 TV Mozaik: Bajke na Slovenskem: Prihod, ponovitev dokumentarne oddaja 17.45 Spored za otroke in mlade 17.46 Risanka 18.00 Klub Klobuk, kontaktna oddaja 19.05 Risanke 19.15 TV okno 19.30 TV Dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Film tedna: Kaj te očka pušča samo?, ameriški film 21.40 Marlboro music show 22.10 TV dnevnik 22.35 Sova Alf, ameriška nanizanka Pogodba, angleško-nemška nadaljevanka V znamenju zvezd: Ribi, nemška dokumentarna serija 0.15 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.15 920 930 10.00 10.00 10.25 10.55 1125 12.00 12.10 1220 13.40 15.00 15.30 16.30 16.45 16.50 17.00 17.30 18.00 18.46 19.15 19.30 20.00 22.00 2225 2325 025 1. maja 1991 j TV HRVATSKA 2 15.50 Video strani 15.55 Dober dan - spregledali ste -poglejte 16.06 Turku: SP v hokeju, posnetek 1730 Na zdravje!, ponovitev 18.05 Tvvin Peaks, ameriška nadaljevanka 18.50 Dober večer 19.00 Dokumentarna oddaja 19.30 Glasbeni vsakdan 19.55 Nogomet: Kvalifikacije za EP: Jugoslavija - Danska 21.45 Blagovno denarna loterija Dinamo 22.00 Nova doba. dokumentarna serija 22.20 Poročila 2220 Tvvin Peaks, ameriška nadaljevanka 14.50 SP v hokeju na ledu skupine A: 2-3, posnetek iz Turkuja 16.50 V osemdesetih dneh okoli sveta, ameriški film 19.30 TV dnevnik 19.55 Beograd: Kvalifikacijska tekma za EP v nogometu: Jugoslavija - Danska, prenos 22.00 Svet poroča 22.46 Satelitski programi - poskusni prenosi 23.30 Yutel, eksperimentalni program TV KOPER 16.00 športne oddaje 18.30 Program v slovenskem jeziku 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 1920 Videoagenda 1925 Čarobna svetilka - otroški program 20.15 Buck Rogers, serija 21.00 Dokumentarna oddaja 21.30 Leteči zdravniki, TV film 2220 TV dnevnik 22.30 Športna rubrika Poročila TV Koledar Primeri inšpektorja Potice, češka nanizanka za otroke Šolski program Bodite z nami Pixel, računalniški magazin Skice iz Indije: Connaught place, Delhi Moje teto, francoska risana serija Poročila Video strani Staro za novo Točno opoldne, ameriški film Glasba sveta Doba športa Video strani Poročila TV koledar Šolski program: Vojfle krajina: Od obleganja Dunaja do Napoleona Primeri inšpektorja Potice, češka nanizanka za otroke Hrvaška danes Lepa naša: Zgodnja pomlad v Ozlju, dokumentarna oddaja Risanka TV dnevnik Modri ovratnik, ameriški film TV dnevnik Intervju: Tomislav Logan Yutel Poročila TV AVSTRIJA 1 9.00 čas v sliki 9.05 Vila s 100 KS 10.40 Jutrišnji cirkus 11.40 Z nami je ljudstvo 12.25 Takrat 12.30 Avstrijski mini 13.00 Čas v sliki 13.10 Družinske vezi 1335 Trije o katerih govorijo 15.10 Zaboj s triki 1520 Presneta smola 16.30 Ostržek 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X - large 18.00 Čas v sliki 18.05 Avstrijski Sizif 18.30 Bavvvatch - nato ORF danes 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Diplomat v zadevah ljubezni 21.55 Znameniti izumitelji 22 25 Farma v Montani 020 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 9.05 Vsakdanje zgodbe 10.05 Fiziki 1220 Iskanje popolnosti, 12. del 12.50 Spektrum 13.35 Pod zakrivljeno palico 1420 Ali ljubite klasikol 13.50 O belih ženskah in rdečih vitezih 16.15 Koncert v Bad Ishilu 17.15 Vrt za ljudstvo 18.00 Družinske vezi, serija 1830 Slika Avstrije 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki, vreme 20.15 Poslušajte signale, 1. del 21.46 Čas v sliki 21.50 Sindrom prostega časa 2235 Šport 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA ni do strani - 9.05 Glasbena matineja - 12.10 Pojemo in godemo - 14.05 športna novoletna oddaja -15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.30 Na ljudsko temo -19.00 Radijski dnevnik - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev -21.05 S knjižnega trga - 23.05 Literarni nokturno - Leonardo Boff: Zakrament cigaretnega ogorka - 23.15-4.30 Nočni program - glasba - 1. radio žmi 16.00 - Napoved programa - EPP -obvestila - 17.00 - Zabavno-glasbena lestvica -19.00 - Odpoved programa RADIO TRIGLAV JESENICE 11.46 - Začetek - 12.00 - Opoldenski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.00 - Novosti iz na-rodno-zabavne glasbe - 14.30 - Domače novice 1 - 14.45 - Radijski sejem - 16.00 - Obvestila - 16.30 - Domače novice 2 -17.00 - Tema -18.00 -Čestitke poslušalcev - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa SLOVENIJA 1 20.05 ZAKAJ TE OČKA PUŠČA SAMO? ameriški barvni film; glavne vloge: Barbra Streisand, Ryan 0'Neal, Madeline Kahn in drugi Muzikolog Hovvard Bennister je prišel v San Francisco na srečanje muzikologov. V njegovi poto-valki je zbirka navadnih kamnov. Po ulicah San Francisca se svojo potovelko v roki sprehaja simpatična Judy Maxwell in povsod, kamor pride, povzroča zmedo. Bogatašinja, Eunice Burns se prijavi v hotel, njene dragocenosti so varno spravljene v potovalki. in neznanec zesleduje moškega s potovelko, v kateri so zaupni vladni dokumenti, štirje različni ljudje - štiri na las podobne poto-velke. Zmešnjeva je neizogibna. Medtem ko bi nekateri radi obdržali svojo potovalko, se drugi ženejo za njimi... FILMNET Velike stvari pri Brinksu, ameriška komedija 17.46 Otroška parada hitov 18.45 Poročila 19.15 Domače melodije 20.15 Nihče ne brcne kot Don Ca-millo, italijanska komedija 22.25 TV Stern, politični magazin 23.00 Top Gun, ameriški akcijski film; Jim El-det, Cully Holand, BiH Brinsfield Do zaključke redekcije programa nismo prejeli EUROSPORT RTL PLUS 6.00 Risane serije 7.15 Za konec bo poskrbel Zorro, italijanski vestem 8.35 Grob v večnem ledu, film o himalajski odpravi 9.40 Za konec bo poskrbel Zorro, ponovitev filma 11.00 V znamenju Rima, fr.-it. nemi film 12.35 Neverjetne zgodbe 13.00 Risanka 13.15 Moj očka je z drugega planeta, družinska serija 13.40 Munster-jevi, ameriška serija 14.05 Dekleta s Collegea, ameriške komedija 16.00 6.00 Poslovna poročila 7.00 DJ Kat Shovv, za otroke 9.00 SP v hokeju, finale, ponovitev 11.00 Motošport, ponovitev 1130 Evrobika, ponovitev 12.00 EP v dvoranskem hokeju v Bir-minghamu, ponovitev 13.00 Hokej, tedenski pregled 14.00 Tenis, Portu-galska-Nemčije, finale 16.00 SP v hokeju v Turku, finale 18.00 SP v Para-glidingu, z Bleda 1830 Ritmična gimnastika, mednarodno romunsko prvenstvo 19.30 Eurošport-poročila 20.00 Trans VVorld Sport 21.00 Boks 23.00 SP v hokeju, finale, ponovitev 1.00 Eurošport-poročila, ponovitev 1.30 Kriket, Zahodna Indija-Avstralija KINO 1. maja CENTER amer. akcij, vojni film NAVY SEALS - OKORELI SPECIALISTI ob 17. in 19. uri, prem. amer. kom. BRUC ob 21. uri STORŽIČ prem. amer. mlad. akcij. kom. ČAROVNIK ob 16. uri, amer. trda erot. DEKLETA IZ TA-XIJA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer akcij, film DENARJA NA PRETEK ob 18. in 20. uri DUPLICA amer. thrill. film LEPI JOHNNY ob 20. uri DOVJE amer. krim. film ROOKIE - ULIČNI POLICAJ ob 19.30 uri ŽELEZNIKI amer. avant. film DNEVI GRMENJA ob 20. uri ŠKOFJA LOKA slov. drama DO KONCA IN NAPREJ ob 18. in 20. uri RADOVUICA amer. glasb, film PLESALEC STEPA ob 20. uri BLED amer. zab. film ZLOČINI IN PREKRŠKI ob 20. uri NOVO V KINU 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od stra- BRUC (The Freshman) ameriška komedija; režija: Andrevv Bergman; igrajo: Mathevv Bro-derick, Marlon Brando, Maximilian Schell Broderick je študent Clark Kellogg, ki mu takoj ob prihodu na filmsko šolo v Nevv York neki zlikovec pokrade vse, od obleke do denarja. Clark zlikovca sicer čez nekaj dni ujame, toda kaj, ko ta njegovega denarja nima več, ima pa zato bogatega strica... Ta stric je Marlon Brando, preoblečen v gangsterja Carmina Sabatinija, ki mu v zameno za izgubljeni denar ponudi službo kurirja. Stvar je videti dovolj nedolžna in Clark ponudbo sprejme, vendar kmalu spozna, da se Sabatini in njegov partner (pod krinko Maximilian Schell) ukvarjata s sumljivimi posli. Takrat pa je seveda že prepozno, da bi se izmotal... < 2 D- < 3 —> Z t* O O < CC &> r^ \ Lestvico boste lahko poslušali 1. m a} a od 17. do 19. ure na valovih Radia Žiri Lestvico ureja NATAŠA BESTER Domača lestvica 1. Danijel - Ma daj obuci levisice 2. Novi fosili - Kad budemo ja i ti 63 3. Wolf - Koliko solz 4. Tajci - Smokvice 5. Miran Rudan - Ne reci goodby 6. Pop design - Neko noč 7. Tuti fruti - Opusti se i uživaj 8. Jasna Zlokič - Idi sad 9. Čuki - Pozdrav s planin 10. Don Mentoni bend - Rekla je ne Novi predlog: Veter - Gabrijela Tuja lestvica 1. John Bon Jovi - Miracle 2. Gloria Estefan - Corning Out Of The Dark 3. Vanilia Ice - Ice, ice baby 4. Bette Middler - From a distance 5. The Rigtens Brothers - Unchained Melody 6. LNXS - On my way 7. Whitney Houston - We didn't know 8. Tina Turner & Rod Steward - It takes two 9. Kim Appellv - Dont worny 10. Chriss Isaak - Wicked game Novi predlog: Roxette - Joyride domača pesem tuja pesem novi predlog NASLOV: Kupončke pošljite na naslov Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, 64226 Žiril Srečo pri žrebu je tokrat imela Frančiška Krajnik, Reteče 1, Škofja Loka, ki bo dobila nagrado, ki jo poklanja FOTO ŠTURM iz ŠKOFJE LOKE. Sodelujte z nami, čakamo vaše kupončkel DEMOKRAJCI Razlike med slovenskimi političnimi strankami bodo za volil-ce očitao še nekaj časa ostale skrivnost. Njihovi programi so si že vseskozi podobni kot jajčka iz istega gnezda, sedaj pa jih tudi po obnašanju ne bo moč ločiti. Zadnji primer: kranjska SDP in SKD sta odločno zavrnili možnost, da bi »stanovali« v istem nadstropju bivšega hotela Evropa, ker to ne bi šlo v prid izgradnje njunega lastnega političnega imidža. Odgovornosti, ki bremenijo slovenske ženske, bi se morale zmanjšati vsaj za eno: odgovornost za splav. Tak je predlog Vlaste Sagadin, ki je v svojem prostem času tudi republiška poslanka Zelenih. Zgodovinska stroka bo morala osvetliti naše 45-letae zgodovine dodati raziskavo še ene pomembne temne tise: kaj se je v resnici dogajalo ob sprejemanju novega občinskega statuta v kranjskem parlamentu, kajti o tem imata pozicija m opozicija vsaka svojo razlago. Jelko Kacin, novi slovenski minister za informiranje, je v TV omizju neukim politikom pojasnil, v čem je razlika med sodobnim vojskovanjem in tistim, ki je značilno za človeka na primitivni stopnji njegovega razvoja, z zgovornim primerom: Vse je zapisano v dlani i Kranj, aprila - Poseben večer je bil v petek v spodnji restavraciji hotela Creina v Kranju: ASTRO večer. Kranjskemu občinstvu se ie predstavil mladi vedeževalec Danny - Kad-dy, Selške doline list. Ljudje, ki jim je že kdaj prerokoval iz roke, kavne usedline ali kart pravijo, da je v njem nekaj več, nekaj, česar se ne da naučiti, temveč se prinese s seboj že na svet... Droban, svetlolas, visok, malce bled fantič v črnem, to je Danny, za prijatelje Kaddy. Prijazen je z vsakim, in kot je videti, ima veliko prijateljic, prijateljev, znancev. Izvedeli so za njegov večer, pa so prišli iz vseh koncev, največ s škofjeloškega, da mu pomagajo prodreti, kajti vsak začetek je težak... Ko je bil star petnajst let, je prvič pogledal v kavino skodelico, le za šalo. A učinek je bil tak, da se je kar ustrašil: ženska, ki ji je bila razlaga kavne usedline namenjena, se je raz-hudila, češ kako le on, mule, ve za njihove družinske razmere, so jo že kje opravljali. On pa ni resnično nič vedel. Kakor je razbral iz figuric, tako je povedal. Nič drugače. In ko se je Še nekajkrat podobno ponovilo, se je zamislil sam nad seboj: Zakaj se ne bi v to vedenje malo bolj poglobil?! Prebral je eno samo knjigo, "Moči nad-čutnega", kjer je pisalo vse o sanjah, kako ljudem pomagaš in podobno. In če znaš obrazložiti neznano, pripovedovati o tem, kar jih v bližnji prihodnosti ali nasploh v življenju čaka, te ljudje hitro najdejo. Dannv se je po sedmih letih dela v tovarni odločil, da se preda le vedeževanju. Zanimanja je dovolj. Nobene reklame ni treba. "Ne vem, so to res posebne sposobnosti, ali ne, toda mene človekova usoda privlači. Vse je zapisano na njegovi dlani. Njihova sreča leži v kartah. Ko jih razprem in pogledam, se mi odpira vsakič nov svet. Kot bi mi neki tretji glas v meni govoril, razlagam. Nekje iz podzavesti prihaja vse skupaj. Verjamem v reinkarnacijo - v prejš-, njem življenju sem bil ženska -vem, da na naš značaj vplivajo nebesna znamenja. Nisem vajen "nakladati", kot pravijo, povem le, kar vidim. Pri delu ne gledam na uro. Včasih sem za koga prekratek, toda le toliko je bilo videti, vse najpomembnejše sem povedal." Zdaj, ko je šel na svoje, si Dannv želi le, da bi dobil sobico, da bi lahko začel v miru delati. Tudi obrt bo vzel, pod svetovanje bi lahko spadalo njegovo delo, razmišlja. Dela pa bo, kot kaže, dovolj. Ljudi, ki bi svojo srečo radi vedeli vnaprej, ki živijo v upanju na lepše in boljše, nikoli ne bo zmanjkalo. • D. Dolenc Dahnili so da: VŠkofjiLoki: Stojanka Majkić in Matjaž Oblak iz Škojje Loke; Silva Jereb in Tomaž Frelih iz Spodnje Idrije; Nancy Kosec in Danijel Dobra-vec iz Železnikov; Marija Žagar in Stanislav Bogataj s Trate; Barbara Okršlar in Tomaž Lušina iz Železnikov; Romana Ar-nolj in Boštjan Debeljak iz Škojje Loke; Barbara Benedik in Andrej Globočnik iz Kranja; Dorica Torkar in Bojan Prezelj iz Podlonka; Gabrijela Jeram in Robi Ogrin iz Žirov; Vesna Rozman in Bojan Krvina iz Škojje Loke. čestitamo! »Kurdi se med seboj pobijajo brez orožja, pa so kljub temu-mrtvi.« Kam pa pridemo, če se v sodobni demokratični družbi ne bi pobijati na temu ustrezen, sodoben način, za kar seveda potrebujemo tudi sodobno vojsko! demokratizator L ČETRTEK SPOREDI 2. maja 1991 / / J. PROGRAM TV SLOVENIJA J 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Živžav 9.55 Ziati cekin, posnetek 11.30 TV mozaik 11.30 Popolni vohun, angleška nadaljevanka 12.30 Petindvajset let z ansamblom Lojzeta Slaka, ponovitev 14.00 Video strani 14.10 Žandar na potepu, francoski film 15.50 Sova, ponovitev 1655 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.05 TV Mozaik 17.05 Čas negotovosti: Mogočno nasprotovanje, angleška dokumentarna oddaja 18.00 Poslanstvo, dokumentarna oddaja 18.30 EP Video strani 18.35 Spored za otroke in mlade 18.35 Zbis: R. Strauss - M. Ogorelec Tillove dogodivščine 18.55 Risanka 19.15 TV okno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Velik zasuk, francoska nadaljevanka 21.05 Tednik 22.10 TV dnevnik 22.30 Sova Ti in jaz, angleška nanizanka Pogodba, angleško-nemška nadaljevanka 23.45 Video strani 79.30 TV Dnevnik 20.00 Spekter, politični magazin 21.05 Kvizkoteka 22.20 TV dnevnik 22.40 Glasbeni biena/e Zagreb'91 23.40 Vutel 0.40 Poročila 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 1. PROGRAM TV HRVATSKA TV HRVATSKA 2 13.40 Video strani 13.45 Dober dan 13.55 Turku: SP v hokeju, skupina A, prenos Spregledali set - poglejte 15.15 Intervju: Tomislav Ladan 17.00 Tvvin Peaks, ponovitev ameriške nadaljevanke 18.00 Dober večer 18.05 Igre v Ciboni 19.30 Glasbeni vsakdan 20.00 Risanka 20.10 Zgodba za lahko noč 20.20 Kako je nor ta svet, humoristična nanizanka 21.00 Tudi to je življenje 22.10 Tvvin Peaks, ameriška nadaljevanka 23.00 Poročila 23.20 Splošna praksa, avstralska nanizanka 13.55 Turku: SP v hokeju na ledu skupine A: 2 - 4, prenos 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 18.00 Zaupno poročilo o stripu, kanadski dokumentarni film 19.30 TV dnevnik 20.00 Z glasbo v pomlad, zabavno- glasbena oddaja 20.40 Transseksualnost, angleška dokumentarna oddaja 21.22 Nataša iz Maribora, glasbena oddaja 21.45 Večerni gost: Mitja Saje 22.30 Retrospektiva filmov Jožeta Babica: Veselica, slovenski film 0.10 Yutel, eksperimentalni program TV KOPER 16.00 Športne oddaje 18.30 Program v slovenskem jeziku 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.25 čarobna svetilka - otroški program VVoobinda, serija 19.50 Aktualna tema 20.30 »Tutti frutti«, glasbena oddaja 21.30 Leteči zdravniki, serija 22.20 TV dnevnik 22.30 Športna rubrika TV AVSTRIJA 1 9.15 Poročila 9.20 TV koledar 9.30 Ne daj se, Floki, TV nadaljevanka za otroke 10.00 Šolski program 10.00 Bodite z nami 10.05 Pesmi in zgodbe za vas: Hudobni gosak 10.20 Kolesar v prometu 10.35 Alternativni viri energije 10.55 Naredimo terarij 11.15 Skrivnostni jezik siike 11.30 Svet danes 12.00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 Kabaret, ameriški film 14.20 Sam človek, TV nadaljevanka 15.05 Ljubezen v žalni obleki, TV drama 16.30 Video strani 16.46 Poročila 16.50 TV koledar 17.00 Nuklearna tehnologija, poljudnoznanstveni film 17.30 Ne daj se, Floki, TV nadaljevanka za otroke 18.00 Hrvaška danes 18.45 Evklidov pejsaž, izobraževalna oddaja 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.00 Trailer, oddaja za ljubitelje filma 21.30 Pozor, kultura 22.00 Čas v sliki 22.30 Klub 2 TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 14.05 Leksikon umetnikov 14.15 Rekviem za kardinala Minds- zentvja, prenos 13.55 Šport SP v hokeju - skupina A, II - IV 17.15 Ubijamo, ker imamo radi 18.00 Družinske vezi, serija 18.30 Reci resnico, igra L PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Znanja široka cesta - 9.05 Z glasbo v dober dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domača glasba - 14.05 Oddaja o jeziku - 14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 15.55 Zabavna glasba -18.05 Minute z Big bandom RTV Ljubljana - 18.30 Zborovska glasba -19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov - 21.05 Literarni večer - J. VV. Goethe: Faust - 22.20 Iz naših sporedov - 23.05 Literarni nokturno - Tio-dor Rosic: Ikona svetega Konstantina - 23.15-4.30 Nočni program, glasba 9.00 Čas v sliki 9.05 Družinske vezi 9.30 Zemlja in ljudje 10.00 Šolska TV 10.30 Poslušajte signale, ponovitev 12.00 Znanje 12.15 Klub za seniorje, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Avstrijski Sizif, ponovitev 13.35 Roseanne 14.00 Kung fu 14.55 Najlepše otroške pesmi 15.00 Otroški program 15.05 Fračji dol 15.30 Am, dam, des 16.10 Super babica 16.35 Uspešnice in napotki 17.00 Mini ČVS 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Bavmatch 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Nekoč 21.20 Pogledi s strani 21.30 Let Kal 007, britansko-ameriški film 22.50 Magnum, serija 23.50 Šport SP v hokeju - skupina A, III -1 0.30 Čas v sliki 1. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -17.00 - Minute za šport in rekreacijo -17.30 - Šmarnice v slovenski vernosti - 18.30 - Predstavljamo trgovino FORTUNA v Gorenji vasi -19.00 - Odpoved programa - RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija -14.00 - Zimzelene melodije - 14.30 - Domače novice 1 -15.00 - Teaj angleškega jezika -15.30 - Dogodki in odmevi - prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Domače novice 2 - 17.00 - Tema -18.00 - Čestitke poslušalcev in EP -18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 -Odpoved programa FILMNET Do zaključke redakcije progrema nismo prejeli SLOVENIJA I 14.10 ŽANDAR NA POTEPU francoski barvni film, igrajo: Lo-uis de Funes, Michael Galabru, Claude Gensac predstojnik policijske postaje v Saint Tropezu se odloči, da upokoji načelnika postaje Gerberja in nekatere izmed njegovih podrejenih. Namesto njih bo pripeljal mlade, po mnenju starih žan-darjev še kako zelene. Cruchot je ves iz sebe, čeprav je za novopečene upokojence dobro poskrbljeno. Vsi po vrsti so nesrečni, ker nimajo kaj početi. Nekega dne pa izvedo, da je njihov kolega Fougasse v zavetišču za duševno prizadete. Stara druščina krene v akcijo... RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa, jutranji program 9.25 Dekle z rižem, italijanski film 11.10 Ponovitve: Tvegano 11.35 Nakupovalni magazin 12.00 Cena je vroča 12.35 Policijsko poročilo 13.00 Poročila 13.10 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfieldova zgodba 15.10 Divja Roza 15.25 Poročila 15.55 Otroška parada hitov, ponovitev 16.45 Tvegano!, nagradna igra 17.10 Cena je vroča 17.45 Sterntaler, filmski kviz 17.55 Poročila 18.00 Mož za šest milijonov dolarjev 18.45 Poročila 19.15 Jump Street št. 21 20.15 Moja hči - tvoja hči, nemška komedija 21.50 Poročila in vreme 22.00 Železni orel II, Izraelsko-kanadski akcijski film 23.55 Poročila in vreme 23.55 Nočna ptica, kanadska srhljivka 21.25 Jump Street št. 21, ponovitev serije EUROSPORT 6.00 Poslovna poročila 7.00 DJ Kat Shovv 8.30 Evrobika 9.00 SP hokej v Turku, finale, ponovitev 11.00 Paragli-ding, ponovitev 11.30 Evrobika, ponovitev 12.00 EP v dvoranskem hokeju v Birminghamu, ponovitev 14.00 Ritmična gimnastika, mednarodno romunsko prvenstvo 15.00 Surfanje. Fun- KINO 2. maja CENTER amer. akcij, vojni film NAVY SEALS - OKORELI SPECIALISTI ob 17. in 19. url prem. amer. krim. filma ROOKIE - ULIČNI POLICAJ ob 21. uri STORŽIĆ amer. mlad. akcij. kom. ČAROVNIK ob 16. uri, amer. trda erot. DEKLETA IZ TAXIJA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR prem. amer. kom. BRUC (FRESHMAN) ob 18. in 20. uri DUPLICA amer. drama POD KLJUČEM ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer ris. MALA SIRENA ob 18. uri RADOVLJICA amer. akcij, film ODPOREN NA KROGLE ob 20. uri BLED amer. glasb, film IGRALEC STEPA ob 20. uri BOHINJ amer. zab. film ZLOČINI IN PREKRŠKI ob 20. uri NOVO V KINU ULIČNI POLICAJ (The Rookie) ameriški kriminalni film; režija: Clint Eastvvood; igrajo: Clint Eastvvo-od, Charlie Sheen Kot deček je bil David Ackerman priča smrtonosnega padca svojega brata s strehe, kar je lahko samo nemočno opazoval. Sedaj je ulični policaj, ki se zaradi spominov, ki ga preganjajo, izogiba nevarnim situacijam. Vendar pa se bo enkrat moral soočiti z resnico... C* m* < mi oc Srn < SO rs \£ w £ < mi i—i U C/3 > Ui O O Z < rr F— (J) uri \ lGRA]OZfi.VSE i < ve S u a. << J O *•+ U C/3 —» Z o O 1 CC FRESH prinaša svežino Kremi, 19. aprila - V hotelu CREINA so v petek igrali na ASTRO večeru, spremljali so svojega prijatelja, vedeževal-ca Dannvja, sicer se pa bolj držijo Škofje Loke in Primorske. Presneto, dobro zaigrajo! In Petra, lušten kuštrav deklic s prodornim glasom je pravo živo srebro... "Za deset ur programa imamo nastudiranega," mi pripoveduje vodja skupine Fresh iz Škofje Loke, Jure Berglez, "za vse okuse, za vse starosti. Kaj bomo igrali, nikoli ne vemo vnaprej. Le po ljudeh pogledamo, pa zaigramo. Sproti se dogovarjamo. Vsi smo iz Škofje Loke, tam od Sorske in Suške ceste. Deset let smo že skupaj, seveda se zasedba malo menja, v tej sestavi, bobni Tine Kalan, bas kitara Jure Krajnik, klaviatura Matija Krajnik, solo kitara Iztok Polak in pevka Petra Jazbec, pa nastopamo dobro leto in pol. Poleti smo na morju, na Cresu, če boste hodili kaj tja, nas poiščite v restavraciji Ulika, sicer pa igramo povsod, precej po Primorskem, v Ajdovščini, v Cerknici in drugod, pa po Gorenjskem. V hotelu Toplice na Bledu smo igrali lani." "Zdi se mi, da vas Kranjčani bolj malo poznajo." "Imeli nas bodo priložnost spoznati; za prvega maja in potem ves mesec bomo igrali na Smarjetni gori." "In načrti?" "Čim več nastopati, seveda, pripravljamo pa tudi izdajo naše prve kasete. V kratkem bo zunaj. Lepo jo bo poslušati." Prijetna mlada skupina so. Triindvajset let je povprečna starost nastopajočih. Vedno tiče skupaj. Ce ne nastopajo, se dobivajo v Juretovi trgovinici TON-SPORT v hotelu Alpetour v Skofji Loki, kjer prodaja vse, kar se tiče videa in dobre glasbe. Njihova kaseta bo seveda najprej tu naprodaj. Le s tako svežino naprej! • D. Dolenc »Alpski pozdrav« s sončne strani Alp m V Zgornjesavski dolini deluje ansambel Alpski pozdrav, ki je bil ustanovljen pred kratkim, sestavljajo pa ga Člani več bivših ansamblov. Ansambel nastopa več na oni strani meje, kjer je domača slovenska na-rodno-zabavna glasba bolj spoštovana, kot na domačih tleh. Ambicija ansambla je, da pro- dre z lastnimi skladbami, njihova želja pa je, da bi se s kakšnim posnetkom uvrstili ali sodelovali na Lojtrci domačih. V bližnji prihodnosti bodo posneli samostojno kaseto, saj material zanjo že pridno pripravljajo. Avtor večine besedil in skladb je vodja ansambla Mar- ZIVIIA ZAVILA Kranj trgovina in gostinstvo i V nedeljo, 28. aprila, vas vabimo na ogled MEDKLUBSKEGA PRVENSTVA V JADRALNEM PADALSTVU ZA POKAL PREDDVORA Začetek ob 13. uri. Start s Potoške gore nad Preddvorom, cilj ob hotelu Bor, kjer se bo ob 16. uri začel zabavni program, ob 18. uri pa bo podelitev priznanj. Pokrovitelja prireditve: Hotel BOR Preddvor in Klub VENCELJ Preddvor. STJEPAN LEBAR MINITRŽNICA PLANINA - KRANJ PRODAJA DOMAČIH KOKOŠI IN PIŠČANCEV Obveščamo vas, da bomo imeli 29. in 30. aprila odprto od 8. do 16. ure. Priporočamo se za obisk! OTROŠKA TRGOVINA Tomšičeva 16. 64000 KRANJ Delovni čas: od 9. - 12. ure, od 15. - 19 ure ZELO BOGATA IZBIRA OTROŠKIH POMLADANSKIH OBLAČIL 0-16 let jan Endliher. Člani ansambla pa se pripravljajo tudi za festival domače glasbe v Steverjanu in Ptuju. Igrajo vse zvrsti glasbe za vse okuse plesalcev in poslušalcev. V svojem programu imajo že kar veliko lastnih skladb, ki bodo poslušalcem ostale v ušesih. Med njimi sta polki Nekaj ovinkov in Daleč do jutra ter valčki Mi smo tam doma. Najlepše dekle in Tujec. Ansambel Alpski pozdrav z Jesenic sestavljajo: Marjan Endliher - vodja ansambla, harmonika, klaviature in vokal, Alojz Smolej - trobenta, Boris Bencina - klarinet, saksofon in vokal Miro Brelih - kitara in vokal ter Marsel Gomboc - bariton, bas kitara in vokal. Lojze Kerštan Pokrovitelj Alpskega večera je Merkur Kranj. MM WM ■ Md 91 Na petem Alpskem večeru bo nastopilo dvajset priznanih ansamblov in solistov. Danes vam predstavljamo naslednje: Alfi Nipič, veseli Štajerc. Znan kot pevec zabavne glasbe, potem dolga leta nepogrešljivi član Avsenikov, sedaj nadaljuje kariero s svojimi muzikanti. Dobrodošel na Bledu, Alfi! Ansambel bratov Poljanšek, priljubljena narodno-zaba-vna skupina iz Tuhinjske doline. Nepopravljivi veseljaki, ki navdušujejo občinstvo širom po Sloveniji. »Tudi na Bledu bomo pripeljali najmanj en avtobus svojih navijačev. Boste videli, kaj smo Thinci!« je dejal Danilo Poljanšek. Trio Zorana Lupinca. Se spomnite muzikanta virtuoza, ki je pred tremi leti s svojim nastopom dvignil na noge domala vseh štirih tisoč obiskovalcev Alpskega večera? Letos bo nastopil s triom, s posebej za Bled pripravljenim programom. Ivo Robič, prijatelj Alpskega kvinteta in velik ljubitelj Slovenije, po mnogo letih zopet na Bledu. »Naravnost z Dunaja pridem na Bled in z nestrpnostjo pričakujem ponovni stik s slovenskim občinstvom.« Stane Knific, organizator Alpskega večera PREDPRODAJA VSTOPNIC KOMPAS BLED TEL.: 77-235 77-180 Z desne proti levi: Boris Kopitar, redaktor narodno-zaba-vne glasbe na TV Slovenija, Jože Kloboves, režiser Alpskega večera, Ivo Ciani, urednik Radia Ptuj. Kloboves: »Seveda smo sposobni narediti dobre TV oddaje, to bomo dokazali na Alpskem večeru.« V današnji prilogi smo vam predstavili nekaj ansamblov, ki bodo nastopili na Bledu in tudi nekaj utrinkov v zvezi z organizacijo take prireditve, kot je Alpski večer. Tudi za naslednji teden vam pripravljamo veliko zanimivosti. Vinko Šimek, moderator Rešitev križanke Komisija za žrebanje v sestavi Franc Magdič in Cvetka Tu-šek (predstavnika bralcev), Alenka Krmelj in Tomaž Gruden (Gorenjski glas) je izmed 1663 prejetih rešitev izžrebala nagrade takole: 1. nagrada v vrednosti 1.500,00 din Tončka Pogačar, Boh. Bela 47 2. nagrada v vrednosti 1.000,00 din Angelca Vrečar, Groharjevo naselje 12, Škofja Loka 3. nagrada v vrednosti 500,00 din Klavdija Čufar, Tavčarjeva 3/b, Jesenice. Prvi trije nagrajenci prejmejo bon, s katerim dvignejo nagrado v trgovini AZUR v Kamniku. 4. nagrada Bojana Bojanič, Ulica 1. avgusta 5, Kranj 5. nagrada Vida Maček, Zg. Gorje 53 6. nagrada Jasmina Jakupovič, Cesta talcev 2, Jesenice Nagrejenci lahko nagrade dvignejo v upravi Gorenjskega glasa, Cesta JLA 16 v Kranju. Nagrajencem v imenu pokrovitelja križanke AZUR Kamnik iskreno čestitamo! Nagradna igra Za vse vas, drage bralke in bralci, ljubitelje narod-nozabavne glasbe, smo pripravili nagradno igro. Med izžrebance, ki bodo pravilno odgovorili na naše vprašanje, bomo razdelili 20 vstopnic za Alpski večer na Bledu. Odgovore pošljite do ponedeljka, 6. maja, (na dopisnicah) in na naslov: Uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj - za Alpski večer. Naše vprašanje se glasi: naštejte vsaj tri člane Alpskega kvinteta v novi sestavi, kvinteta, ki je bil pobudnik in organizator Alpskih večerov na Bledu in ki letos praznuje svojo 25-letnico. Kupon Ime in priimek. Naslov_ Odgovor. m* < mi m* CC o. < bi czT < mi rj J. C/3 *—» ui t* O O z < f£ co 21. STRAN @®S®BSOTESGLAS ^fi^šnabolnišnica v Peći Bolnišnica za siromake i^~^!g£_Splošna bolnišnica v Peći daje zadovoljiv vtis, saj je stavba stara le ne-^pg£j Pa vse do po-CoSSCr,e- V splošni bolnišnici zased P°stelj in prav vse so 0 t(|JJn.e_i včasih celo dvojno 0Ci Srr»o se lahko na lastne 'cik> Pričali na otroškem od-kl, u- kjer mali bolniki ležijo paJ z materami. Ker postelj a« si jih morajo deliti, pa S : niJ„s? malčki še tako hudo bolni^ Cer Pa je bila otroška bol-V2,jrž a °d vseh še najbolje in^ana, sobe dovolj svetle dela,: . °Prema pa manj raz-na kot drugod. Ob našem Neprekinjena »industrija« v peški porodnišnici. Na desni: sestra Mirjam Lazrai. obisku so bili ravnokar na delu pleskarji. Kot smo izvedeli od predstojnika internega oddelka, bolnišnico belijo prvič po desetih letih. Tudi to svojevr- nPrGv nacija na otroškem oddelku. stno priča o odnosu do zdravstvene ustanove, ki bi si zaslužila skrbnejše vzdrževanje po medicinskih in higienskih merilih, da bi bila njena življenjska doba daljša od desetih let. Najbolj porazno sliko kaže interni oddelek, kjer je nekaj sob dobesedno opustošenih. Na razmajanih bolniških posteljah skorajda ni posteljnine, razen kolikor je bolniki prinesejo s seboj. Stene in strop je načela vlaga (bolnišnico so zgradili z ravno streho, skozi katero ob ne tako redko deževnem vremenu obilno zamaka), ponekod so notranji zidovi povsem črni ali zeleni. Oprema je iztro-šena, primitivna, videti ji je tudi, da je taka zaradi malobriž-nega ravnanja. Bolniki, ki ležijo v tej revščini, so ljudje, ki ni-' majo možnosti izbirati boljše zdravstvene ustanove. Videti jim je, da so revni in vajeni nezavidljivih razmer. £anic A ZAVRL ŽLEBIR bSifZttimi obole- ivci? 'ispa denf™ za medicino dela !^a !* 8radhlm.°x' °Pravka z delavci Je ha!.Qb5ništva. med katerimi ^va^^orejo J? bolnic Je.kajenje. Velik ezni, k četudi škodljive 8e tožijo, da ni zdravil. Kje dobite najnujnejša? »Zdravil ni. V bolnišnici praviloma ne, pri nas v dispanzerju jih občasno dobimo. Ce mora, denimo, bolnik dobivati injekcije, mora sam kupiti brizgo. Lažje dostopna so ustanovam zdravila, ki so cenejša, medtem ko antibiotikov ni mogoče dobiti. Manjka tudi dezinficirnih sredstev, zdravnikom manjka celo hidrofilne gaze. Kako ljudje pridejo do zdravil? Do pred nekaj meseci je bilo to domala nemogoče, zdaj pa so na Kosovem osnovane tudi zasebne apoteke, kjer je zdravila moto.;-, ki So . goče kupiti. Seveda je to precej stva hiRien°Sdica P°manj- drag°- pa* pa zdravila (resda in da velit ,• navad, dej- PreceJ neorganizirano) prihaja-d°bnih Judi živi skupaj J° P° dobrodelnih poteh, tako n razlogov « iz tujine kot iz Slovenije, med mduJeJo nn[xnhitičariev' Prev- >4opmfnebo1 f \ kot krvrSr trpi zaradi" visoke" b°lezni P*'UxSka' Pojavljajo TUdi živčnega sistema. ^b«OpaS8k!*Je opaziti po-H giJ*!0,08Uo, trpe tudiza- S5^eoh°,kih b0lezni- Pri naie^zmrni, med dru-k>> k, srim,,kožnimi bolez- Zdrava • drugim jih dobivamo tudi od crvenih ustanovah sestre doktorice Praprotnik. Ljudje, ki ne morejo priti do medicinskih zdravil, se poslužujejo tako imenovanih "bab-skih lekov".« Pravite, da se na Kosovem odpirajo zasebne lekarne. Kako pa je s siceršnjo zasebno zdravniško prakso? »O docela legalni zasebni praksi težko govorimo, vse je še zelo neorganizirano. Videl sem nekatere zasebne ambulante, vendar tako kot državne tudi te nimajo ustreznega standarda.« Kakšen pa je zdravstveni standard državnih ustanov? »Dispanzer medicine dela sodi v preventivno zdravstveno varstvo, sicer pa je v primarni zdravstveni mreži organiziranih še vrsta dejavnosti, denimo, dispanzer za pljučne bolze- Politika vnesla razdor med zdravstveno osebje Zdravniki, s katerimi smo se pogovarjali, stanje svoje bolnišnice pripisujejo materialnim razmeram v pokrajini, kjer ni denarja za zdravniške plače ("stavkati si ne upamo, saj smo tako rekoč izven zakona"), kjer manjka najnujnejših zdravil, tako da so tudi zdravstvene ustanove odvisne od dobrodelne pomoči sester usmiljenk. Slednje so večinoma tudi zaposlene v peški bolnišnici kot medicinske sestre, dve med njimi sta tudi zdravnici. Pogovor z zdravniki naglo nanese na kosovske politične razmere, kajti tudi odnosi v bolnišnici, kjer je zaposlen tako srbski kot albanski živelj, so zlasti od lanske množične zastrupitve kosovske mladine močno spolitizirani. V peški bolnišnici se je namreč marca lani zdravilo 275 mladih ljudi zaradi množične zastrupljenih. Zdravnikov v metohij-ski bolnišnici sicer še niso zajele kadrovske »čistke«, ki so spravile ob delo na primer učitelje albanske narodnosti, uslužbence državnih ustanov in druge. Delo imajo sicer še, plač pa zadnje tri mesece ne dobijo zaradi materialnih in ne političnih razlogov. Docela političen pa je bil disciplinski ukrep, ki jih je zaradi solidarnosti s stavkajočimi septembra lani za nekaj mesecev prikrajšal za 15 odstotkov plače. Eden od zdravnikov je povedal, daje bil tudi 18 dni v zaporu, ker je nosil trak solidarnosti s stavkajočimi. Vsak otrok prinaša svojo žlico Posebej zanimiv je bil naš obisk v porodnišnici, kjer je od ^Inmj ^ rada ne živita v Pret?znnao ce družinski oče že več mesecev ne dobi pokojnine, če Enverjeva invalidnina znaša le borih 500 dinarjev, če nihče v družini ni zaposlen, če se morajo za oblačila, zdravila, popravilo invalidskega vozička, zanašati na pomoč usmiljenih sester... Tudi pri Veisovih smo slišali ganljive izraze hvaležnosti za pomoč, ki so je deležni. Največ kajpada Enver, ki od sester dobi zdravila, knjige, enako pa so hvaležni tudi za nenehno nego in skrb »dok-torke Tomše«, zdravnice in usmiljene sestre, ki se še posebej posveča invalidnim otrokom. Enver se je šolal v zavodu za invalide v Beogradu, zdaj pa zanj zgledno skrbi družina. Sestre so poudarile zlasti skrb njegove krušne matere, za katero Enver niti ne ve, da ni njegova prava mati. Sestra Mira prihaja negovat nepokretno Mirono. GLAS 24. STRAN ^ ,j//f7/// Petek, 26. aprila DANICA DOLENC Ob 50-letnici OF in oborožene vstaje slovenskega naroda Preveč nestrpnosti ustvarja novo nestrpnost Kranj, aprila - Kot toliko naših zavednih Slovencev, ki so prve dni vojne stopili v vrste upornikov proti okupatorju in nacifašističnemu nasilju, se tudi Stojan Trošt ne more sprijazniti s časi, ki so prišli. Nikoli ni verjel, da bo dočakal dni, ko bodo na borce in nekdanje aktiviste pljuvali, hoteli zvezdo na naši zastavi zamenjati z nekakšnim črnim panterjem, ki že od daleč vpije, da je germanski, da bodo z naročilnico pulili partizanske spomenike ob poti spominov in tovarištva okrog Ljubljane, da se bodo našli ljudje, ki bi uradno zahtevali, da proslave naše velike obletnice sploh ne bi bilo... Ne, to ne more in ne sme biti! Prevelik in prepošten je bil naš boj! Sicer pa, zgodovina bo povedala svoje. Ce nas trenutno prevpijejo beli, vzemimo kot nočno moro, jutri bo dan spet jasen. Saj vendar ne morejo dvigovati glasu proti vsemu svetu! OF je pisalo na malem lističu, ki so ga tistega junijskega dne leta 1942 našli italijanski karabi-njerji na njegovem stanovanju v Ljubljani. In potem so se začela taborišča: v Gcnarsu do pobega Kraigherja in njegove skupine, nato Renicci pri Arezzu. kjer se mu je maja 1943 pridružil še oče. Ob razpadu Italije dva dni svobode, potem so bila na vrsti nemška taborišča: Flossenburg, Buchen-vvald in oktobra 1943 Dora, kjer je Hitler izdeloval svoje tajno orožje V-l in V-2, na katero je polagal vse upe. Prvega pol leta so živeli kot krti. se spominja Stojan. šele potem so zgoraj zgradili barake za taboriščnike. Tu so bili svoj posebni, podtalni boj: sabotaže so se vrstile, pa čeprav je kakšen dan na apelu viselo tudi po dvajset, trideset taboriščnikov. Če bi ne bilo tega notranjega upora, bi morda Hitler v svoji viziji uspel. Kako bi se končala vojna? Kaj bi bilo danes s Slovenci? Tako pa so Amerikanci II. aprila 1945 Doro zasegli. Pri nas je lani izšla knjiga o tem slovitem nemškem taborišču. Tudi Stojanovi spomini jo bogate. "Enaindvajset let vam je bilo komaj, ko so vas Italijani prijeli v Mostah. Ste bili komunist?" "Nobene veze tedaj nisem imel s komunisti. Sodeloval sem z Maksom Simončičem. od Laz je bil doma. On je morda bil komunist, vem pa ne. V odpor smo šli izrecno iz narodne zavesti. Mi smo prej živeli pri Ilirski Bistrici, na italijanski strani, 1931. smo prebegnili v Jugoslavijo. Zavedna slovenska učiteljska družina smo bili. Oče je veliko pretrpel pred fašisti. Nekakšen prirojen odpor sem imel v sebi. In v Ljubljani sem imel čudovite učitelje, ki so nas vzgajali v poštene, zavedne Slovence. Moj razrednik na učiteljišču je bil dr. Stanko Gogala, krščanski socialist in zame velik poštenjak in humanist. Bil je mož trdne hrbtenice. Potem prof. Venceslav Čopič in prof. Janez Logar. Oba sta trpela v Dachauu. Bil sem tiste generacije, ki je prišla na učiteljišče bolj iz liberalnih časov. Kasneje pa je vodstvo vse bolj prevzemala cerkev s klerom. Slovenski narod najbrž nikoli v zgodovini ni bil tako izpostavljen uničenju, kot leta 1941. In predvsem tega smo se zavedali. Kakšne so bile tendence okupatorja, vemo. Italijani so začeli bolj v rokavicah. Nemci so nastopali odkrito, ostro. Madžari niso bili nič boljši. Tendence Hitlerjevega imperializma je bilo čutiti že pred začetkom vojne, ko je zasedal državo za državo. In ko je bila pri nas ustanovljena OF. nismo govorili o nobeni protiimpe-rialistični fronti, temveč o osvobodilni fronti. Če je bil uporabljen izraz protiimperialislična. je bil proti Hitlerju. Cilj OF je bil osvoboditi Slovenijo, za nas Primorce pa še ena večja želja: priti v domači slovenski kraj. Nisem bil borec s puško v roki. bil pa sem z vsem srcem za OF, za njene cilje, za pravičnejšo družbo. Imel sem priložnost videti in spoznavati krivice, ki so se godile rudarjem v Zasavju, delavcem, kmetom, učiteljem. Mati. učiteljica, je imela vedno manjšo plačo od kolegov, ker je bila pač ženska. Vse to je klicalo po spremembi. Želeli smo si neke bolj socialno urejene družbe. OF si je to postavila za cilj. Nismo pa takrat govorili o kakšnem komunizmu. S tem smo se srečali po vojni." Stojan Trošt "Danes borci dobivate vse mogoče udarce." '"Boli nas to. da danes našega boja ne priznavajo, nam skušajo celo prikazati, da je več škodil, kot koristil. Samo jaz se vprašam: Kaj bi bilo, če bi se Slovenci ne uprli? Naša NOB je v tem pogledu svojstvena. Prvi v Evropi smo se uprli okupatorju. Tega zgodovinskega dejstva nihče ne more zbrisati. Zakaj so šli ljudje z Gorenjske v partizane? Zato. ker so jih Nemci začeli izseljevati, zapirati. In danes prikazovati NOB kol državljansko vojno, je nevzdržno. V ta boj smo se vključili iz poštenih namenov, pred očmi smo imeli le osvoboditev slovenskega naroda od tuje zasedbe. Znane so germanske težnje prodora na Sredozemlje preko našega ozemlja!" "Kako ste takrat v Ljubljani gledali na ljudi, ki so paktirali z Italijani?" "Motilo me je že to, da se je pred vojno ban Natlačen z Mus-solinijem srečal nekje pri Rakeku. Motili so nas Nemčurji z belimi dokolenkami. Kadar se je le dalo. smo se jih lotili s črnilom..." "Danes beli dvigajo glave in vam borcem očitajo, da ste začeli bratomorno vojno." "Vsak pošten Slovenec dobro ve. da je resnično šlo le za Slovenstvo. Slovenski klerikalci so bili pred vojno izredno močno protikomunistično nastrojeni. Kar je zadnjič v podlistku Osvobodilna ali državljanska vojna zapisala Ahačičeva v Delu, se z vsem strinjam. Danes se ta naš boj hoče prikazati v čisto drugačni luči. Svoje sodelovanje z okupatorjem skušajo nekako opravičevati. Vendar, vsakemu poštenemu Slovencu še na misel ni prišlo, da bi sodeloval z okupatorjem, ne pa mu celo prisegel. To so zgodovinska dejstva." "Danes hočejo spravo kar čez noč." "Borci nismo bili proti spravi v tem smislu, da se stvari pomirijo, ne pa. kot se danes dogaja, da spet burkamo ljudi, jih razdvajamo in to prav v trenutku, ko je enotnost slovenskega naroda še kako potrebna. Na eni strani hočemo samostojno Slovenijo, na drugi pa razdvajamo svoje sile kot v preteklosti. Slovenci smo bili vedno premalo složni. To nas tepe." "Kratijo vam pravice, izničujejo pomen NOB." "Ne moremo pristati na to! Končno smo bili del protifašisti- čne koalicije v Evropi. To nam ves svet priznava, to so zgodovinska dejstva. Nikjer v Evropi niso kolaboracionistom priznali enakopravnosti. Boli nas, da ne priznajo NOB kot pomembnega člena v osamosvojitveni verigi Slovencev, od Trubarja sem. Ce bi ne bilo Trubarja in puntov in NOB. se danes tudi o samostojni Sloveniji ne bi mogli pogovarjati. Viška občina se je spomnila in njeni poslanci so šli menda v akcijo v skupščini. Naše bonitete niso nobene posebne bonitete, ki jih borci v drugih državah ne bi imeli. Vedeti je treba, da so borci veliko pretrpeli, pa naj so bili v taborišču ali v gozdu. Če smo dobili za to neko materialno priznanje, kot so dvojna leta, brezplačni zdravnik, je treba to gledati tudi skozi priznavanje le-tega v drugih deželah." "Tako hudo je včasih, da človek kar čaka, da se bo kdo od zunaj dvignil in prisolil komu od naših prenapetežev zaušnico. Simon VViesenthal se je prvi potegnil za vaše borčevske pravice in upam, da ni bil zadnji. Prepričana sem, da s pomilovanjem gledajo na nas, ko pustimo, da nam trgajo zastavo, zaničujejo naše simbole. 'Ti simboli so zrasli v težkih okoliščinah. Rdeča zvezda je morda bila importirana, vendar naš Triglav je izrazito slovenski. Stari Slovani so imeli svojega boga - Troglava. Bil je simbol Slo-vanstva. Zdaj pa vlečejo na dan insignije, ki nimajo nič skupnega s Slovenci. Če že nočejo zvezde, naj ostane vsaj Triglav, ki je res čisto naš. Borci smo odločno proti pogrevanju srednjeveških zgodovinskih dogodkov, ker to kaže, da se preveč naslanjamo na germansko področje, ki nam je že dostikrat zagrenilo življenje. Sicer pa je zadnjič Haider jasno in glasno povedal, da na knežjem kamnu nikdar niso bili ustoliče-vani slovenski knezi." "Ne puste na miru niti partizanskih spomenikov. Če so se jih še pred kratkim lotevali skrivaj, jih danes v Ljubljani odstranjujejo kar z naročilnico." "Spomeniki so del naše kulturne dediščine. Ne moremo to mirno gledali. Zgodovina bo presodila, kaj je bilo v nekem obdobju pozitivno in kaj ne. Hajka po preimenovanju ulic. Dobro, do neke mere je prav, ker je ponekod šlo že v skrajnost in tudi borci nismo vedno odobravali tega početja, vendar nekdo, kot je bil Tito, bo v zgodovini ostal zapisan kot vojskovodja, ki je narode popeljal proti nacifašističnim okupatorjem in izvojeval osvoboditev. Zaradi nekaterih njegovih napak ni treba vsega zametovati. Tudi Churchil je po vojni moral iti, pa se nihče ne znaša nad njegovim spomenikom. Preveč nestrpnosti ustvarja novo nestrpnost. Zgodovina naj pove svoje, ko bo čas za to, danes se pa lotimo gospodarstva, ne pa brskati po zastavah, simbolih in kosteh. Za kosti niti ne vemo, čigave so. V kočevskih gozdovih leže kosti vseh. Smo pa zato, da vsak dobi svoj grob. Imejmo do mrtvih spoštovanje, ne glede na to, kaj so bili. Tako bomo morda našli skupni jezik in se lotili gospodarstva in socialnih problemov. Če bo šlo tako naprej, bomo še to. kar imamo, izgubili." Naše zgražanje in protest! (Ob intervjuju z ing. Grosom, objavljenim v Gorenjskem glasu 9. aprila) Vsa mogoča in za normalnega človeka nemogoča natolcevanja smo že slišali iz ust ing. Vitomir-ja Grosa, trenutnega predsednika Skupščine občine Kranj, zlasti tedaj, ko je na njemu svojstven način razlagal našo polpreteklo zgodovino, tj. obdobje narodnoosvobodilnega boja ter povojnega življenja in dogajanja v naši ožji domovini. Toda to, kar je v tem intervjuju oznanil, kvasil in zasvinjal, presega že vse meje od vsakogar pričakovanega obnašanja, posebej še od njega, ki se je zaradi svojega družbenega položaja vsekakor dolžan obnašati tudi do bralcev Glasa vsaj korektno in jih ne obremenjevati in dražiti s svojimi blodnimi razmišljanji. Kot "neposredna priča NOB", rojen je namreč leta 1942, je kajpak najbolj poklican za dajanje sodb in obsodb o vsem, kar ne ustreza njegovi neozdravljivi protipartizanski histeriji. Najrajši bi spet dejali: "Odpusti ubogim...", če ne bi šlo pri gospodu ing. Grosu za "političnega človeka", ki se trudi za dobrobit slovenskega naroda ne le v Skupščini Republike Slovenije in kranjske občine, temveč tudi celo v daljnem eldoradu slovenske emigracije v Argentini. Zares hvalevredno dejanje. Saj ga je v to daljno deželo vodila plemenita želja, da obenem s sejanjem njegove lastne resnice med našimi sonarodnjaki tudi nadzoruje in kar sproti popravlja politične napake slovenskih popotnic Spomenke Hribar in njene spremljevalke Alenke Puhar, ki sta bili tam očitno v zvezi s pripravami svetovnega slovenskega kongresa. Ob njuni "nesposobnosti", da bi Grosovemu razumevanju politične realnosti ustrezno tolmačili razmere v naši ožji domovini, je bilo to pač več kot nujno, kar je on počel. Sploh ne dvomimo, da bodo nekateri njegovi koalicijski partnerji v DEMOS-u za to gospodu Grosu upravičeno od srca hvaležni. Skladno z njegovo željo po resnici in samo njegovi resnici je tam našel tudi svojemu razumevanju in dojemanju naše "državljanske vojne" ustreznega sogovornika in stanodajalca. To ni bil nihče drug, kot Ivan Korošec, podna-rednik v 13. četi 1. slovenskega domobranskega bataljona ter namestnik komandanta - odgovoren za politične zadeve v razvpiti domobranski mučilnici in klavnici pri Sv. Urhu pri Ljubljani. Tam in pri tem človeku se je g. Gros "trdno in z dokazi prepričal, da enostavno ni res, kar o tem kraju zločina in groze trdi naša povojna zgodovina" in o čemer najbolj prepričljivo piše v svoji knjigi tudi Štefanija Ravnikar - Podbevšek, učiteljica in poznavalka urhovskih klavcev od njihovih otroških let. Očitno, kot sin očeta, ki naj bi bil po njegovih navedbah štiri leta v partizanih, ni v 45 letih po osvoboditvi našel možnosti, ne časa, da si naj kraju samem ogleda vse, kar je povezano z zloglasnim Vrhom. Kaj takega pač ne gre pričakovati od človeka, čigar razumevanje resnice ne presega črnobelega slikanja, od človeka, ki mu je neizmerno sovraštvo do vsega, kar je povezanega z najslavnejšim delom naše zgodovine edino vodilo v političnem delovanju, človeka, ki se je očitno zaklel, da ne bo drugačen. Ker smo neposredno pred zelo pomembno manifestacijo ob 50. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda, si g. Gros ni mogel kaj, da ne bi tudi temu velikemu dejanju naprednih slovenskih mož dodal svoje kvalifikacije. Zaradi njenega začetnega imena "protiimpe-rialistična fronta" si klevetnik Gros privošči nekatere trditve npr. "komunisti so se z ramo ob rami borili proti t. i. imperiali-stom. Angležem in Francozom" (g. Gros, kako je z vašim znanjem zgodovine - Francija je kapitulirala že leta 1940). In dalje: "Komunisti so konec koncev pričakali v Jugoslaviji Hitlerja kot zaveznika" in pa "dokler Hitler ni napadel Stalina so bili komunisti kolaboracionisti Nemcev" it. itd. Človek se mora ob vsem tem vprašati, kje se neha neka stan-karska hudobija in kje se začne osebna duhovna beda. Za take podlosti ne more biti paravan niti politična stranka, kakršni pripada, oziroma je v njenem vodstvu g. Gros. Zaradi vsega tega se zgražamo in protestiramo. Tudi zato, ker si Gorenjski glas privošči 18 & pred proslavo 50. obletnice Or in oborožene vstaje slovenske?11 naroda dati takemu politične*11, pamfletu tako masten nas® "Državljanske vojne ne bom" proslavlja/i" in toliko prostora* časopisu, ki ga bere in ima naročenega tudi nekaj tisoč udeležencev NOB in nadaljnjih neUI tisoč gorenjskih občanov. Je 10 mar res uredniška politika tet" časopisa, je morda le spodrvj® (teh je bilo že nekaj) ali paJe plod resnega pomanjkanja rale in etike individualnega novinarja. Kajti je in bo veljalo "Narod. * se sramuje svoje junaške :gu" vine, nima prihodnosti"- In še: gorje Slovencem, ce . sprejeli Grosovo razumevanj narodne sprave! Medobčinski svet ZZB N<)V za Goten'^0 Vitomir Gros pri Slovencih v Argentini da°> Zgodba je, na kratko, taka: Vi- mirja Grosa v Argentino. . tomir Gros je odšel v Argentino me kontroliral ("pomaga ^ in tam rojakom "povedal" da je najbrž ne le kot privatnica-Svetovni slovenski kongres levi- pak kot predsednico Konje carska stvar, nato pa se je vrnil domov in tukaj "povedal", da v Argentini rojaki menijo, da je Svetovni slovenski kongres levičarska stvar... pak kot predsednico «»~-v za Slovenijo Svetovnega sio^g skega kongresa. Mar nam Liberalna stranka kontro"' , sam Svetovni slovenski ko*& ((. Če bi Vitomir Gros sploh kaj del o Svetovnem slove^ kongresu, potem bi vedel. ^ ^ nastal kot civilna pobuda za ^ strankarsko, neideološko tn^ državno ustanovo vseh bio ( cev. Vedel bi, da je člans'v njem individualno - to(iaP.rl^0 v gledu seznama tistih, ki SSK že pristopili. Vitomirja u sa ni! In tudi katerega drug s znanega "Liberalca" ne. e ae' neg° Jasno, da je naše rojake, še posebej iz t. i. politične emigracije zmedel. In z gospo Alenko Pu-harjevo sva se morali pošteno potruditi, da sva naše rojake prepričali, da Svetovni slovenski kongres ni (in ne bo) niti levičarski niti desničarski in da je potemtakem v njem prostor tudi zanje. Na javni tribuni je Vitomir Gros s svojim spremljevalcem sedel v prvi vrsti, gledal v najina usta in se enkrat celo potrudil, da bi me pred nekaj sto ljudmi postavil na laž. Zdaj gospod Gros samovšečno pravi: "Mislim, da sem jih (rojake) uspel prepričati, da bodo kljub vsemu prišli s svojim zastopstvom... ". (Državljanske vojne ne bomo proslavljali, Gorenjski glas, 9. aprila 1991.) Kdo je koga in o čem prepričeval in prepričal, bodo povedali naši rojaki sami, ko bodo prišli iz Argentine na prvo zasedanje Svetovnega slovenskega kongresa. Vendar se ne bi oglašala, če bi šlo samo za Vitomirja Grosa, ki kot posameznik lahko hodi po svetu in govori, kar hoče, stvar je globlja: v omenjenem intervjuju namreč pove: "Stranka me je tja poslala tudi zato, ker se nam je zdelo, da gospa Hribarjeva ne delo Svetovnega kongresa, v'^ bo znala prepričljivo govoriti tem benem primeru pa vanj ne -en)a vnašali strankarskega mej..... sna pa še tiste vmes. Svetov slovenskega kongresa ne bo kontrolirala ali zganjala kakršen koli paternalizem nad njim. I°J treba jasno povedati! To seveda ne pomeni, da se bod° včlanjali v Svetovni slovenj kongres le nekakšni "čisti'J , dje, ki niso ali niso nikoli bi" nobeni stranki, pomeni pa< , nobena stranka, in tudi Uy*L na ne. prek Svetovnega sto** skega kongresa ne bo uresnn vala svojih strankarskih c'llJes' \a s tega zornega kota usmerj" ali kontrolirala njegove dejavn sti. Seveda lahko kolektivno pr>s'°e's pijo v Svetovni slovenski ko^g vse in vsaka stranka, toda je .( moralna podpora in stimuliraj. svojega članstva, da se vkplC Slovencem.." Tako: šlo naj bi za pomoč! Le kje je bil gospod Gros s svojo "prepričevalno " (po)moč-jo, recimo, še pred nekaj leti ? Če bi nama res hotel(i) pomagati, bi se lahko dogovorili o skupnem nastopu. Zakaj je prišel v Bue-nos Aires dva dni pred nama in se po tistem večeru, ko nama je "pomagal", ni več pojavil in ne poslovil? V svojem intervjuju se Gros še posebej spravlja nad Alenko Puhar, češ da je napačno uporabila iviH P moči, ker bi s tem le Pon°.g zunanje strankarske razi>rt'j'.res0 lovnega slovenskega k° * ro-kot paralelne institucije mr^ štora za merjenje stran* fl( in ideoloških bojev PrePr°m pO potrebujemo, potrebujem (i, ustanovo, ki bo temelji"t ja vilnem slovenstvu m pov ^ ^ vse Slovence, ne glede n°dia^o ško. politično, krajevno pripadnost Če bi Vitomir Gros o slovenskem kongresu spij-^ ^ SvetoV' loh 100 nje. arnpu* —,- qW-innamafinafraia^. vanje Konferenca ^A Spomenka 8Ti primerjavo med solidarnostjo z materami na Majskem trgu in v7del'potem bi vedel vsaj l^po četverico v Ljubljani. Da je legi- me na obisk k rojakom v' „,; umno imeti različne poglede na ni posiaia Komisija za^kuP0ni isto zadevo, na to seveda Gros slovenski kongres pni i/c "po-ne pristane, takšno mišljenje mu /j Slovenije, ampak naju7 , je tuje. Alenka Puhar mi je bila odlična sodelavka in upam, da sem bila tudi jaz njena. Tudi Pu-harjeva ne rabi Grosove pomoči ali lekcije iz komuniciranja, kakor je ni rabila pred leti, tedaj, ko ne o pogumu ne o antikomu-nizmu Vitomirja Grosa slovenska javnost ni še nič slišala. Vendar se tudi zaradi tega ne bi oglašala, končno ima vsakdo pravico, da se spreneveda, baha in intrigira, če mu je do tega. Tisto, kar pa je načelna zadeva, pa je to, da je - po Grosovi izjavi -Liberalna stranka poslala Vito- KRANJ, JAKA PLATIŠČ petek. 26. aprila 1991 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK 25. STRAN GLAS Bre 2 0(ldaje lesa ni denarja za poslovanje Predlog za likvidacijo TOK-ov ^cte zanima, kaj bo s premoženjem TOK-ov in gozdnega gospodarstva, ki so ga soustvarjali skupaj z delavci. 2?. aprila - Gozdno gospodarstvo Kranj predlaga likvidacijo te-*>"<» organizacij kooperantov Skorja boka. Preddvor in Tržtt. Za <»k korak se je odločilo, ker ie zdaj ni več pogojev za opravljanje dejav-S': ki » i« doslej opravljali TOK-i. in ker je pričakovat, da bo do-W«Jeni in spremenjeni zakon o gozdovih bistveno spremenil razmere v gorstvu (ločitev strokovnega in podjetniškega gozdarskega dela. promet z lesom, organiziranje stroke v javno gozdarsko službo ^okriljem republiškega sekretariata za kmetijstvo, goid.rst«in "»•»»■o, možnosti svobodnega in prostovoljnega organiziranja kmetov ttttdmh posestnikov v zadruge in v druge oblike...). .«P'av stari zakon o gozdovih lanskem prvem četrtletju odda- ^2Vtd7lja. pa so se 'dar, T N gozdarstvu začeli ru kmeHllSCje Predvsem v okvi ^Prosii.v- ZVeze /JĆel° g°vorit druo, Prometa z lesom in c „;,8dcnem obdavčevanju. Last gozdov (\ kranjskem gozd nem p * ^ KranjsK« ; dvanv P°darslVLJ J'h je več kot ' Priffi tlsoć) so začeli zaradi darstvuVt",h Sflrcmemb v Poz" tt2d ; kl Pa jih vsaj formalno dJ zadrževati oddajo lesa. no Pa so k zrnanjs; delti ok0ijJCsorri Prispevale naravne »iudiTf ielal se je zmanW) in ji i , da so 'aradi vetroloma Nek r'0ma većJe količine lesa datkj I V Prejšnjih letih. Po-temeii Cdo dovolJ: Škofjeloška lovje "rgan«zucija kooperan-niK »„j lani odkupila iz zaseb-gozdov 61.527 kubičnih me- PredileSa' lani le 33.609. tržiška ' lar" 12.995 nih količin lesa in dobro petino lanskih količin. Ker je prodaja lesa zagotavljala gozdarskim temeljnim organizacijam kooperantom kar 90 odstotkov prihodka, je občutno zmanjšanje odkupa lesa močno vplivalo na poslovne rezultate. Preddvorski TOK-je bil v izgubi že predlani, lani pa sta se mu pridružila še ostala dva. TOK Škofja Loka je leto sklenil z 1.8 milijona dinarjev izgube. TOK Preddvor z 1.5 milijona. TOK Tržič pa s 590 tisoč dinarji. Letos so se rezultati še poslabšali. Dohodek, ki so ga temeljne organizacije kooperantov ustvarile v prvih treh mesecih, predstavlja le 18 odstotkov sredstev, ki bi jih potrebovale na mesec, zato bi nadaljnje poslab- V Gozdnem gospodarstvu Kranj zagotavljajo, da se za kmete po morebitni likvidaciji TOK-ov ne bo nič spremenilo. Strokovno gozdarsko delo bo prevzela >:a zdaj ie neorganizirana i javna gozdarska služba, maja pa bo neodvisno od odločitve sodišča ie začela delovati odkupna služba, ki se b(>. kot pove že samo ime. ukvarjala z odkupom lesa Odkupna služba bo le ena od "organizacij", ki se bo vključila v promet z lesom; kmetje ji lesa ne bodo dolžni oddati, kot so ga bili doslej, ampak se bodo lahko sami odločali in ga bodo prodali tistemu, ki bo nudil najboljše pogoje. V kranjskem gozdnem gospodarstvu pravijo, da bodo s cenami in plačilnimi roki vsekakor konkurenčni; pravijo pa tudi. da kljub izgubam gozdarskih TOK-ov ni bojazni, da kmetje za oddani les ne bi dobili plačila. TOK-i so že nekaj časa "v rdečih številkah", pa vendarle so doslej les še vsem plačali. Kmetje se strinjajo z likvidacijo TOK-ov (podpira jo tudi kmeiijsko-gozdarsko ministrstvo1, ob tem pa jih tudi zanima, kaj bo s premoženjem TOK-ov oziroma gozdnega gospodarstva, ki so ga tudi pomagali soustvarjati. Direktor Miloš Martinovič poudarja, da je o tem še veliko nejasnosti in da zdaj ne morejo ničesar storiti, ker je celotno premoženje gozdnih gospodarstev pod moratorijem, med drugim tudi gozdovi, ki so jih sami kupili. 9.š34 " '-995 "kubikov". lani 348osPtreddvorska pa 1989. leta lem U ub'Cn'h metrov, v minule ,P3 VSega 22-800' ^e po~ G0zd Se*,eJemo. vidimo, da je Predl,w S0sP°darstvo Kranj d°v~"lOQ dobil° 'Z zasebnih goz-S8 |.,„ 17 kubičnih metrov le-OjPa 65.943 "kub d oh i° ov Predlansl d,.ddaJa lesa aozdne skih količin, gozdnemu gospo- ^alaepJrC Nuja Za torf""' Primerjava podatkov g0'drmnja lri leta kaže- da Jc kupj|0 P°sPodarstvo predlani od- sebnih V prvern četrtletju od za-49.4")<; , gozdnih posestnikov *eveč bićnih metrov lesa. lani kubien i?1 P°'ovico manj - 24.063 vih , "!h metrov, v letošnjih pr-kubi/!S, mesecih pa samo 5.233 v|jal u rneirov- kar predsta-enajst odstotkov v pred- V Gozdnem gospodarstvu Kranj se jc v zadnjem letu število zaposlenih že precej zmanjšalo, zdaj jih je 380. od tega doma, "na čakanju" (za delo) okrog 170. Po uveljavitvi sprememb in dopolnil zakona o gozdovih je pričakovati, da se bo število več kot prepolovilo oziroma zmanjšalo s 380 na vsega 150 delavcev, ki bi delali v strokovni gozdarski službi in v izvajalski organizaciji. Od 101 zaposlenega v TOK-ih naj hi po likvidaciji TOK-ov dobilo delo le okrog 35 delavcev, vsi ostali bodo presežek. V Gozdnem gospodarstvu Kranj računajo, da jim bo pri reševanju teh in drugih problemov z odvečno delovno silo pomagala država. sevanje rezultatov že ogrozilo ali onemogočilo poslovanje TOK-ov. vseh TOZD-ov in tudi delovne skupnosti skupnih služb. Temeljne organizacije kooperantov so si lani v finančni stiski sposojale denar v gozdarskih toz-dih Škofja Loka. Tržič in Preddvor, ki gospodarijo z družbenimi gozdovi, odlagale pa so tudi plačilo obveznosti do tozda Gozdno gradbeništvo, transport in mehanizacija in do delovne skupnosti skupnih služb. Njihov dolg v okviru gozdnega gospodarstva je ob koncu marca znašal 11.5 milijona dinarjev, medtem ko se zunaj delovne organizacije skorajda niso zadolževale. Ker imajo TOK-i tudi precej terjatev in nekaj nepričakovanih oziroma enkratno pridobljenih sredstev, bi lahko svoje obveznosti v primeru likvidacije v glavnem poravnali. Razmere v temeljnih organizacijah kooperantov Gozdnega gospodarstva Kranj niso posebne ali izjemne, ampak so zelo podobne razmeram v ostalih slovenskih gozdnih gospodarstvi in v njihovih TOK-ih. Ker je tudi republiški sekretariat za kmetii- Kot je povedal Miloš Martinovič, direktor Gozdnega gospodarstva Kranj, je sodišče na prvem naroku odložilo odločanje o predlogu za likvidacijo gozdarskih TOK-ov, in sicer zato, da bi si pridobilo še izvedensko mnenje o tem. ali so TOK-i "zreli" za likvidacijo ali za stečaj. stvo. gozdarstvo in prehrano spoznal, da temeljne organizacije kooperantov ne morejo več opravljati svojih nalog, se je odločil, da bo za letos financiral tiste dejavnosti, ki so splošnega družbenega pomena. Z Gozdnim gospodarstvom Kranj (podobni pa tudi z drugimi) je že sklenil pogodbo o zagotavljanju denarja za gozdarsko službo oziroma za izvajanje vseh strokovnih in zakonsko opredeljenih nalog pri gospodarjenju z gozdovi. Financiranje zajema samo zasebne gozdove in vključuje 21 od skupno 101 zaposlenega v temeljnih organizacijah kooperantov Škofja Loka, Tržič in Preddvor. • C. Zaplotnik evetn ajst zahtev Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke ^drugam ustrezni delež v predelovalni industriji ^b|iana „ _ . . . _..... .... _-, ~#«8o?i °" ki bo zadrugam ža v „ d.Vrr»tev ustreznega de-PrevredPredelovalni industriji in Žnega icnolene8a deleža finančnih *dpitala- ki je zaradi sta-Jne v dr ?-memb prešlo iz zadru-t *akon ° lastr|ino. V osnut-eba Don ° denacionalizaciji je sevajo Vno Proučiti člene, ki Nlji4 • vračanje kmetijskih °" t J 8ozdov- vključiti v žaljenih P°Prav'Janje krivic, , rati s" 2 arondacijami, ter *etiia;[emen»> tudi zakon o K rd°vih ZemlJiščih. Zakon o > določili VsebuJe nedvoumno v dr?'°' da Je odkazilo obveznih in zadružnih goz- 5« Kmečka zveza postavlja tudi nekatere druge zahteve: v zakonu o privatizaciji je treba predvideti tudi razdelitev določenega dela delnic vsem državljanov, takoj naj se prepreči prekomerno zadolževanje kmetijskih kombinatov in drugih podjetij, za katere je jasno, da bo breme vračanja nosila država oz. vsi državljani, takoj naj se ukinejo "zaprte kuverte" v družbenih podjetjih, ki predstavljajo predvsem možnost za okoriščanje vodilnih na račun delavcev, začne naj se postopek za spremembo zakona o stečajih, na vseh ravneh je treba zmanjšati državno upravo, uresničevanje plebiscitne odločitve mora biti bolj usklajeno med predsedstvom ter vodstvom skupščine in izvršnega sveta pa tudi znotraj Demosa... ^r°svetne šege, navade in modrosti 1 oliko kumar, Je moških pri procesiji Posebni ltari RimlJani so 25. aprila, na dan sv. Marka, prirejali P°spvkonjOCesiJe' na katerih so žrtvovali psa in ovco, da bi bilo V*e°ino i prizaneseno z rjo. Procesije so se z nekoliko drugačno P/ocesija n?meni ohranile do danes: ponekod pravijo, da naj bi u^ih bol al° kolero- drugod, da naj bi obvarovala ljudstvo nez8ode pŽnL sPet drugod upajo, da bo zadržala vremenske Pt°cesija „ ^rškem imajo, denimo, navado, da takrat, ko je l °°rodi Po1 poti' P°sadiJ° fižol:talc fiž°l baje zmerom vzkali ""are j'n "b ^fjskem in v Halozah hitijo med procesijo sadili Kot -aj€Jf^Je potem toliko, kot je moških pri procesiji. Je Ma ^uret v knjigi o starosvetnih šegah in nava- 1 ta d rkol'° povezano tudi z vremenom. V vinorodnih krajih vi' da b'*}eIiJ° lepega vremena, ker stara ljudska modrost takole0 Y^7- vina' če bo ta dan lepo vreme- Drugod pa me-v vodi- • 'ma Sveti Marko vreme deževno, ga v jeseni pele ce P° ""a lepo vreme, ga bodo v vinu kopali", ^rioje že bilo včeraj vreme? Kje se bo kopal Marko? kmetijske pridelke (mleko, meso, pšenica), zakon o kmetijsko-goz-darski zbornici je treba sprejeti do parlamentarnih počitnic, ne glede na začasno odločitev zvezne vlade naj Slovenija sama uvede oprostitev davka na gorivo, porabljeno v kmetijstvu, takoj je treba zaustaviti cenovna neskladja, ki so čedalje bolj v škodo kmetov in kmetijstva... Kar zadeva prometni davek, je po mnenju kmečke zveze treba spremeniti tisti del. po katerem morajo kmetje, ki niso pokojninsko in invalidsko zavarovani, plačevati prometni davek za gradbeni material, potreben za gradnjo in obnovo hlevov in drugih gospodarskih poslopij; ponovno pa bi tudi bilo treba proučiti povečanje količnikov pri davkih od katastrskega dohodka in ustrezno urediti sistem obdavčenja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. V pokojninsko-invalidskem zavarovanju bi morali izenačiti pravice pa tudi obveznosti kmetov z vsemi drugimi in v praksi uresničiti načelo, naj država pospešuje razvoj manj razvitih in demografsko ogroženih območij. • C. Zaplotnik KMETIJSKA ZADRUGA p. o. Škofja Loka Mehanična delavnica Kmetijske zadruge Škofja Loka sporoča: Izvajamo popravila kmetijske mehanizacije in motornih žag. Izvajamo tudi vse druge storitve iz tovornega in osebnega programa Zastava: - avtoelektrika - kleparska ter ličarska opravila - remontna dela - pranje vozil Razpolagamo tudi z vsemi ključnimi rezervnimi deli iz navedenega programa. Storitve izvajamo hitro in poceni. Delovni čas je od 1.5. 1991 od 6. do 20. ure. Poiščite nas na naslovu Mehanične delavnice Kmetijske zadruge Škofja Loka, Jegorovo predmestje, ali po telefonu 064/620-465. Sachs in denacionalizacija Znam hanardski profesor Jeffrev Sachs, ki skupaj z vladnimi predstavniki pripravlja široko zasnovan sveženj ukrepov za rešitev sedanje globoke gospodarske krize in za gospodarsko osamosvojitev Slovenije, je z nekaterimi nasveti vnesel precejšnjo zmedo v slovensko vlado in v njena prizadevanja. Ko jc pregledal zakon o denacionalizaciji, ki ga je skupščina v osnutku že sprejela, je povedal naravnost: ne pojdite v denacionalizacijo, kot jo predlagate, a če v to že morate iti. se raje odločile za poplačilo z odškodninami in ne za vračanje premoženja v naravi Sachs se namreč tako kol še številni drugi boji. da bi urejanje lastniških vprašanj oziroma pravdanje za to. kdo je česa lastnik, trajalo predolgo in da bi se preveč ukvarjali z lastniškimi, premalo pa z razvojnimi problemi Po nekaterih ocenah bi za popolno uresničitev projekta denacionalizacije potrebovali več desetletij: desetletje za to. da bi vsem vrnili, kar jim je bilo podržavljeno, zaplenjeno ali kako drugače krivično odvzelo, nato pa še precej časa. da bi se še zadnji dediči medsebojno spravdali za to, kako si razdeliti vrnjeno premoženje... čeprav so nekateri v Sloveniji že pred odločitvijo vlade, da sodeluje z znanim hanardskim profesorjem, opozarjali na enake ali podobne denacionalizacijske probleme, kot je zdaj opozoril Jej/rev Sachs, pa ima njegovo nevtralno stališče v primerjavi s strankarskimi mnenji vsekakor večjo "težo" in odmevnost. Sachs je z opozorilom o nevarnih čereh denacionalizacije spravil slovensko vlado lin skupščino) r neroden položaj, saj se bo morala odločili, ali bo vztrajala pri konceptu, kakršen je zapisan v zakonskem osnutku, ali se bo odločila za korenite popravke, ki bodo pomenili približevanje njegovim stališčem. Iz tega. kar so Demosove stranke obljubile volilcem. je sicer mogoče sklepati, da bodo vztrajale po poti. ki jo dovolj nazorno kaže zakonski osnutek; vsekakor pa se zastavlja vprašanje, zakaj se slovenska vlada ni odločila za sodelovanje s tujimi strokovnjaki še v času. ko je pripravljala osnutke zakonov o denacionalizaciji in privatizaciji, in ne šele zdaj. ko sta zakona že prešla pno stopnjo skupščinskega postopka. # C. Zaplotnik /O ljubljanska banka GORENJCin FORMULA/"/ IHRANKA ... DA MED PRVOMAJSKIMI PRAZNIKI NE BOSTE BREZ GOTOVINE S čeki LB - Gorenjske banke d. d., Kranj praviloma lahko poslujete v vseh trgovinah in drugih podjetjih, opomniti pa vas moramo, da le-teh zakonsko niso več obvezni sprejemati. Gotovino s hranilnih knjižic in tekočih računov pa lahko dvignete na vseh poštah in bankah, s katerimi so podpisani sporazumi o opravljanju storitev. POŠTE § pošte s področja Jadrana (PTT Rijeka, Zadar, Šibenik, Split) f in PTT podjetje Kranj BANKE • Abanka d. d., Ljubljana, • Banjaluška banka d. d, Banjaluka § Bjelovarska banka d. d., Bjelovar t Dalmatinska banka, Zadar, • Dubrovačka banka d. d., Dubrovnik, • istarska banka d. d., Umag, • Jugobanka Jub banka d. d., Sarajevo, f Jugobanka d. d., Beograd, § Karlovačka banka d. d., Karlovac, t Komercialna banka d. d., Zagreb, t Panonska banka d. d.. Novi Sad, § Požeška banka d. d., Slavonska Požega, § Privredna banka Zagreb d. d., Zagreb, # Riječka banka d. d., Rijeka, § Somborska banka d. d., Sombor, t Sisačka banka d. d., Sisak, § Splitska banka d. d., Split, • Stopanska banka a. d., Skopje, § Tuzlanska banka d. d., Tuzla, 9 Varaždinska banka d. d., Varaždin, • Vinkovačka banka d. d., Vinkovci, § Vojvođanska banka d. d., Novi Sad, § Zagrebačka banka d. d., Zagreb, • in v vseh bankah sistema Ljubljanske banke. Gorenjska banka d. d., Kranj ki Mere a tor Preskrba TRGOVINSKO PODJETJE TRŽIČ. d.d. Trg svobode 27, d. d. Tržič Mercator - Preskrba, Tržič, d. d. razpisuje prosto delovno mesto delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za 4-letni mandat: VODJA KOMERCIALNE SLUŽBE Kandidat mora poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, izpolnjevati še naslednje: - srednja ali višješolska izobrazba (V. ali VI. stopnja) komercialne ali ekonomske smeri, - 3 do 5 let ustreznih delovnih izkušenj pri odgovornih delih. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: Mercator - Preskrba, Trg svobode 27, 64290 Tržič. Kandidate bomo o izbiri obvestili v osmih dneh po odločitvi. -?rX^"?;:"GLAS 26. STRAN OBVESTILA, OGLASI iaq.Pe Petek, 26. aprila^- 45 let kovinarstva v Železnikih Nova galvanika v tovarni Niko [ Tovarna elektromotorjev in gospodinjs^ J aparatov Iskra, tovarna pisarniških izdelki a Niko in tovarna laboratorijske opreme Tehtaj ca danes sestavljajo kovinsko predelovali industrijo v Železnikih, ki te dni praznuje 4B* tnico. Ob tej priložnosti bodo odprli novo $« vaniko v Niku, kar je danes vsekakor pom^ | ben dosežek. j Proizvodna zadruga kovinarjev Niko je bila ustanovljena 27. aprila 1946, nje« pobudnik je bil pokojni Niko Zumer, bila je izraz težnje po razvoju kraja in življenja v njem. Železniki so namreč svobodo dočakali zelo porušeni in gospodarsko osiromašeni, z veliko brezposelnostjo, zato so skušali obnoviti staro kovinsko dejavnost. Niko Žumerje v last zadruge prenesel svoje premoženje, prevzel je tudi zadolžnico za prvo bančno posojilo, s čimer si je pridobil zaupanje in ugled med delavci. Sledili so mu z udarniškim delom in z denarnimi prispevki in tako obogatili zadružno lastnino. Zadruga je utrla pot razvoju in postavila temelje današnji ko- vinsko predelovalni industriji v Železnikih, njene naslednice so: tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Iskra, tovarna pisarniških izdelkov Niko in tovarna laboratorijske opreme Tehtnica. Največja je Iskra, ki zaposluje približno 1.500 ljudi, proizvodni obrat pa ima v škofji Loki in razvojni center v Ljubljani. V tovarni Niko je danes zaposlenih 360 ljudi, v Tehtnici pa 116. Vse tri so proizvodni program tekom let dopolnjevale in spreminjale, ohranili pa so osnovno proizvodno usmeritev. Pomembne niso le za Železnike in Selško dolino, temveč za vso Slovenijo, saj so vse bolj zazrte v prihajajočo združeno Evropo. Iskra je lani ustvarila 920 milijonov dinarjev prihodka, od tega 45 odstotkov oziroma 32 milijonov dolarjev na zahtevnih tujih trgih. Letos pa načrtuje 1.220 milijonov dinarjev prihodka, od tega 46 odstotkov oziroma 35 milijonov dolarjev na tujih trgih. Niko je lani ustvaril 131,2 milijona dinarjev prihodka, od tega 46 odstotkov oziroma 5,1 milijona dolarjev na zahtevnih tujih trgih. Letos pa načrtuje 210,6 milijona dinarjev prihodka, od tega 53 odstotkov oziroma 6,5 milijona dolarjev na tujih trgih. Tehtnica je lani ustvarila 51,7 milijona dinarjev prihodka, od tega je izvozila 10 odstotkov, letos načrtujejo 71,8 mili- jona dinarjev prihodka in prav tako 10-odstotni delež izvoza. Vse to dokazuje, da kljub neugodnim gospodarskim razmeram in izvoznikom nenaklonjeni tečajni politiki trdoživo vztrajajo na usmeritvi v izvoz, ki je za prihodnost edino smiselna in bo prinašala pozitivne rezultate poslovanja. V okviru praznovanja 45-le-tnice kovinarstva v Železnikih bodo v tovarni Niko slovesno odprli novo galvaniko in poslovne prostore, kar je zadnja velika pridobitev. Nikoje s svojimi izdelki, zlasti z mehanizmi za registratorje, zelo usmerjen na zahtevne svetovne trge, delež izvoza se iz leto v leto povečuje, lani je znašal že 46 odstotkov prihodka, letos pa predvi- devajo 53-odstotni delež. Lani so od skupno izdelanih 18,5 milijona mehanizmov izvozili kar 15,1 mehanizmov oziroma več kot 80 odstotkov. Zaradi izrazite usmerjenosti v izvoz mora biti Niko konkurenčen s cenami in s kvaliteto, pri kateri je poleg obvladanja tehnologije zelo pomemben izgled izdelka, ki mu ga daje ni-kljanje. Zato so se leta 1989 odločili za posodobitev galva-nike. Zgradili so prizidek in vanj namestili novo linijo gal-vaniziranja, v kleti pa čistilno napravo, zato je investicija tudi ekološko pomembna. Investicija je znašala 5,2 milijona mark, oprema ima kar 82,2-odstotni delež, gradbeni objekt 5,9-odstotnega, obratna sredstva in ostali strošk' 11,9 odstotnega. V oprema, 76,6 odstotni delež preostalo domača- ' f,w"u,u v.v,...-— .. pa-30-odstotni delež oprem« J j. • okolJ8 roma čistilni napravi z ^Jjbij menjene varovanju pfl'j padajočo opremo. Y. ."""jjngf! ima slovenski razvojni ,|0 11,9-odstotni delež, P°*%| svetovne banke za obnov razvoj pa 44,6-odstotnega- ^ Galvaniziranje je okoIJ •. prijazno, zato so novo g*1 ^ ko opremili z dobro čistiinu ) in tako poskrbeli za stvo okolja. Z novo g linijo bodo odpravili ozK? *^ v proizvodnji in izboljša" .j v proizvodnji liteto izdelkov ter s tern možnosti za povečanje vodnje. odpf1 proiz* SERVIS Delavnik Sobote Nedelje in prazniki NON-STOP NON-STOP NON-STOP 6.-13. 6. -22. 6—12.30 •6.-19. Vsak 2 mesec izmenično z B. S. Primskovo II. 7. -13.30 •7.-20. • Vsak 2. mesec izmenično z B. S. Primskovo I. Jezersko 12.-17. 12.-17. Od 1.7. do 15.9. — od 8.—12. in od 14.-20. Voklo I. Voklo II. Zlato polje I. Zlato polje II. Labore II. Primskovo I. Primskovo II. 6.-19. 6.-22. 6.-19. 7.-20. Zaprto 6.-22. •7.-20. •7.-20. Cerklje ' Naklo Škofja Loka I. Škofja Loka II. Železniki Žiri Gorenja vas Medvode I. Medvode II. Medvode III. Tržič I. Tržič II. 7.-20. 6. -19. 7. -13. 7.-20. 7.-20. 7.-20. 7.-13.30 6.-20. 6.-20. 6. -19. 6.-12.30 6—19. 6.-19. 7. -20. ' 7.-20. 7.-20. 7.-20. 7.-20. 7.-20. 6.-19. 6.-13. NON-STOP REMONT - ZAPRTO 6.-22. 6.-22. 6.-22. Ko bo B. S. Tržič I. v remontu bo odprt B. S. Tržič II Radovljica I. ■ 6.-19. Radovljica II. 7.-20. Lesce ■ 7.-20. • Od 1.5. do 30.6. in od 1.9. do 30 Od 1.7. do 31.8. Bled I. ■ 7.-20. Bled II. 6.-19. Bohinj ■ 7.-20. Koroška Bela 6.-19. Jesenice I. ■ Jesenice II. 7.—20. Ko bo odprt predor NON-STOP Kranjska gora I. 7.—20. Kranjska gora II. ■ 7.-20. Od 15.6. do 30.9. NON-STOP Podkoren ■' 7.-20. • Od 1.5. do 30.9 6. -19. 7. -13. 7.-20. 7.-20. 6. -19. 7. -20. 6. -19. NON-STOP 7. -20. 6.-19. 20. 22. -20. -20. 7.-20. 7.-20. 7.-20. 7.-20. 7.-20. 7.-21. '7.-20. Trgovina Tržič 7. -19. 7. -13. Gift shop 7. -18. 7. -18. 9.-21. Trgovina Labore 7. -19. 7. -13. Trgovina Medvode 7. -19. 7. -13. Org. poslovanja 7. -15. 6. -13. Blagajna bonov 7. -13. Zaprto Sklad. Medvode 6.30- -14.30 6.30- -14.30 točijo neosvinčen bencin , PETROL Ljubljana PETROUtOE KRANJ Obratovalni čas bencinskih servisov in trgovin TOE Kranj do30.9.91 POSEBNO OBVESTILO ZA KRANJČANE IN OKOLIČANE: Od 22. 4. 91 je servis LABORE odprt do 22. ure! Servis ZLATO POLJE je odprt non stop. 15000 odtenkov barv za vaše vozilo STANDOX računalniško mešane barve v trgovini v Medvodah (ob naročilu samo povejte znamko avtomobila in številko barve) Obiščite naše bencinske servise in trgovine, kjer vas čaka bogata ponudba. Želimo vam prijetno praznovanje in srečno vožnjo. ŽIVILA Kranj trgovina in gostinstvo Cenjene kupce obveščamo, da bodo v soboto, 27. aprila, od 8. do 13. ure, odprte naslednje prodajalne: Kranj SP Pri Peterčku SP Nebotičnik SP Vodovodni stolp SP Planina Center SP Grintovec NC Storžič Kokrica SP Britof NC Čirče NC Drulovka SP Bitnje SP Naklo SP Šenčur SPGorenjka Cerklje SP Preddvor Tržič Trgovina Lipa Radovljica SP Radovljica Bled Market Center SPMIino Jesenice SP Jesenice Trgovina Vitranc Kr. Gora V nedeljo, 28. aprila, so odprte vse nedeljske dežurne trgovine! Hkrati vas obveščamo, da bo v vseh naštetih dežurnih trgovinah v soboto in nedeljo v prodaji SVEŽI KRUH. petek, 26. aprila 1991 ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: VILMA STANOVNIK 27. STRAN ^SSS5^3S2««LAS V D 0rr»zaiah zaključujejo priprave za drugi turnir Slovenia Open 91 Slovenski teniški praznik Qj JL VZSU^ST Ulllll K^t-riill " držav t° I2# maJa bo teniški center v Domžalah gostil okoli dvesto tenisačev in 29 challenger tournament drŽav, "jcana Marko Por in Žiga Janškovec. "laosf u^T; *Priu * Drugi teniški turnir Slovenija Open je velika ob-bi $toves nn 4 ,,"tor-*' **• P° ,anskl usPe,i 5P°rtni prireditvi želijo, da kot i • . Daše deže,e ln teni5ke8* 5P°rt« v Sloveniji, odmeval '«»», ko so organizatorji dobili vrsto dobrih tu i! i v Pomerili na chailenger turnirju. V kvalifikacijah bosta nastopila 1 braniča na Marin d«- :« ------ Ljuhtj • — —- vi(SUiuiviji uvuiii timu uuunu ocen. Seveda pa *TP |wtv.znamn teniških imen, ki se prebijajo ali so že v prvi stoterici lb» Slob«!«Ce imm'vost letošnjega turnirja pa bo prav gotovo udele-^ mestu *n* ivo-movića< P* i* Ba ATP lestvici trenutno šele na Talen Med njimi so tudi naši od Bruna Orešarja. Slobodana Živojinovi-ča. Saša Hirszona in Iztoka Božiča, ki so mu organizatorji namenili posebno povabilo. "wild cart". Poleg Iztoka Božiča so ta trenutek v igri za nastop na turnirju še Blaž Trupej, Grega Brez- konfe7enrSO ?a torkov< tiskovni Jo mer1nc.' v "otelu Uv. ki stase tlovena: .g!mi "deležila tudi 8°stinstv^n?ln,ster 23 turizem, in ^"or n,n8°P*iin Jelko Ka-jc a udS0rji P°ved3li. da se vilo ioc -2b0 na turnirju prija-15 "gralcev iz 29 držav. nik. v kvalifikacijah pa naj bi nastopila tudi dva Kranjčana Marko Por in Žiga Janškovec. Organizatorji so po zaključku prijav zadovoljni z udeležbo, saj so med prijavljenimi igralci nekatera že uveljavljena imena, predvsem pa je veliko mladih, ki prodirajo med najboljše. Ingo Paš je ob tem izrazil zadovoljstvo, saj letos zaradi naše politične zmede še nobena velika športna prireditev ni odpadla, pač pa so se igralci vračali v svoje dežele zadovoljni z bivanjem pri nas. To pa je velika reklama za našo deželo in naš SLOVENIA OPEN 91 turizem, ki je ne morejo nadomestiti še tako dobre promocijske akcije. Dr. Oto Kugonič je na tiskovni konferenci povedal, da je veliko zanimanje šol za ogled turnirja in sodelovanje na njem, osnovne in srednje šole pa se še lahko prijavijo na Fakulteti za šport v Ljubljani. Organizatorjem je uspelo dobiti tudi vrsto sponzorjev, generalni sponzor turnirja pa je Zavarovalnica Triglav. Kot je povedala njena generalna direktorica Nada Klemenčičeva, je zavarovalništvo vpeto tudi v športne dogodke tako v svetu kot pri nas. zato se poleg poslovnega interesa čutijo dolžne pomagati pri športnih prireditvah. • V. Stanovnik ^snov uspeh na znamki fifa24-apri,a -Natan- ^SS I1 ^e minil0' odkarJe Pren >alp,nist Tomo Cesen jjj i ležal južno steno Lhotseja mei(.Ai Presegel dosedanje lej L Tške zmogljivosti. Ob J Pniožn No tosti je Skupnost ju« ^ovanskih PTT izdala znam r,° Lhotsej ■tet,nlni0L Vom. vzPona na južno kova. LnoiseJa- Motiv je obli-akad mag- Dimitrije Čudov, F0rlemski slikar iz Beograda, ki j.T 2namke je 42 X 35 mm, sil -rar>kirana za 7,50 dinarja, k0sovpa Je v nakladi 143.000 Znamko lahko kupite w —.auiK. u lanKO Kupuc *• "abila, prireditv tudi na kranjski pošti, kjer je na voljo tudi priložnostni žig. • I. K. Tek ■ aPri|a 27. a*.:, rrn»«riA - Klub trmastih iz Preddvora organizira to soboto, tam pri^prv!tek trmastih. Start bo v športnem parku Rapa na Viso-"letrskj anJu- Otroci bodo tekmovali v dveh kategorijah na 3-kilo-^•ki!0iJ>rog''. moški v štirih in ženske v dveh kategorijah na 11 in vanje v etrskih progah. Na startu teka se je moč prijaviti za tekmo-ia 3 id]50"5010 med 11. in 13. uro, ob 13. uri bo start otroškega teka 'rov,obet-n* ''g' za ženske- Pomerile se bodo namreč domače roko-| % y m 'gralke Velenja. Tekma bo ob 18. uri v dvorani na Plani- °h V slovenski nogometni ligi igrajo Živila - Naklo v ne-X11' ligj 2'?'30 .v Naklem proti Steklarju iz Rogaške Slatine. V obmo-^a,jah • '8raJ° Jesenice doma s Stolom - Virtus, Sava gostuje v ^Prav i?/1 Brar>iku, Triglav pa v Sežani pri Taborju. Vsa srečanja U 3o moCni mladinski ligi Triglav gostuje v Sežani, Jeseničani pa fy #iq rt "la gostijo mladince Stola. Dane Jošt pobre0 -ZTKO Radovljica in ŠD Mošnje organizirata tek na ^ Šta ^u^0' maja, s startom pred Kulturnim domom v Mo-S Id] bo °b 9. uri. Proga gorskega teka Mošnje - Dobrča je dol-Va|j v°m.etrov, višinska razlika je 1100 metrov. Moški bodo tek- t&^^^^^^^lSZ Uspešna nastopa kranjskih plavalcev Veslanje i Prvomajska regata na Bledu Bled - Od petka do nedelje bo na Bledu že 32. tradicionalna Prvomaj-: ska regata, ki bo v neki meri tudi pokazala, kako so veslači delali čez j zimo, hkrati pa bo to tudi uvodna preizkušnja reprezentantov pred sicer še nekoliko oddaljenim svetovnim prvenstvom. Prijavljenih je skoraj 300 mladinskih in članskih posadk, tako da bodo predtekmovanja že danes popoldne. Ce bi sodili po velikem številu prijav, bi letošnjo Prvomajsko regato lahko preimenovali kar v državno prvenstvo, najbolj zanimivi pa bodo vsekakor dvoboji med reprezentanti. Blejci so posebej močni v dvojcih, s krmarjem in brez. Trenerja Miloš Janša in Stanko Slivnik sta pri sestavi posadk vnesla nekaj sprememb, tako bo v dvojcu ob Sadiku Mujkiću namesto Bojana Prešerna veslal Sašo Mirjanič, Prešeren pa bo veslal z Milanom Janšo, saj ima njegov bronasti kolega z lanskega svetovnega prvenstva Robert Krašovec težave s hrbtenico. Jani Klemenčič bo veslal z Davorjem Šubičem iz Zagreba. Od znanih in uspešnih dvojcev bosta tokrat skupaj veslala le dvakratna mladinska svetovna prvaka Iztok Čop in Denis Žvegelj. V finišu Prvomajske regate se bodo v nedeljo pomerili še osmerci. Kljub temu da so prijavljeni le trije čolni Bled, Croatia in Gusar, bo obračun osmercev zagotovo med zanimivejšimi veslaškimi obračuni. • I. Kavčič Kolesarstvo Po Jadranski magistrali zmagal Aleš Pagon Rovinj - Kolesar kranjske Save Aleš Pagon je nadvse uspešno nastopil na dirki po Jadranski magistrali, saj je v skupni razvrstitvi zmagal pred Robičem iz As Astre VT (+ O.06) in sovjetskim kolesarjem Varvarukom (+ 0.13). Pagon sije rumeno majico priboril v prvi etapi od Šibenika do Trogirja, Boraje, Vrpolja in nazaj (110 km) in jo obdržal do zadnje, pete etape od Opatije do Rovinja, ko je bil tretji. Aleš Pagon bo nastopil tudi na eni največjih amaterskih kolesarskih dirk Giro delle Regioni maja v Italiji. • I. K. njari■ ŠtaVL^0: '• maja, s startom pred Kulturnim domom v Mo-Ea ■ - % 1^-i'tev :Štirin starostnih kategorijah, pri ženskah pa ni starostnih v[-te^i Dr" tekmujejo skupaj. Prijavijo se lahko vsi, ki so sposobni »tca Go°8°'. Pr'Jave pa sprejemajo na ŠD Mošnje ali ZTKO Rado-pred la^kka c 26< do torka, 30. aprila, ali na dan prireditve eno V " ~aveik0«n teka t^nskiK^.alerP0'sk' kllJb Triglav Kranj vas v primeru ugodnih ^glavo^'"« »a/mer vab' na tekmo 1.B zvezne vaterpolske lige med . Krai!,n.Medveščakom iz Zagreba. Tekma po na letnem kopališ-tjf^ščak - apri,a ob "7- ur'- Triglav je trenutno prvi na lestvici, o mrip Pa zaostaja za njim le za dve točki. Tekma bo torej odlo-'urebitnem v^^-^v.u ,,r,,arn^\;c,^, i A bVe*r>o vo,rebltnem ponovnem vstopu kranjskih vaterpolistov v l.A %;. .Vaterpolsko ligo Čr u-----~~ -'-u~ U-J~ —— 2er>u na Kantridi. rpolsko ligo. Če bo vreme slabo, bodo tekmo odigrali na to UDJavlienu na Kantridi. Končna informacija o tem, kje bo tekma, Peterne|"a V lokalnih medijih (predvidoma na Radiu Kranj). • Mladi Plezal apri,a " Pomladanski del tekem Pokala Slovenije za !.Počasi Jr„e,se. nagiba h koncu. Četrto tekmo so izpeljali v Zireh plezalci v Žireh 'n.Poča ret^ovrTi rista,'z>ra končni vrstni red. Na umetm steni v žirov-5esi°rdn° šte^i S° P"Pravili odlično prireditev, ki se je je udeležilo Ve d° sPod-° osnovnošo'cev- Tokrat se jih je v smereh od spodnje tlSlc'ri krajev^ °Sme stopnJe pomerilo več kot sto iz štirinajstih slo- Vi ^ Posam ^ rj\err,enčie ilmh kategorijah so bili najboljši: cicibanke - 1. Blažka A'Ribani randra Kirbus (obe Škofja Loka), 3. Špela Markelj (Zi-do .SefJov« \\ roš Grilc (Radovljica), 2. Franci Likovič (Žiri), 3. {i^j'ca) I i (SkofJa Loka), mlajše pionirke - 1. Rebeka Poček (Ra- No^i.rj ''a k i - 1 irneja Tratnik (Idrija), 3. Dunja Černigoj (Tržič), mlaj-Gašper Poljanšek (Žiri), 2. Urban Švab (Tržič), 3. Aleš Dir^rana^T B,urJak (oba Žiri),"starejše pionirke - 1. Martina Čufar l" 1 r i; 7'' Jasna V /l^„::„\ i I^r„„^„ C,„i;v, cf\r\\ ctarpiJi 2Jankov 2- Jasna Koler (Idrija), 3. Jolanda Frelih (Žiri), starejši iva Malovasič (Žiri), 2. Davor Velikonja (Idrija), Pri-SeniCe) j, JZlri)' Sergej Manfreda (Most na Soči), Peter Ramuš Sjv. Tekrno vFOJPerko (Kamnik) in Andrej Tepina (Jezersko). "jstv0 X v £lreh so omogočili: Čevljarna Ratitovec, Air Svstems, Tm Peta tPurman in Montana iz Škofj ma Pokala Slovenije za n e Loke. mlade plezalce bo 12. maja v Nuša Romih Kranj - Kranjski plavalci so minuli konec tedna nastopili na dveh pomembnih tekmah: najboljši so plavali na 10. mednarodnem mitingu v avstrijskem Spittalu, najmlajši pa na neuradnem državnem prvenstvu v Ljubljani - 4. pokalu Ježek. Domov so se vrnili z dobrimi uspehi, saj so osvojili v Spittalu 17 prvih mest, najmlajši pa so bili v Ljubljani kot ekipa najboljši. V Spittalu je nastopilo v dveh dneh več kot petsto plavalcev in plavalk iz Nemčije, Poljske, Danske, ČSR, Italije, Madžarske, Avstrije in Jugoslavije, uvrstitve pa so vrednotili po letnikih. Gorenjci (poleg Triglavanov so bili tam tudi Radovljičani) so se takole izkazali (letnik 1975 in starejši): 100 m kravi: 2. Kirbiš (TK) 0:56,12; 200 m kravi: 2. Kirbiš (TK) 202,47; 100 m delfin Polona Rob (RR), 3. 108,28; 200 m delfin Polona Rob (RR): 1. 2:26,12; 200 m mešano Polona Rob (RR) I. 225,13; 400 m kravi 3. Mojca Jamnik (TK) 4:40,18. Letnik 1976: 400 m kravi Milen-kovič (TK) 4:16,72, 2. Studen (TK) 4:26,00; 100 m delfin 1. Mi-lenkovič (TK) 2:14,89, 200 m mešano: 3. Studen (TK) 2:25,64; 100 m kravi 2. Nataša Kejžar (RR) 101,66; 200 m kravi: 1. Maša Jamnik (TK) 2:13,40; 400 m kravi Nataša Kejžar (RR) 2:28,45, 2. Maša Jamnik (TK) 439,49; 100 m hrbtno 3. Eva Grm (TK) 1:13,22; 100 m prsno: 1. Nataša Kejžar (RR) 1:17,95. Letnik 1977: 200 m mešano: 3. Alenka Jereb (TK) 2:17,13. Letnik 1978:400 m kravi: 1. Grobo-všek (TK) 4:46,53; 100 m hrbtno: 1. Urška Bregar (TK) 1:19,32, 2. Meta Suhadolnik (TK) 1:19,40; Jutri odpotuje v Plzen (ČSR) na enotedenske priprave 35 najboljših kranjskih plavalcev in plavalk. Gre za izmenjavo s tamkajšnjim klubom, ki je bil na podobnih pripravah v začetku septembra lani v Kranju in Premanturi. Kranjčani so torej gostje češkega kluba, račun za prevoz pa bodo pokrile tri kranjske in dve ljubljanski firmi. 200 m delfin: 3. Nina Hajdinjak (TK) 2:49,52. Letnik 1979: 200 m kravi: 3. Škunca (TK) 2:26,73; 400 m kravi: 1. Škunca (TK) 507,47; 100 m prsno: 3. Hribar (TK) 1:23,77; 200 m hrbtno: 1. Dolžan (TK) 2:49,42; 100 m prsno: I. Alenka Kejžar (RR) 1:17,35; 100 m hrbtno: 1. Alenka Kejžar (RR) 1:11,26, 200 m mešano: I. Alenka Kejžar (RR) 2:37,13. Na pokalu Ježek so bili najmlajši kranjski plavalci kot ekipa najboljši, med posamezniki pa: letnik 1982 je bil najboljši Kranjčan Frantar s skupnim časom 133,86 petnajsti, med dekleti pa je zmagala Borka Matošič s časom 1:15,82, druga je bila Polona Prosen (TK) s časom 1:15,95, tretja pa Jana Bregar (TK), ki je vse štiri discipline preplavala v času 1 22,65. Pri letniku 1981 pa je bil med fanti Gašperlin (TK) s časom 2:29,47 četrti, med dekleti pa Alenka Sušnik s seštevkom 2:50,64 deseta. Ilija Bregar AVTO ŠOLA MLADI VOZNIK -- ORGANIZIRA TEČAJ CPP - začetek 6. 5.1991 ob 17. uri - tečaj je brezplačen - vsi udeleženci tečaja sodelujete v nagradnem žrebanju - možnost nakupa ur na kredit Informacije dobite po telefonu 213-619 ali 328-602 ali osebno Zlato polje 1 (med ETP in AMD) od 7. do 19. ure. RENT a CAR TOVARNA OBUTVE PEKO TRŽIČ Ste Marie aux Mineš 5 Tovarna obutve Peko Tržič razpisuje naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODENJE INFORMACIJSKO ORGANIZACIJSKEGA SEKTORJA Pogoji za sprejem: - diplomirani ekonomist - diplomirani organizator dela in 4 leta delovnih izkušenj na odgovornih delih v gospodarstvu - šola za poslovodne kadre - strokovni tečaji iz računalništva Kandidati naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 8 dneh po objavi v časopisu Gorenjski glas na naslov: Tovarna obutve Peko Tržič, Ste Marie aux Mineš 5. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po zaključku prijavnega roka. Izbrani kandidat bo združil delo za nedoločen čas za štiriletni mandat. ČISTA RUNSKA VOLNA ffTSallus COOl wool Ne iščite teh modnih oblačil kjerkoli! V KRANJU JIH LAHKO KUPITE SAMO PRI NAS! PROGRAM SAMSUNG TV 51 cm, teletekst cena 11.990,00 din VIDE0REK0RDER - 3 glave cena 10.490,00 din V!DEOPLAYER - daljinsko upr. cena 6.990,00 din HIFI STOLP-CD-dalj. upr. cena 9.990,00 din del. čas od ponedeljka do petka 9. do 12. ure 15.30 do 19.30 CENTER KRANJ C. Talcev 3 (pri gostilni Blažun) tel. 212-367 2AKn.c0K0VN,AK Številka i na koroškem ^»A VSEH VRST IN KOLESARSKO OPREMO. BELJAK TREFFNERSTRASSE 2 Tel. 9943-4242-28413 (NA SEVERNI STRANI GLAVNE ŽELEZNIŠKE POSTAJE) novo novo novo novo novo« novo Trgovina za a«ana^_nT^_L^_JBa^ ŠPORT, LOV, RIBOLOV IN PROSTI ČAS KRANJ, Reginčeva 6 VELIKA IZBIRA • KONKURENČNE CENE Odprto: od 9.-19. ure, sobota od 9.-12. ure GLAS 28. STRAN OBVESTILA, OGLASI KOMPOT ANANAS Delmonte 836 g VINO NAMIZNO BEL01/1 Slovin VINO MERLOT BRDA 1/1 Brda VINO ERO, belo 1/1 Hepok SADJEVEC ALK01/1 SIRUP MALINA 1/1 Apis MESNI NAREZEK 150 g Neoplanta ČOKOLADA LEŠNIK 100 g Kraš KEKSI LADA 350 g Kraš RIŽ1/1 uvoz FIŽOL BEL11/1 uvoz KUMARICE 800 g uvoz PAPRIKA PARADAJZ fil 720 g MILO TOALETNO Soleacream 100 g ŠAMPON parfumski Kismi 200 g NOGAVICE ž. hlače Top Star HLAČKE ženske sp, MTČ BRISAČE 75x 150 Plaža uvoz 30,90 20,80 24,60 18,50 59,40 31,30 14,60 12,30 21,80 22,40 28,10 21,70 32,80 6,20 24,40 18,90 26,60 94,30 trgovsko podjetje LOKA ŠKOFJA LOKA ČE SI TUDI ŽELITE, DA BO DOBER ZAČETEK POL DELA" POTEM STORITE PRVI KORAK Z NAKUPO^ V PRODAJALNAH KRANJSKEGA MERKURJI Znižanje cen izdelkom proizvajalca HELIOS Domžale • za zaščito lesa in kovin, • za dekoracijo notranjih prostorov, • fasadne barve, • barve za avtomobile (reparature Mobihel) Predstavitve proizvodnega programa HELIOS Domžale bodo od 15. do 18. ure v naslednjih dneh: - 6. maja GLOBUS v Kranju, - 7. maja BARVE LAKI v Škofji Loki, - 8. maja BARVE LAKI v Radovljici, - 9. maja FERRUM v Ljubljani. 25 Znižanje cen izdelkom proizvajalca BELINKA Ljubljana. (beltop, belton, belles, virga, belocid, fentin, super blesk, beli on, beli lux) Predstavitve proizvodnega programa bodo od 15. do 18. ure v naslednjih dneh: - 21. maja GLOBUS v Kranju, - 22. maja BARVE LAKI v Škofji Loki, - 23. maja BARVE LAKI v Radovljici. ZNIŽANJA CEN VELJAJO ZA TAKOJŠNJA PLAČILA iN ČLANE STANOVANJSKIH ZADRUG PRI NAKUPIH NAD 300,00 DIN DO 25. MAJA. - Javni razpis Tovarna obutve Peko Tržič, v imenu koordinacijskega odbora TC Deteljica, razpisuje nakup prodajnih kioskov in najem prostora za postavitev v pasaži trgovskega centra Deteljica, objekt A. V pasaži je možno postaviti pet kovinskih kioskov, tlorisne velikosti 1,60 x 1,60 m. Kiosk je v spodnji polovici zapolnjen s kovinskimi polnili v zgornji pa zastekljen. Oprema notranjosti kioskov je odvisna od vrste prodajnih artiklov. Glede na velikost kioskov, jih je možno uporabiti za različne trgovske dejavnosti, kot so: - prodaja očal in fotopribora - prodaja kave in domačih čajev - prodaja začimb in industrijsko izdelane »bio« prehrane - prodaja suhega cvetja in spominkov - daril - prodaja turističnih spominkov in mineralov - prodaja izdelkov domače obrti karakterističnih za Tržič - prodaja keramičnih ali steklenih ročno izdelanih predmetov -itd. Stroški nabave kioska, priklop na elektroinstalacijo in inženiringom znašajo 182.000 din (14.000 DEM). Prijave za nakup sprejemamo v Tovarni obutve Peko Tržič, Cesta Ste Mahe aux Mineš 5, Sektor za investicije, do 10. maja 1991. O izbiri interesentov vas bomo obvestili v 15 dneh po izteku sprejemanja prijav. Tovarna obutve Peko Tržič Trgovsko pod|et|e. d o o KRANJ V naših poslovalnicah z gradbenim materialom v Hrastju in v Stražišču smo pripravili za vas POSEBNO PONUDBO naslednjih artiklov: gašeno apno 30 kg 125,00 din + PD bitumenski izolacijski trak 3 mm 381,60din + PD strešna lepenka 100,70 din + PD ibitol 10 litrov 137,80 din + PD stiropor izolirka m31.100,00 din + PD Na zalogi imamo tu vse dimenzije Jugo^Lj radiatorjev po tovarni ceni. Obiščite nas v naših po$]\ valnicah. Delovni čas le ^ Hrastju od 7 do 18. u®f soboto od 7. do 12. ure^t Stražišču od 7. do 16. ^ ob sobotah od 7. do 12- ur' IZBERITE IZBIR°J S*^- aprila 1991 MALI OGLASI, OGLASI 29. STRAN &MmMm(GLAS ©217-960 ^jesta]Lfll6 APARATI STROJI 75^5ioRiRoRDER Gore-»večer mesecev « 215-701, K^--—---_______5908 ia i^-Mt«kThlidilni BAZEN ITH elP„»'..p.ot°Pn' HLADILNIK < Kn' VIEŠALEC za gno-LATOR , :jsko BRANO in VENTI-favltn p„f susenje sena, 3 kW. «£p^!lH!l_Naklo 6337 i 2°ohHT,RUŽ^ P^erna «00 DElSi o avo lesa- Prodam za !tylo.* AR?"- Cegelnica 46, 48-138 6453 ^lorahNr0dam KOSILNICO BCS. arjl|ena« 061/612-972 ^osii^Vn^0 ohrar|ieno ro" Ž^^t£g____3_0-043 6464 VeUc9s°tdn° prodam barvni TV & ekran c,60, daliir,sko upravlja -Jl1.Q0^n b1 cm, še v garanciji.-Sjf 6468 Siam"---—— Sktna rnotorno KOSILNICO, POjOOHi Za košni° zelenic. Cena ^^_?i__452 6470 sTb^F^9odnopro" 6471 lt ttfe0' ™ lskra. star 4 le-_ 6495 PoW ŽAG0 Stinl °-34- p°- 391 ii7n0va' u9°dno prodam. -Jjg^ji^l » 6514 >6^etPRiLNl STR0J Gorenje, luria?u* 83-113, v petek, po ■|^-^!°^__ Po 9- uri 6530 loki>94 ™ Gorenje. Stara ' aK°fja Loka «> 620-025 6542 ^^nTšTroj, HLADIL-9aranr;rzovalno omaro, oba še -596 po 9-500,00 din. « i iod^rr---- 6553 Spiska am STRUŽNICO - Pr-iN)6 starejši letnik. « -—__5__ ' SeVeVrtno KOSILN ICO Gore-755 '• 'nformacije na « ___6582 * (ventil8'NAPRAV za se-e pt,r 2 motorjem, kanal in I ravlm, Grooova fi Naklo , Grogova 6, Naklo ,______ 6583 SLAMOREZNICO H8 Motorjem ali brez. « fpARXT-____6585 N^a-ii8 t0cen)e piva, prodam. ■o^^^i^L632-822 6593 HPkfomnernŠki KOMBAJN za iz-SLSv D^^Grimme Evropa Ju-'^r^ii^kofja Loka 6594 uam 1n-j----1 ------ Tv p let star, ohranjen, bra-• <-ena " 2500,00 din. « 6614 v 'vrij fw~~—__ool<* Cdar br«zGh°uenie' stareJši letnik &L n° cPn ben' Prodam za prijeto *73-640, Gašperin, 6636 ^ilfe-oktobra 1! ^odp?3cHen,iene stranke, da NnSS^i0-lzdelava "godni- JnjŠhi ~~--- Sapnikov Kran, R?m Po 8nn n!!cirano PLUTO, fc^L« Do Sn00 din 2a kvad- m. Cfc^^ll 5940 % no D7~~r—_____ ^n>ent°dam 490 kosov rablje-8eJk6Sk„S.rešne OPEKE. (jI. KuPine 15, Mengeš narn rakT———_ 6408 !i!A' v Dn^klena ^Ikonska A,ter kov?°/noma Pravem -3lnJ°- ci Sk0 BALKONSKO 1 Lena ugodna. « 6432 6469 ^J46V0kr'lna vrata, prodam. ThrDoD^:——._ 6475 ^NiKodva^^ 1 V K'kinda. Šifra: PO-6482 lil * ) ROBINSON BIHk \ Club TRŽIČ 19 | } tel.: 52-266 Letna terasa SAS BAR Robinzon od 9. do 22 ure nedelja, prazniki od 14, - 22. ure Disko petek, sobota od 21. - 2. ure Prodam rabljeno strešno OPEKO in rabljena VRATA ter OKNA. Sp. Lipnica 36, Kamna gorica 6513 Ugodno prodam rabljeno opečno strešno KRITINO, OKNA z roletami, VRATA, večjo količino ZIDAKOV ter 300 kosov nove sive strešne KRITINE Trajanka Dragovrad 2. Strahinj 76, Naklo_6527 Prodajam gašeno APNO, za beljenje. « 311-205, od 27. do 19. ure _6565 Prodam 150 kvad m. smrekovega OPAŽA, « 44-078_6566 Prodam CEMENT in APNO. « 73-467 6601 Prodam MIVKO. Žerjavka 5, Kranj (pri Trbojah)_6634 Prodam strešno OPEKO bobrovec. Trboje 113, Kranj_6648 Prodam 3.000 kosov OPEKE bobrovec in 800 kosov OPEKE poro lit, šir. 8 cm. Vse na paletah. « 212-716_6657 Prodam LES, primeren za garažo ali drvarnico.« 45-578 6660 IZOBRAŽEVANJE Kvalitetne INSTRUKCIJE iz matematike. Ne odlašajte! « 311-819 __6356 Uspešno INSTRUIRAM matemati-ko za osnovne in srednje šole. « 311-471_6425 INSTRUIRAM slovenščino in an-gleščino, za osnovne in srednje šole. « 48-128 6562 KUPIM Kupim 100 kosov steklenih BO-BROVCEV. « 620-512_6421 Kupim MOTOR za Audi 80, letnik 1975.« 50-049_6438 Kupim manjše 2-sobno STANOVANJE s kabinetom, v Kranju, « 061/555-594, dopoldan ali 064/217-608, popoldan__6478 Kupim lipove DESKE ter lipovo in smrekovo HLODOVINO. « 43-007_6504 Kupim električni APARAT za lota-nje tračnih žag, do 25 mm. Bitenc, Breg 8, Križe_6505 Kupim HLODOVINO - topol, jelša, vrba, lipa. Tršan, Hraše 14, Smlednik_ 6516 Kupujem stara OKNA in VRATA. Zg. Bitnje 24, Žabnica, « 311 -737 __ 6520 Kupim 30 LAT za kozolec, dolž. 12 m. Zg. Bela 8, Preddvor, « 45-202 _ 6639 Kupim 5 tednov starega BIKCA, za nadaljno rejo. « 621-437 6655 LOKALI LOKAL v centru Škofje Loke, v izmeri 51 kvad. m., primeren za mirno obrt ali prodajalno, prodam po ugodni ceni. Informacije na « 620-713, po 20. uri_6418 V najem oddam POSLOVNI PROSTOR v Podlubniku pri Škofji Loki. « 061/832-535, od 18. do 20. ure _6525 Kletni PROSTOR, 13 kvad. m. ter 25 kvad. m., oddam v najem najboljšemu ponudniku« 215-797 _ 6631 KLJUČAVNIČARSKO DELAVNI-CO ali PROSTOR, najamem ali kupim, na relaciji Škofja Loka -Kranj. « 633-506 _6670 MOTORJI KOLESA Prodam Tomos AVTOMATIK A 3 S, letnik 1989 in AVTOMATIK A 3 L, letnik 1990. Cena ugodna. « 631 -495, popoldan ali zvečer 6441 Prodam ATX 50, odlično ohranjen, 2.500 km, z dodatno opremo. Cena 19.500,00 din. « 57-366 6443 Ugodno prodam dirkalno KOLO Junior. « 216-120 6445 MANJŠE PODJETJE V KRANJU zaposli redno ali honorarno RAČUNOVODJO. ŠIFRA: Možnost takoj BUK Prodam BT 50, dobro ohranjen. Sr. vas 3, Golnik, « 46-130 6448 MOPED APN 6, zelo dobro ohranjen, malo vožen, prodam. « 74-724_6456 Prodam MOPED APN 6, letnik 1985. 'Sf 75-469, od 16. do 20. ure 6477 Prodam dve dirkalni KOLESI Junior, na 5 prestav. Informacije na « 77-985_6491 Prodam dobro ohranjeno, neregistrirano MOTORNO KOLO Tomos Elektronic 90. Ogled od 27. 4. 1991 dalje. Pristov, Krnica 3, Zg. Gorje _6506 Prodam otroško dirkalno KOLO in KOLO BMX. *g 48-625_6519 Prodam AVTOMATIK A 3 KLSG, izvozni model, letnik 1988. « 632-810_6540 Prodam odlično ohranjen APN 6. Partizanska 52, Šenčur, « 41-842 _6573 Prodam MOTOR APN 6, s čelado. _ _____ ■g 217-624_6603 OSTALO Prodam BT 50, letnik 1987. Uroš Gračner, Gorenjska 38, Ribno -Bled <•» 6610 TRGOVINA BURGER Trgovina s stanovanjsko opremo, Cesta talcev 7, Kranj (na dvorišču gostilne Blažun) Delovni čas: od 9.-12. in od 15. - 20. ure, sobota od 8.-12. ure, telefon 212-001 Zamenjam družbeno GARSONJERO, 18 kvad. m, za 2-sobno STA NOVANJE. Milic, C. 1. maja 63, Kranj 6498 V Kranju oddam v najem 2-po-steljno SOBO dvema dekletoma (Slovenke), eventuelno primernemu paru. « 214 925 6612 VARSTVO Obrtno združenje Kranj in Slovenska zbornica obrti in podjetništva VABITA vse obrtnike in podjetnike, da se udeležijo RAZSTAVLJANJA SVOJIH IZDELKOV na mednarodnem sejmu obrti in podjetništva, ki bo v prostorih Gorenjskega sejma, v dneh od 7. do 10. 5. 1991. Razstavni prostor je brezplačen. Vse informacije dobite v tajništvu Obrtnega združenja, « 217-470 6671 Prodam APN 6, letnik 1987, dobro ohranjen.« 79-474 6633 Prodam dve športni KOLESI na 10 prestav. Mazi, Zabukovje 12, Zg. Besnica, ® 40-663 6652 Prodam otroško KOLO Junior, na 5 prestav. Olga Šteblaj, C. St. Žagarja 26, Kranj 6669 EXPLE0 G & A Računovodski in komercialni servis Smo mlado, hitro razvijajoče se podjetje! Vabimo vas, da se nam pridružite, če ste: - PRIPRAVNIK za tajniška dela Pogoj: Vsaj srednješolska izobrazba ustrezne smeri - PRIPRAVNIK za opravljanje del z ekonomskega oz. pravnega področja Pogoj: Fakultetna izobrazba ustrezne smeri - RAČUNOVODJA Pogoj: 1. Da ste iz večjega kraja Gorenjske 2. Da obvladate enostavno in dvostavno knjigovodstvo - KOMERCIALIST (za območje Gorenjske) Pogoj: Lasten prevoz Pisne ponudbe pošljite v 8 dneh na naslov: EXPLE0 G & A, C. Staneta Žagarja 39,64000 Kranj. OBVESTILA IZPOSOJAMO stroje za globinsko čiščenje. Prevzem na naslovu: "Hribar - Blesk", Planina 3, Kranj, 0 323-666_3176 BARVAM z apnom in ostalimi obstoječimi materiali. Poceni in brez čakanja! Informacije na « 329-376 _4664 Servis TV, VIDEO, AUDIO naprav ANDREJ PIŠUAR vam nudi POPRAVILO, s 3-mesečno garancijo. Smledniška 37, Kranj, « 323-159 _5119 ROLETE, ŽALUZIJE in razna druga SENČILA, izdelujemo, montiramo in obnavljamo. « 216-919 5408 AVTOKLEPARSTVO-Branko JLŠkT ko, Radovljica, Bevkova 37, « 75-807 VETERANI-TOTALKE IN VSE OSTALO_5536 J & J TV, VIDEO, HI-FI, SERVIS. Popravljamo vse vrste TV, VIDEO, HI-FI NAPRAVE. DODATNA OPREMA •SONČNE STREHE Ce ste pripravljeni delati kot ZASTOPNIK - vsako, soboto in nedeljo, za 15.000,00 din mesečno, pu stite svoj naslov. VODJEM skupin nudimo najboljše pogoje! « 327-750_6607 Kozmetični salon "Kern" išče izkušeno MASERKO za klasično masažo in limfno drenažo telesa ter zunanjo SODELAVKO za umetno oblikovanje nohtov.« 312-650 Iščem SKUPINO za izdelavo fasade, silikatna opeka. « 58-206 6635 ŽIVALI Prodam rjave JARKICE, stare 8 tednov. Dobre Helena, Loka 4, Tržič, « 52-005 5889 Rjave JARKICE in bele PITANCE za zakolj, prodam. Fujan, Hraše 5, Smeldnik 5931 Ugodno prodam 8 tednov stare rjave JARKICE. Cena 45,00 din za kos. Možna dostava na dom! Oman, Zminec 12, Škofja Loka, « 621-475_6027 Rjave JARKICE, bele PITANCE ter manjše in večje PRAŠIČE, prodam. Stanonik, Log 9, Škofja Loka, « 65-546_6359 Prodam 7 mesecev brejo TELICO simentalko in 1-osno kiper PRIKO- LICO.« 620-289_6378 Prodam TELICO v 7. mesecu bre-josti in 2 meseca starega TELETA. Paplar, Sp. Dobrava 5, Kropa 6379 Prodam KOKOŠI nesnice, stare 1 leto, za zakol ali nadaljno rejo. Za- draga 18, Duplje_6391 Prodam 8 mesecev brejo KRAVO. « 632-878_6396 Prodam 8 mesecev brejo KRAVO in 10 tednov staro TELIČKO. Škri-njar, Zg. Lipnica 2, Kamna gorica 6403 KOKOŠI, stare^olednov nesnostjo, po 120,00 dm » j JARKICE, stare 8 tednov, v , din za kos, z debikiranimn^ mi) kljuni ali celimi, v5efa^ proti kugi, prodajamo, u Moste 99, Komenda, 061/841-471 r-fi Prodam 3 mesece brejo ^ Zg. Bitnje 72, Žabnica^^ Prodam dva PUJSKAjL^ Dva meseca stare JAR* Ce( začela prodajati 3. 5. _ „; ne so proti kug i. Sprejet "S( čila za konec maja. Azm" • $ 5, Kranj,« 43-010 Prodam 10 dni starega mentalca. « 72T-33j___—.jp Prodam 8 mesecev staj^j KO. Janez Jenko, Za dice_ ____ Prodam TELICO simentaj y osemenitvijo. Zg. Bitnje ' Prodam 14 mesecev sta CA in drobni KROMP'"' M 7, Cerklje,« 42-954 ^( Prodam nemške O.VCAP|W dovnikom. Marko Zegar" ' 76/a, Tržič ____.———g-m« Prodam dva BIKCA, sXa'^eA ce in enega, starega 5 | l| za nadaljno rejo a'1 Jamnik, Žabnica —A Prodam 8 tednov stare Osterman, Luže l.S&^L-Prodam JARKICE, vrste stare 3 mesece, 10 tednov f nov. Urh, Zasip, Reberj^^. Prodam štiri OVČkFT3^6 \ 75-103, popoldan_ Prodam 10 dni staro TEL1 siše 21, Podnart AVTOŠOLA <$ 216-245 Begunjska 10, KRANJ, tel. VAŠA AVTO ŠOLA TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV 6.5.91 /O ljubljanska banka LB - Gorenjska banka d. d., Kranj objavlja P° sklepu direktorja z dne 7. 4. 1991 JAVNI RAZPIS VZDRŽEVALNIH DEL in sicer: • pisalniških in računskih strojev, • mikrofilmske opreme, • fotokopirnih strojev, • felekomunikacijske opreme, • računalniške opreme, • terminalske opreme, • šalterske opreme, • signalno varnostnih naprav, • klimatskih naprav, • diesel agregatov, • tovornih dvigal, • opreme obratov družbene prehrane hančn''1 • in vsa ostala inštalacijska in obrtniška dela na ba objektih. Interesenti naj pred oblikovanjem ponu pridobijo natančnejše informacije o obs razpisanih del v oddelku investicijsko vzc\ valnih del na sedežu banke v Kranju, v JLA 1, ali po tel. (064) 217-271, int. 471. Vse pisne ponudbe pošlji*® naslov: LB Gorenjska banka d- .J Kranj, Cesta JLA 1, najkasneje dni po objavi razpisa. Gorenjska banka d. d., Krart Petek, 26. aprila 1991 MALI OGLASI, OGLASI 31. STRAN (mmg&mZZGLAS IXaiHrfdyeB,KCA simentalca. ^0_djKSuha 33. Kranj 6508 !ug^»g±91 6509 LlN(\'r ' stare 3 mesece in PETE-guni " prodam- z90ša 47/a. Be 5l~i—---_ 6510 ^kJ^F*™*0 KRAVO. Ja-51'34, l6r' P°t»rje 11. Tržič. « jSTr------___6523 tedejldv! B,KCA fri^ica. stara 1 lamini. 8 B,KCA simentalca, 15 Tržit"1 " breji telici- Sen'čno Rb--—-—_____ 6529 CTrKKT1"" K0ZL,ĆKE ter C GN0J Soklič. Grajska 48, njp------._6532 PUDLF)e,m prod8m cmo " bele ut Begunje 54, « 73-449 p^j—_______6535 dobri! m.K?20' stara 3 mesece, od £^eJ___e_« 64-255 6552 aS^fSASiCi- .težke od20d3 g^^truževo 3, Kranj 6579 ClP^braJ« 9 mesecev. 32KamnlkJane2Vrhovnik.T"niice p^~p------___6580 lijko8? 147nT staro TELIČKO fri- Loka 8i,č' Sv 25. Škofja ^t^MrO^odam« 79-966 ——_______6586 s'mentalca, stare-ledn°v2.rovc.Zapuže6 ^ ZAHVALA Na tisto tiho domovanje, kjer mnogi spe nevzdramno spanje, kjer kmalu, kmalu dom bo moj in — tvoj... (S. Gregorčič) Tiho nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, tašča in teta CECILIJA JAMNIK, roj. Gantar 1899 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem iz Nakla za zapete žalostinke. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala! VSI NJENI Podreča, 20. aprila 1991 Prodam dve TELICI, stari 14 mesecev in 4 tedne« 70-771 6649 JARKICE, različnih starosti, cepljene proti kugi, prodajamo vsak dan. Cegelnica 1, Naklo. « 48-648 6621 Prodam tri BIKCE, stari od 14 do 21 dni. Baloh, Dobro polje 17/a, Brezje,« 79-015 6587 NAPOTNIG _ BOROVUE, Tel. 9943-4227-2292_ motorne kosilnice • motorne kose • motorne 2age t električne škarje za živo mejo • električna orodja * barve - laki - lazure • ekonomski lonci - garnitura • krožne žage VSESKOZI ODLIČNE PONUDBE ORODIJ IN KUHINJSKIH IZDELKOV. VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA. fjvezenine bled KOn£SSA Cipk* VEZENIN IN VE7iS,KClJE BLED, p. o. , ŽENINE BLED Sryj^'0vanJu vabimo izučene ali priučene lašepod* §'vanJe dekorativnih prtov in prtičkov na domu za Je>e'da^ pri,ožnostno in s statusom dela po pogodbi. Pogoj saj bod"13-'0 kand»datke gospodinjski šivalni stroj cik-cak, p^. a° delo opravljale doma. Prednost imajo nezaposlene. Ra^o,?,.kandidatk pričakujemo z območja občin Jesenice, nine t>tlca in Tržič, in sicer do 15. 5. 1991 na naslov: Vezeni, »led p. p o., Kadrovsko splošni sektor, Kajuhova 1, 50. OSMRTNICA °S'°^ll.se je od nas v 81. letu in odšel v svet miru aš uubljeni mož in oče, dedek in pradedek TONE POGAČNIK ^OgrgU i °o v družinskem krogu na kranjskem pokopališču 30. aprila 1991. VSI NJEGOVI Kranj, Nairobi, Nevv Orleans V SPOMIN Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, v srcih naših boš ostal. 28. aprila bo minilo 10 let, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče JOŽE VIDMAR Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov mnogo prerani grob! VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob izgubi našega očeta, starega očeta in tasta MIHAELA JURČIČA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in sodelavcem Iskra Tel za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Prisrčna zahvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti! VSI NJEGOVI Kranj, aprila 1991 ZAHVALA Nekje v tebi je bol bila, a zamahnil si z roko, češ, zmagal bom — močnejši sem, pa vendar ni bilo tako. FRANC CAPUDER Hvala za iskrena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti kolektivom Planike Kranj, Elektro Kranj, Meso Kamnik, Zvezi tabornikov občine Kranj, tabornikom Kokrškega odreda, sostanovalcem, vsem prijateljem in znancem. Hvala g. župniku za lep obred, pevcem in godbi. VSI NJEGOVI ZAHVALA Utihnil je Tvoj glas, obstalo je Tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš. Nepričakovano in mnogo prezgodaj s je zapustil naš ljubljeni mož, oče, stari oče in tast JOŽE BERGANT Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, maše in za tako veliko spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem Merkur Kranj — Gradbinka, Iskra Kranj — Ero, Planika Kranj, Servisno podjetje Kranj, Društvo upokojencev Cerklje, č. duhovščini in pevcem za lepo zapete žalostinke. Hvala tudi pogrebniku Jeriču. Se enkrat vsem iskrena hvala! ŽALUJOČI: žena Rozka, sin France, hčerki Marinka in Slavka z družinama Dvorje, Cerklje, Trata, 20. aprila 1991_ Minilo je deset let, odkar smo izgubili našo malo JASNO Spominjamo se je z ljubeznijo! Družini Bešlagič in Blatnik Kranj, Trbovlje, 24. aprila 1991 Ugasnilo je življenje naše drage sestre in tete ZLATE ŠTIGLIC roj. 1907 Od nje smo se poslovili 18. aprila 1991 v družinskem krogu na pokopališču v Kranju. VSI NJEM ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, sestre in tašče MARIJE MULEJ se svojci iskreno zahvaljujejo sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, Niku Podgorniku za zaigrano zadnjo »Tišino« in podjetju AKRIS za izvedbo pogreba. ŽALUJOČI: mož Pavel, hčerka Alenka, sin Zvone z ženo Greto ter vnuki Monika, Natalija in Rok ZAHVALA Ob nenadni in prerani izgubi dragega sina, moža in očeta, deda in brata FRANCA SREČNIKA Cganovega Francija iz Podijubelja se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, njegovim kolegom iz službe, upravi podjetja Petrol za izkazano pomoč, izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Zahvaljujemo se lovcem Lovske družine Tržič za tako veliko spremstvo na njegovi zadnji poti, izvedeno brakado — organizacijo pogreba in govorniku za iskrene in ganljive besede. Zahvaljujemo se kvintetu bratov Zupan za lepo izbrane in zapete pesmi, trobentaču za lepo odigrano »Tišino«, OŠ Podlju-belj za izkazano pozornost in komunalnim uslužbencem za njihovo pomoč in prijaznost. Spoznanje, da ste našemu najdražjemu izkazali toliko pozornosti, nam je v tej žalosti tudi tolažba. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala! ŽALUJOČI: mama Mici, žena Julka, hčerka Eti, sinova Dejan in Tomaž z družino, brat in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo Podljubelj, 20. aprila 1991 ZAHVALA Ob izgubi naše dobre mame, stare mame, sestre, tete in tašče ANTONIJE HAFNER p. d. Povlcove mame se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, ji poklonili lepo cvetje in v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Hvala tudi g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem, organizaciji ZB Žabnica ter Janezu Šifrerju za poslovilne besede. Posebno zahvalo pa smo dolžni dr. Za-manovi za dolgoletno zdravljenje in toplo besedo na njenem domu. VSI NJENI Žabnica, Dorfarje, Sv. Duh, 15. aprila 1991 NOVICE IN DOGODKI Spoštovani naročniki, Gorenjskega glasa! V prihodnjem tednu boste prejeli položnico za plačilo naročnine za Gorenjski glas. Zaradi krepkih podražitev je na položnici vpisan nekoliko višji znesek kot za prvo trimesečje, za plačilo 330,00 din naročnine (za tri mesece skupaj!) pa je napisan rok do 20. maja. Polna naročnina znaša za obdobje april - junij 1991 sicer 412,50 din, za redne plačnike - individualne naročnike, pa kot vselej priznavamo 20-odstotni popust. Prosimo Vas, da se zaradi položnice za naročnino ne razjezite preveč. Želeli bi, da upoštevate tudi tole: aprila Vam je ČP Gorenjski glas poslalo kar 9 (devet) številk časopisa v skupnem obsegu 224 strani (povprečno je to 25 strani na izvod časopisa). Trudimo se, da Vam dvakrat tedensko pripravimo dovolj aktualnega in zanimivega branja, kakor tudi prepotrebnih poslovnih informacij iz vseh gorenjskih krajev, pa tudi od drugod. Za letošnje leto smo si zastavili cilj izhajati na povprečno 20 straneh -v prvih štirih mesecih smo Vam jih dostavili precej več. Pri izdelovanju časopisa pa smo v Gorenjskem glasu zelo odvisni od tega, kako cene za svoje storitve oblikujejo drugi: cena časopisnega papirja in tiska je vezena na DEM, poštnina za časopis se je podražila letos že trikrat... Del teh povečanj cen smo morali že prejšnji mesec vgraditi v ceno časopisa ter je v kolportaži Gorenjski glas že cel mesec po 15.00 din. Za redne naročnike je cena izvoda v celem trimesečju do konca junija samo 13,20 din, ne glede na spremembe cen po devalvaciji. Ker dobrega časopisa ni brez naročnikov in ker se Gorenjski glas bliža svojemu 45. rojstnemu dnevu (prihodnje leto bo ta častitljivi jubilej!), smo za Vas pripravili prvovrstno presenečenje v obliki vrhunske zabavne prireditve. Na Bledu, v športni dvorani, bo 24. maja ob 20. uri velekoncert »Rallv Saturnus show« s Terezo Kesovijo, Vicem Vukovom, Otom Pestnerjem ter New Swing kvartetom, Big bandom RTV Slovenija, Tajdo Lekše in Oliverjem Mlakarjem. Za omenjeni spektakel bodo vstopnice kmalu naprodaj - za naročnike Gorenjskega glasa precej ceneje! Naročnino za Gorenjski glas lahko plačate tudi neposredno v malooglasni službi (Cesta JLA 16, Kranj) ali pa v Turističnem društvu Škofja Loka (Mestni trg 10) in v Turističnem društvu Cerklje, ki sprejemata tudi male oglase za Gorenjski glas. Marko Valjavec direktor in glavni urednik Za praznik dela Tradicionalno srečanje na Joštu Kranj, 26. aprila - Tradicionalno srečanje kranjskih delavcev ho ludi za letošnji praznik dela na Joštu. Proslavljanje, ki ga prireja Svet kranjskih sindikatov, se bo začelo že 30. aprila ob 20. uri s kresova-njem na Joštu. 1. maja zarana bo Kranjčane in okoličane budil Pihalni orkester občine Kranj, ob 1 1. uri pa bo na Joštu osrednja prvomajska proslava s prazničnim pozdravom in kratkim kulturnim programom. Za veselo razpoloženje bo skrbel ansambel Lipa. Organizator pričakuje precejšen obisk. Za 30. aprila in 1. maja napovedujejo tudi zaporo ceste. Prvega dne bo od 16. do 24. ure zaprta cesta Javormk - Joši. drugega pa od 8. do 11. cesta Stražišče - Čepu-Ije. med 8. in 18. uro pa Javornik - Jošt. 19. rastava mineralov bo 11. in 12. maja V znamenju šaleškega mastodonta Tržič, 25. aprila - Na tiskovni konferenci, ki jo je prejšnji ponedeljek pripravilo Društvo prijateljev mineralov in fosilov Tržič, je glavni organizator razstave g. Mirko Majer novinarje seznanil o organizaciji in vsebini letošnje razstave mineralov in fosilov na Osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici od 11. do 12. maja. Pokrovitelja razstave bosta Rudnik lignita Velenje in Center srednjih šol Velenje. Posebnost letošnje razstave bo brez dvoma ogromni mastodont, ki bo postavljen pred razstavnim prostorom, izdelali pa so ga zagrebški umetniki. Letošnjo razstavo mineralov in fosilov bo spremljala tudi vrsta prireditev. V petek, 10. maja. ob 17. uri bo v galeriji NOB v Tržiču odprta slikarska razstava "Velenje - Tržič", istega dne ob 19. uri pa bo pred šolo v Bistrici otvoritvena slovesnost, na kateri bo nastopila tudi rudarska godba iz Velenja. V soboto. 11. maja, bo ob 9. uri seminar za pedagoge osnovnih in srednjih šol pod naslovom "Sodobni vidiki geologije in mineralogije. Oba dneva, ob 12., 14. in 16. uri, v nedeljo pa tudi ob 10. uri dopoldne, bo organiziran ogled Dolžanove soteske; do tja bo brezplačno vozil avtobus. Poskrbljeno bo tudi za gostinsko ponudbo: tokrat bodo velenjski gostinci obiskovalcem nudili specialitete šaleške kuhinje, zraven pa bo pokušinja odličnih vin iz Šmartnega. Da bo tudi letošnja razstava mineralov in fosilov dobro organizirana, so poskrbeli sponzorji, med katerimi so Geološki zavod Ljubljana. SMELT, Republiški sekretariat za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo Ljubljana, A Banka Ljubljana - Delniška družba. Ljubljanska banka - Združena banka Ljubljana, COLOR Medvode, HERMES Ljubljana, Biroinstalacije Ljubljana. MERKUR Kranj, Združenje kamnarske industrije Slovenija, Cementarna Trbovlje in LB Gorenjska banka. Delniška družba Kranj. • D. Dolenc Katastrofalni gospodarski in socialni položaj Ljubljana, 24. aprila - Sindikalni zaupniki delavcev, zaposlenih v tekstilni in usnjarsko-predelovalni industriji, so ugotavljali katastrofalni materialni in socialni položaj v obeh strokah in na skupščino, vlado ter gospodarsko zbornico naslovili več ultimativnih zahtev. Zahtevajo zagotovitev finančnih sredstev na podlagi zakona o intervencijah v gospodarstvu in kapitalizacijo perspektivnih programov v tekstilni industriji. Pričakujejo izdelavo razvojne študije za obe panogi in njun boljši status v gospodarstvu. Zagotoviti je treba sredstva za zajamčene plače iz proračuna, če jih ni mogoče iz rezervnih sredstev podjetij in občin. Sprejeti je treba kratkoročne ukrepe za razbremenitev obeh dejavnosti (denimo carinskih dajatev pri uvozu surovin), pri programiranju odcepitve pa misliti na vzporedne sistemske ukrepe za zagotovitev nemotenega izvoza v zahodnoevropske države. Odpraviti je treba tudi zakon o OD. ki omejuje izvajanje kolektivnih pogodb, pri sprejemanju zakona o privatizaciji pa zagotoviti najmanj 30 odstotkov za brezplačen prenos delnic na zaposlene. Postavili so tudi rok za rešitev teh vprašanj, in sicer 15. maj. Če pa z rešitvijo agonije v tekstilni industriji ne bo nič. bo sindikat sprožil postopek za odstop izvršnega sveta in spodbudil generalni štrajk v obeh omenjenih dejavnostih. Programski svet pa je v pf* razpravljal tudi že o naslem1 sejmski'prireditvi in sicer0 Sejmu obrti in podjetnic", ki bo v Kranju od 7. do I* maja. Želja prireditelja je,? bi tudi ta sejem postal vsem sko in organizacijsko SOat® nejši in predvsem strokovna*1 Zato je Programski svet na&t vil povabilo na podjetja, om ne de/ar n ice in obrtnike. M na tej štiridnevni prirej predstavijo svoje proizvoM. tehnološke in vsebinske grame in na ta način P°^rL jo. kakšna je na tem področji dolenjska ta trenutek. bo. urejenost. Takšna, ugodna^ bila tudi ocena Program^;, sveta sejma pod vodstvorn__^ Oreharja. ki se je sestal dan sejma. Sicer pa s0_za jolo^'1' nji kmetijski sejem .r, naj bi dve vsebinski področji, k1 ,sta. ju temeljiteje obdelali in P vili. Prvo, ki letos najbrž v* čno nekako ni vzbudilo p' , t vanega zanimanja, j? poudarkom na ravnanje? ^0 mi oziroma gospodarjenje ^ du nasploh, druga pa lovs. £j. narika in predelava mesa0 ne. • A. Z. S poti po Avstraliji Društvo upokojencev Kranj vabi na pogovor s poti po Avstraliji, ki bo v ponedeljek, 29. aprila, ob 17. uri v veliki dvorani društva na Tomšičevi 4. Zanimiv razgovor, popestren s posnetki, bo vodil popotnik Igor Slavec. Več kot le potrjena tradicija Kranj, 22. aprila - Letošnji 30. sejem gozdarstva in kmetijstva,k'^j. v Kranju zaprli prejšnji petek, ni le potrdil tradicije prve sloven stne sejemske prireditve, marveč je ob načrtovanih novostih n prireditvi v marsičem presenetil celo organizatorje in priredit J • Kar zadeva razstavljalce oziroma poizvajalce je številka blizu 750 potrdila pričakovano pestro ponudbo. Razen redkih izjem je bilo izredno zanimanje za tako imenovani spremljajoči program. V zvezi s kmetijsko gospodinjsko šolo na primer se je na anketo o ustanovitvi takšne šole v Veleso-vem odzvalo več kot tisoč obiskovalcev. Zadovoljni s poslovnim rezultatom so bili razstavljala. Preddevalvacijska mrzlica je ponudbo nekaterih razstavi jalcev dobesedno spraznila in zadnji dan v petek domala razgrabila. Obisk pa tudi že dolgo ni bil toli-šken kot tokrat. Prireditelji so pred sejmom sicer pričakovali glede na ponudbo in program precejšen obisk, da pa bo na sejem vključno s šolsko mladino prišlo okrog 50 tisoč obiskovalcev iz raznih krajev Slovenije in tudi precej iz zamejstva, niso pričakovali. Na ta način je letošnja prireditev precej "presegla" včasih že kar nekako ustaljene, kar zadeva obiskovalce, gorenjske okvire. Tokrat je bilo na sejmu veliko obiskovalcev z Istre, Hrvaške. Notranjske, Štajerske..., ki so "popestrili" dogajanje tudi na drugih področjih gorenjske infra-st rukture. Prireditelji so med sejmom in ob zaključku dobili vrsto pohval za strokovnost, pestrost, ponud- Plač še ni, so Kranj, 25. aprila - Tekstilindusovi delavci plač do praznikom dobili, kakor so zahtevali na ponedeljkovem protestu pre |g|j| Milan Hudobivnik, v.d. direktorja nam je danes povedal. ^ • na marčevske plače računajo šele po praznikih, omenil je ^ t.r*!| delavci pa se je uspel dogovoriti, da bodo začeli delati 6. m J po praznikih. rec, V tržiški BPT pa so danes dobili zajamčene place za n y praznikov pa verjetno prav tako ne bodo začeli delali. • Prvomajski tabor na Šobcu Radovljica, 26. aprila - Radovljiški svobodni sindikati vabijo - je|uj< majski tabor, ki bo tudi letos na Šobcu. Program, v katerem so ^g. jo Godba na pihala DPD Svoboda Lesce, slavnostni govorni■ ^ bliski poslanec Jože Smole, skupina DPD Svoboda BohinjsK8^, folklorna skupina KPD Veriga, se bo začel ob 14. uri. Nato čera potekal zabavni program v izvedbi kvinteta Sava Kdor malega travna ceneje kupuje, trgovine kranjskega MERKURJA obiskuje. • elektromaterial, • proizvodi črne metal,, • orodje, • gradbeni material, • material za centralno kurjavo, • mali gospodinjski aparati, • vodovodne inštalacije, • bela tehnika, • kopalniška oprema, • akustika, • posoda, • steklo, kristal in porcelan • okovje in vijaki • rez, deli za kolesa, motorje in osebna vozila, • motorji in kolesa • zeleni program in kovinska galanterija ZNIŽANJA CEN VELJAJO DO KONCA APRILA PRI NAKUPIH NAD 500,00 din ZA ČLANE STANOVANJSKIH ZADRUG IN TAKOJŠNJA PLAČILA pmrr=f W PRIPRAVIL) SMO VAM PESTER PROGRAM ZA MAJSKE PRAZNIKE IN VAS VABIMO DA SE NAM PRIDRUŽITE: PETEK 26. 4. ob 20. uri — Koncert akustične skupine Tantadruj »Večer slovenske poezije v glasbi« SOBOTA 27. 4. — Igra ansambel Strmina od 20. do 02. ure TOREK 30. 4. — Prvomajski kresni večer od 20. do 04. ure • V restavraciji ig1^ ansambel Strmina • Ob kresu na prostem pa ansambel F^5 SREDA, 1. 5., ČETRTEK, 2. 5., PETEK, 3. 5., SOBOTA, 4. 5.: ekskluzivna modna revija spodnjega perila Tanye Kenda, ki jo bo povezovala napovedovalka RTV Slovenija Sonja Polanc; revijo bomo popestrili z dodatnimi show programskimi točkami: - erotic show • jazz balet • ciganski ples - trebušni topless ples • YU Ciccolina - euro erotic nudo ples PRIPOROČAMO REZERVACIJE! Istočasno vom sporočamo veselo novico, da je cesta obnovljena in v celoti asfaltirano! BMtfJE ® 064/311-211 OBRTNIKI! PODJETNIKI! POSLOVNEŽI! SEJEM ZA VAS - ŠTIRJE POSLOVNI DNEVI MEDNARODNI SEJEM OBRTI IN PODJETNIŠTVA KRANJ, 7.-10. 5. 19»1 obrt - drobno gospodarstvo - podjetništvo, UGODNI POGOJI ZA RAZSTAVLJANJE PRIJAVE DIREKTNO NA PPC GS ALI VAŠE OBRTNO ZDRUŽENJE w INFORMACIJE IN PRIJAVE, B0O PPC GORENJSKI SEJEM KRANJ telefon: 064/211 ~ 212-234, telefax: 064A212-771 NE ZAMUDITE PRILOŽNOSTI