68. številko.
II UuMlanl, v ponedeljek, 26. marta 1906.
XXXIX. leto.
or v
irhaja v*»k .ian zvečer, izimši nedelje iu praznike, ter velja po posti preiemar; m avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 9 K, za Četrt Jeta H K MD h, za eD me^ec 2 K 3c> h. Za Ljubljano » pošiljanjem na dom za v«r- leta X4 K, za pol leta 13 K. za Četrt leta H K, za en mesec 9 K Kdor faodt sam ponj, plača za vse leto 88 K, za pol leta 11 K, za četrt leta b K 50 h, za en mesec 1 K fH) h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. Na naročbe tirez istodobne vpoaujatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila se plaeuie od peterostopne petit-vrate po 12 h, čh r« oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat in po *i h, če Be tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole irankovati. — Pokopih se ne vračajo        Uredništvo in upravnistvo |e v K n ari ovih ulicah št  6, in sicer uredništvo v L nadstr., upravništvo pa v pritličju.  —   Upravnišrvu  naj *e blagovolijo  pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne Htvari.
Uredništva telefon št. 34.
Posamezne številke po 10 h.
Upravništva telefon št. 85.
Shod zoupnikou narodno-napredne stranke.
V „Sokolovi" dvorani ljubljanskega „Narodnega doma" so se včeraj sešli možje nagega naroda na Kranjskem, možje, ki so cvet slovenskega ruzumniŠtva, ki so vsekdar neustrašeno zastopali svobodomiselne ideje in pri vsaki priliki pokazali, da so navdušeni sinovi matere Slovenije, pripravljeni braniti rodno grudo pred »dkritimi m skritimi sovražniki njenimi. Prihiteli so vrli narodnjaki slovenski iz vseh pokrajin nase lepe slikovite kranjske dežele, prišli so za stopniki vseh* stanov, med katerimi najdeš zavedne naprednjake, da se posvetujejo, kako stališče naj zavzame narodno-napredna stranka nasproti volilni reformi in o tem, kako naj bi se stranka uspešnejše organizovala. Delavec . kmet . uradnik . obrtnik, trgovec, učitelj, profesor, odvetnik itd. so brez ozira na različni posel svojega stanu občevali med seboj prijateljsko. Niso se strašili dolgih in grdih potov, ne ostudnih napadov naših klerikalcev, ki jih kot živ ogenj zapeče vsak pojav čilega življenja narodno-napredne stranke; romantična <Torenjska. vinorodna Dolenjska, skalnata Notranjska zlasti pa naša Ljubljana je pokazala, da ima narodno-napredna stranka po vsej deželi dovolj krepkih mož, na katere se sme s popolno zavestjo zanesti, da stoje neomajno kot hrasti za njene ideale.
Bilo je okoli 800 mož, ki so se zbrali na velevažno zborovanje. Bilo bi jih prišlo še dosti več, če bi se ne bilo ravno zadnje dni prej tako lepo spomladansko vreme spremenilo v najgrše jesensko in poleg obilega blata prineslo Še občuten mraz ter ponekod celo precej snega. Tudi je okolnost, da se je shod vršil na nedeljo, imela na udeležbo neugoden vpliv, saj ima mnogo naših somišljenikov ravno v nedeljo posla čez glavo. No, vkljub vsem tem neprilikam je bil <hod    častno    obiskan,   da smemo
biti z udeležbo prav zadovoljni. Ker je predsednik eksekutivnega odbora dr. Karel vitez Bleiweis Trs teniški zbolel, je bil na predlog dr. Ivana Tavčarja soglasno izvoljen predsednikom shoda župan Ivan Hribar, ki je ob splošnem pritrjevanju imenoval prvim podpredsednikom zborovanja dr. T a v č a r j a , drugim metliškega župana Krana .1 u trasa, zapisnikarjema pa odvetnika dr. Josipa Kušarja ter učitelja Luko Jelene a, ki so zasedli svoje prostore.
Govor predsednika Ivana Hribarja.
Predsednik župan Ivan Hribar je v najpresrčnejših besedah pozdravil zborovalee, posebno one, ki se niso strašili neugodnega vremena in prišli daljno pot. Veseli nas. je rekel govornik, da ste prišli iz vseh delov Kranjske. Mnogobrojna udeležba kaže, da vlada v nas živo zanimanje za stvari, ki so na dnevnem redu. Kadar bodemo znov.° sklicali shod zaupnikov narodiio-napT   ; a&e, bodo prišli
zastopniki ne   samo iz
Kranjske,   ai drugih slo-
venskih   dež .\ protniki so
že ~2 meseca -».našnjeniu shodu in grozni njegovim udeležnikom ter na podlagi svojih groženj vzklikali te dni: Bomo videli, kdo bo imel pogum, da bo prišel na ta shod ! Vkljub grožnjam in pretnjam je udeležba danes tolika, da n;i> navdaja najlepše upanje v bodočnost. Ljubozen do naroda, napredna misel in svobo-doljubje vas je pripeljala danes na ta shod. Nasprotniki imajo polna usta grdih obrekovanj, da so izmrle te lastnosti iz vaših src. Tem nasprotnikom in tistim kratkovidcem ki verjamejo njihovim lažem. moramo pokazati, da je v nas ljubezen do naroda, napredna misel in svobodo-ljubje čvrsto in sveže slej ko prej in da na teh lastnostih sloni mor slovenskega naroda. Zato mora narodno-napredna stranka napeti vse sile. da se povzdigne ta moč. V dosego tega cilja bodemo. upam, delovali vsi. Nas
vse veže napredna misel. Kdor dandanes ni napreden, je žalostno zanj. Narodno-napredna stranka se mora boriti za i »samosvoj enje napredne misli. Ko sem šel pred nekaj tedni po Resljevi cesti, sem videl trume duhovnikov vreti proti ..Unionu". Mislil bi človek, da je bila to kaka pastoralna konferenca, v resnici je bil pa ustanovni shod slovenske ljudske stranke. (Klic: Izdajalske stranke, ki se sramuje svojega prvotnega imena !> ^Slovenec- je pisal o rnajboljšihu možeh Klic: To so po njegovem mnenju kaplani in župnikih ki naj bi bili slovenska inteligenca, pravzaprav se pa o udeležnikih onega shoda tega ne more reči, saj jim je svobo-doljubje tuja in zoprna stvar. Vi ste pa inteligenca, ki vam bije srce za svobodo našega naroda. Radost nas navdaja, da ste prišli danes sem v tolikem številu. Upam. da bo današnje zborovanje obrodilo dobrih in lepih sadov. Naša organizacija potrebuje reorganizacije in upam. da bo naš shod ustvaril podlago, na kateri bo razcvetela po vsej deželi misel svo-bodoljubja. Dandanes se širi prosveta povsod in nobena moč je ne more zadržati. Pri nas Slovencih, zlasti na Kranjskem, so v tem oziru še miki časi. vendar pride s časoma tudi pri na^s do popolnega razširjenja svobodomiselnosti. Kakor so se Cehi emancipirali izpod klerikalnega jarma, tako se bodemo tekom let tudi mi. V ta namen pa potrebujemo organizacije. Združiti se moramo v njej zastopniki vseh stanov. Jako nemilo me je dirnil članek v včerajšnjem „Našem listua, ki priporoča secesijo ali razkol v na-rodno-napredni stranki. Naj nas mlajša generacija sodi, kakor hoče. edino to je res. da v nas ni tiste gibčnosti, kot nekdaj. Naj stopi mlajša generacija v naš krog in poživi našo stranko. Herostatsko početje je tisti članek in želim, da bi oni Člankar ne dosegel svojega namena. Otvarjam zbor«»vanje in prosim, da se ga udeležite vsi. da zvemo vaše nasvete, kajti  centrala v   Ljubljani jih potre-
buje in se tako seznani z ljudstvom, med katerim živite. Prosim pa. da bi bila debata krativa, ker se bo itak še letos sklical shod. ki bo trajal najmanj dva dni iu na katerem bo mogoče vsako stvar na dolgo in široko razpravljati, kar se bo vsekakor zgodilo, ko pride še mnogo več udeležencev nanj.
Viharni živioklici in ploskanje je sledilo tem besedam.
Predsednik je dal besedo doktor Trillerju. ki je poročal:
o stališču stranke proti volilni reformi.
Dr.   Karel   Triller  je govoril takole:
Spoštovani somišljeniki! V vele-vaznem trenutku Vas je naprosilo vodstvo naše narodno napredne stranke na skupno posvetovanje. V porodnih bolih se stresa danes naša država! Impotence dosedanjega državnega zbora, rodivšega se iz konkubinata nemškega nacijonalnega nasilstva in kapitalistične socijalne krivičnosti, je bila postala neznosna. Na duri parlamenta sta trkala vedno edločneje slovanska narodna zavest in pa socijalno vprašanje. Zaman! Tedaj pa se je z elementarno silo oglasil širom cele države klic po onem radikalnem sredstvu, ki naj bi dovajalo novo svežo in zdravo kri v bolno naše ustavno in socijalno truplo. Demo-kratizovanje vsega parlamentarnega življenja potom vpeljave splošne in enake volilne pravice — se je imenovalo to sredstvo. Tako mogočen je postal glas po tem sredstvu, da so zazvenela pred njim  okna najvišjih
palač.......Tn tedaj je napočil
tisti zgodovinski november ski dan leta 1906, ko je cesarska vlada sama napovedala pred strmečim dunajskim parlamentom neizprosni boj vsem krivičnim političnim privilegijem, narodnim in socijalnim. Zarja nove dobe, dobe narodne in socijalne pravičnosti, se je kazala zbeganim narodom avstrijskim.
Tudi nezavisno Slovenstvo, zbrano
v taboru svobodomiselnosti, pod praporom naše narodno - napredne stranke, je z navdušenjem pozdravljalo to zarjo. Saj je morala biti, ako ni hotela ostati goljufiva fata morgana, pred vsem oznanjevalka solnca slovanske svobode. En tudi obljuba resnične enakopravnosti vseh produktivnih slojev prebivalstva, izključujoče vsako nezdravo stanovsko hegemonijo,, je morala le z iskrenim veseljem navdajati našo stranko, ki je in mora biti demokratična v najboljšem pomenu besede. Saj so združeni v njej — najboljši dokaz je v to slika današnjega zbora njenih zaupnikov! zastopniki vseh delujočih stanov, od zavednega kmetovalca do nositelj ev prostih aka.de-miČnih poklicev, od industrijalnega delavca in malega obrtnika do vele-tržca in veleposestnika. In vsi ti želimo priznavajoč drug drugemu nezavisen gospodarski obstoj, roko- v roki, ramo ob rami. priboriti milemu našemu slovenskemu narodu nacijo-nalno svobodo in boljšo kulturno,in socijalno bodočnost Tako je' Gotovo !)
Toda iz teh lepih sanj nas j a nemilo vzdramil tisti komaj pretekli dan, ko je cesarska vlada proglasila svoj načrt državnozborske volilne reforme. Prepričati smo se morali, da ta načrt le silno nedostatno popravlja krvavo krivico, katero so avstrijski Slovani dolga desetletja morali prenašati v državnem parlamentu, da smo pa po tem načrtu zlasti mi Slovenci oguljufani nacijo nal no in socijalno. (Tako je!> Pomnožilo nam se je pač na splošno Število mandatov, ker se to celo po vladni interpretaciji splosnosti in enakosti volilne pravice zlasti tla Kranjskem ni dalo preprečiti, toda tam, kjer je bil slovenski živel j tudi do sedaj naj boi j tlačen in preziran t. j. na Koroškem, hoče vladni načrt volilne reforme tudi vnaprej za nedogleden Čas petri fici-rati to v ne bo vpijočo krivico;
LISTEK.
U hiši žalosti.
Povest iz tržaškega življenja; spisal Vinko Ruda.
(Dalje.)
V Markovih očeh je bila Lavra opravičena. Sicer je Marko uvideval, da se to ne da več popraviti, kar se je zgodilo, ali vsaj rešiti je hotel Lavro iz rok brezvestnih bandi to v. rešiti za vsako ceno.\
Enakih misli kakor Marko je bil tudi Pikardi. Tudi ta je izprevidel, da mora nekaj storiti za Lavro. Propadala je od dne do dne. Kadar je prišla k njemu, je toliko jokala, da je končno osorno zahteval, naj pove kaj ji je, ali pa naj ponehajo njeni obiski, j
Tedaj se je Lavra prestrašila in razodela je Pikardiju strašno svojo usodo. Povedala je, kako grdo ravna ž njo Sancin in kako jo neusmiljeno pretepa, če ne prinese toliko denarja, kolikor ga on zahteva.
Pikardi je bil sicer hladnokrven človek in ni poj mil, kaj je ljubezen do bližnjega, ali na Lavro so ga vezale posebne vezi. Lavra je bila edino
bitje na svetu, s katerim je ta trgovec shvlokskega značaja imel sočutje.
..Zdaj ostaneš pri meni. dokler te ne rešim teh lopovov,u je rekel Pikardi. ko je Lavra končala pripovedovanje o svojem martiriju. „Spo-čij se tu — jaz pa poskrbim, da spravi policija Sancina in njegova tovariša pod ključ. Nič se ne boj, Lavra, in zanesi se name, da izpolnim svojo obljubo."
^Nikar. nikar,w je prosila Lavra, „to bi bila moja smrt. Dajte mi nekaj denarja in pustite me, da grem. Kajf bi mi bilo pomagano, če bi Sancina tudi zaprli. čez nekaj dni ali čez nekaj tednov bi ga zopet izpustili in potem — gorje meni. Tisočkrat mi je grozil, da me s svojimi zobmi raztrga na kose, če mu ne ostanem pokorna.u
Toda stari Pikardi je bil to pot trdoglav in se ni dal pregovoriti.
„Ne. Lavra, temu ^tvojemu trpljenju mora biti konec. Kar hočem storiti, to bi storil še za popolnoma tujega človeka, kaj šele zate. Vsak človek ima socijalno dolžnost, da naznani pristojni oblasti storjena hudodelstva in prepreci infamije Kar se je tebi zgodilo, to kriči do neba po maščevanju.   Ti rablji.  ki  te izkori-
ščajo in trpinčijo, imajo gotovo še marsikaj drugega na vesti, in če pridejo enkrat pravici v roke. poteklo bo več let, predno pridejo zopet iz ječe. Tacaš se bodo tvoje razmere izpremenile lahko pojdeš tudi kam drugam, kjer te ne bodo našli — sicer se pa bodoj>o nekaj letih trde ječe skrbno varovali, da bi imeli zopet opraviti s sodnijo. Ostani torej tu in počakaj, kaj se zgodi.u
Lavra se ni več branila. Tudi ugovarjala ni več. Sancin je bil zlomil njeno voljo; tako jo je bil zasužnjil, da niti tega ni mogla več izreči, kar je želela. Strah jo je bilo Sancina, tako strah, da bi se bila rada ustavila Pikardiju, toda njeni živci so bili preslabi celo za to.
Pikardi jo je zaklenil v svoje stanovanje. Bila je tu sicer popolnoma varna, ali vendar je trepetala bojazni. Poiskala je velik nož in se ž njim oborožena skrila za omaro ter tu čakala tresoč se pri najmanjšem šumu s trdnim namenom, da si zahode nož v srce. Če bi Sancin stopil pred njo.
Pikardi je bil znan z nekaterimi policijskimi uradniki in je kmalu izvršil svoj namen Zapisnik, ki so ga napravil, ž njim, je bil precej obširen. Pikardi je  povedal vse,  kar je
vedel o Lavri. o Sancinu in o njegovih tovariših in policijski uradnik se mu je toplo zahvalil za ta pojasnila.
„V nekaj urah bodo ti lopovi v naših rokah/ je pri slovesu rekel policijski uradnik Pikardiju. ^Čim jih dobimo, vas nemudoma obvestim.a
Zadovoljno se je odpravil Pikardi domov. Spotoma je nakupil različnih jedil in nekaj steklenic vina ter se je potrudil, kolikor je mogel, da bi Lavro dobro zabaval, češ, naj pozabi svoje gorje in svoj strah.
Sancin in njegova tovariša niso imeli ta dan m*ti krajcarja denarja. Zato je bil Sancin poslal Lavro že koj po obedu k Pikardiju in ji ostro zabičil, da mora biti v dveh urah doma. Toda minile so štiri ure, začelo se je že mračiti in Lavre le ni bilo, Sancin je s tovarišema igral karte in nihče ni niti z besedico omenil Lavre, ali vsi trije so bili nestrpni in razburjeni. Ko je bila v sobi že taka tema, da se ni več razločilo kart, so nehali igrati in tedaj je eden Sanci-novih prijateljev naenkrat rekel:
„Zgodilo se je že Časih, da je kaka ženska ušla svojemu ljubimcu.u
„Zgodilo se je časih tudi že, da je bila kaka ženska povožena ali da si je na ulici nogo zlomila," je rekel Sancin z vidno srditostjo. „No, če se
Lavri ni nič takega primerilo, potem ji danes ustrojim kožo. da bo do smrti poinnila.u
Užgali so luč, ali  ni se jim \ ljubilo kartati.
„Ali ima kdo še kaj tobaka,'" je vprašal Sancin.
Niti tobaka niso fOČ imeli.
Sancin je hodil kakor razljuČen tiger po sobi. Odpasal je svoj jermen in ga ogledoval, potem ga položil na stol, kakor bi ga hotel imeti pri rokah.
Ob osmih je prišla postrežnica, da bi pripravila večerjo.
„Ali veste, kje stanuje Pikardi -se je surovo zadri nanjo Sancin
Postrežnica je slutila, da se pripravlja polom. Ciin je videla, d a Lavre ni doma, je sodila, da je tudi več ne bo.
nNatančno ne vem, kje stanuje, menda v ulici Lazzaretto vecchio ali pa na Aeuucdottu."
Sancin je pahnil postrežnico w sobe in začel zopet dirjati po stanovanju.
„Jaz jo naučim pokornosti, jaz jo navadim ubogljivosti," je sikal in stiskal pesti. Bil je tako strahovit, da sta se ga ustrašila celo njegova prijatelja __(Dalje prih)
I To so zakrivili klerikalni izdajalci!) na Kranjskem pa meče ta načrt pod nož vse neagrarne volilce, torej cvet in inteligenco slovenskega naroda, eni sami stranki, ki vlada, zlorabeč globoki verski čut našega naroda, v znamenju nazadnjaškega ultramouta-nizma veliko Še nerazsodno maso. Tako je! Fej! To je res tj
Temu prepričanju se ne more odtegniti noben zaveden narodnjak, ki ima oči, da vidi, ušesa, da sliši in možgane, da misli. To nam spričujejo po številu in udeležitvi naravnost impozantni shodi, v katerih dajejo duška naši koroški bratje svojemu skrajnemu ogorčenju nad teptanjem njihovih narodnih pravic v znamenju splošne in enake volilne pravice; na drugi strani pa soglasne, od dne do dne množeče se peticije naših kranjskih mest in trgov za emancipacijo meščanskega volilea od preteče agrarske hegemonije. Tudi naša državuozbor-ska delegacija je že krepko povzdignila svoj glas, preteč in pa svareč v obojnem pogledu: a vse to še ne zadostuje.
Vodstvo narodno-napredue stranke si je štelo v dolžnost, da v tem usodnem trenutku zbere vse svoje somišljenike in zaupnike v znamenju protesta zoper kodifikovauje omenjene narodne in socijalne krivice. Tega spomina ne smemo zapustiti poznejšim rodovom, da smo molčali in roke križem držali tačas. ko je šlo za narodno in kulturno bodočnost domovine
In ako se sedaj vprašamo, kako je mogla imeti vlada pogum, da je nasproti Slovencem na tako ekla-t anten način kršila načelo enakosti volilne pravne, tedaj pridemo do jako temne točke. Kakor znano, so se naši klerikalni poslanci kot najmočnejša jugoslovanska državnozborska stranka polastili pogajanja z vlado glede volilne reforme. In ko >e je razglasil vladni načrt, tedaj je zašumelo po slovenskem lesovju zlasti izven Kranjske, da so klerikalci prodali ko roŠk-e Slo vence za ceno. da se jim je na milost in nemilost izročila kranjska dežela. | Kej ! I zdaj ale i'
Dokazalo se jim to še ni, a oprah se tudi še niso. Nasprotno, njihovo dosedanje opravičevanje je silno nerodno in sumljivo. Dvorni svetnik Šuklje je dokazoval sicer ribniškim kmetom, da je vladni načrt volilne reforme za Slovence naravnost sijajen, ker smo pridobili mesto dosedanjih L5 kar 23 poslancev, torej za celih 53% več. A pozabil je povedati pri tem. da je en sam obmejni in zlasti koroški mandat vreden več, kakor trije kranjski. Tako je! Kes je! Kranjskim poslancem se namreč vedne očita, da se nepoklicani vmešavajo v koroške zadeve in zategadelj našim prekokaravanskim bratom ne morejo veliko pomagati. — Veliki katoliški gromovnik Šusteršič pa se je vedel o priliki zadnjega drživno-zborskega govora še bolj sumljivo. Najprej je zahteval poprav za <jrališko! ! in potem stoprav se je prav rahlo dotaknil tudi krvave krivice, preteče našim koroškim bratom. To tla misliti! (ireh. Kateri se očita kranjskim klerikalcem, je tako ostuden, da se je moral pričakovati od njihovega voditelja vse drugačen zagovor v parlamentu; in čemu ni šel med koroške Slovenec ter jim lice v lice dokazal svojo dozdevno nekrivdo. To je bila njegova dolžnost, in ker je ni izpolnil, zadobiva vedno več pristašev trditev, da klerikalei za koroške Slovence ne marajo, ker so jim preveč liberalni in da jim rajši ne privoščijo nobenega poslanca, kakor pa protikleri kal nega. No, resnica je kakor olje in tudi to pot bo prej ali slej splavala na površje!
Sedaj pa h kranjski volilni geometriji Imel sem priliko že v ljubljanskem občinskem svatu dokazati, pustivši popolnoma v stran politiko, da vsebuje vladni načrt veliko socijalno krivico, ker daje v roke vso moč agrarnemu elementu na škodo mestnemu prebivalstvu. Naglasa! sem in to poudarjam tudi na tem mestu, da se interesni konflikt agrarnega prebivalstva na eni, uradniškega in industri-jalno  obrtnega ter prostim poklicem
pripadajočega pojavlja na drugi strani kakor po celem svetu tako tudi prinas. To je pač naravna in neizogibna posledica boja za gospodarski obstanek v človeški družbi današnje strukture. Zategadelj pa je tudi prvi predpogoj resnično enake volilne pravice, da spravi v pravilno razmerje te nasprotne elemente in zabrani krivično majorizo-vanje drugega po drugem. En v resnici je vlada upoštevala ta argument skoraj povsod, le pri nas na Kranjskem ne. In ravno tu bi bilo to najpotrebnejše, ker mestni in kmetski volilci stoje slučajno po večini tudi v dveh različnih političnih taborih ter je vsled tega nevarnost krivičnega majorizovanja tem večja. Ako bi imela naša klerikalna stranka le količkaj Čuta za politično spodobnost, bi morala to tudi sama spoznati ter privoliti v to, da se zajamči mestnim volilcem in industrijalnemu delavstvu primerno število mandatov. A mesto tega se z nezaslišano strastjo upira tej zahtevi pravičnosti in tudi s tem utrjuje sum, da obstaja tajna vez med teptanjem političnih in narodnih pravic koroških Slovencev in o r o p a u j e m mestnih v o lil cev kranjskih. (To je tudi prav gotovo res!j
Spričo temu položaju je neobhodno potrebno, da uarodnonapredna stranka dvigne o pravem času svoj protest zoper tako falzifikovanje načela enakosti volilne pravice in čast bom imel. da Vam. spoštovani somišljeniki in zaupniki, predložim v imenu vodstva primerno tozadevno resolucijo, katero uaj naši državnozborski poslanci predlože na pristojnem mestu. Pripomnim vnovič, da so poleg Ljubljane in trgovske zbornice tudi najuglednejše mestne občine po deželi že sklenile primerne peticije, ki bodo našim poslancem krepka opora pri njihovem prizadevanju v interesu pravice. Dvomiti ni, da bodo sledile tudi še ostale prizadete občine in vaša naloga bodi, dragi rojaki, da v to pripomorete.
Ako bi pa ostal ves naš odpor proti vsemu pričakovanju brez uspeha, tedaj pa prepuščamo našim poslancem, da brez strahu izvajajo primerne posledice nasproti volilni reformi, ki je glede slovenskega naroda zgolj podla karikatura splošne in enake volilne pravice. Tako je! Res je! Taka je avstrijska pravičnost!)
V tem slučaju bi morala izvajati uarodnonapredna stranka iz položaja tudi še druge posledice. Naši deželnozbor-ski poslanci ■ so se izrekli iskreno in odkrito za načelo splošne in enake volilne pravice rudi glede deželnega zbora. Dokazati so hoteli s tem. da so zastopniki resnično demokratične in svobodomiselne stranke, ki odklanja vse stanovske privilegije m ki priznava pravico do primernega zastopstva vsem produktivnim stai. vom tudi v korporaeijah. ki nimajo pravice do globokosežnega sooijalnega zakonodajstva, na katerem so v prvi vrsti inten-sovane širše plasti prebivalstva. A sedaj, ko smo prišli do znanja, kako solistično interpretujeta pojem enake vobine pravice vlada in klerikalna stranka, moramo biti pozorni tudi v tem pogledu, da ne bomo ogoljufani dvojno in dvakrat Zategadelj vam priporoča strankino vodstvo tudi resolucijo v tem smislu, da je sprejeti naši dežehiozborski delegaciji le tako volilno reformo, ki bo izključila majorizovanje ali celo preziranje kateregakoli stanu Tega se ne more iu ne sine zahtevati od slovenske inteligence, ki je bila, je in bo prva nositeljica nacijonalne ideje, da bi vrgla sama sebi vrv okoli vratu. V tem ne more obstajati pojem enakosti volilne pravice in zategadelj nam ne sme nihče očitati, da bi bili postali nezvesti svoji besedi.
Prisegli smo na pravico. A pravica je ena sama, a v vladni predlogi je ne vidim, iz postopanja „Slov. ljudske stranke^ je ne slišim Viharni dobro-klici in ploskanje.;
Spoštovani somišljeniki! V imenu dosedanjega vodstva strankinega priporočam Vam. da sprejmete sledečo r esolucijo :
Shod zaupnikov narodnonapredne stranke, zbran dne 25. marca I90f> v Ljubljani skleni soglasno :
1    da protestuje z največjo ogor-
čenostjo zoper razdelitev volilnih okrajev na Koroškem v vladni predlogi državnozberske volilne reforme, ker ta razdelitev bije v lice načelu splošne in enake volilne pravice ter narodne ravnopravnosti, obsojajoč v politično smrt nbd 50.000 koroških Slovencev.
'2.) da odklanja z vso odločnostjo preziranje mest, trgov in industrijal-nih krajev pri določitvi volilnih okrajev na Kranjskem v isti vladni predlogi, ker izroča to preziranje spr-čo naših posebnih razmer na milost in nemilost vse neagrarne volih e eni sami politični stranki in zahteva vsled tega:
3.) da se koroške Slovenee združi v dva posebna volilna okraja;
4.i da se ustanovita za Kranjsko poleg Ljubljane še dva mestna volilna okraja:
naroča narodnonapreduiin deželnim poslancem, da pritrde svoj čas le taki deželnozborski volilni reformi, ki bo zajamčila v okviru splošne in enake voline pravice primerno zastopstvo vsem produktivnim stanovom prebivalstva.
LVsolucija j*- bila z največjim navdušenjem soglasno sprejet.«
Reorganizacija stranke.
Član eksekutivnega odbora dr. K. Triller je k tej točki govoril sledeče :
Spoštovani somišljeniki!
Dvanajst let je minilo, odkar je naša stranka zadnjič koditikov.da svoj program. To je v našem, tudi politično hitro živečem času dolga doba in tajiti se ne da, da so se od tedaj tudi pri nas bistveno izpremenile politične, kulturne in gospodarske razmere. S temi izpremenj enimi razmerami je treba spraviti v sklad in soglasje naš program, to pa tembolj, ker bo volilna reforma, naj se dožene v tem ali onem obsegu, brezdvomno radikalno spremenila vse politično in javno življenje. Vodstvo stranke je vsled tega sklenilo, da Vam priporoča temeljito revizijo uašega programa iz leta 1894. Le ako si začrtamo točno in natančno svoj pot, mogoče nam bo v teh težkih ''asih koncentrovati vse ljudske sile, združene v naši stranki, doseči enotno delovanje in enotno vojskovanje, mogoče bo mobilizovati, organizovati in osredotočiti vso na-rodovo eneržijo.
Novi program naj bi bil sezidan na temelju nacionalizma, demokracije, svobodomiselnosti in — last not least! — socialnih reform. Končni smoter naše stranke je in mora biti, da pribori vsem Slovencem svobodno nacionalno življenje, napredovanje, kulturno in gospodarsko blagostanje ter socialno pravičnost. V to svrho zahtevam" narodno a v t o n o m i j o v najširšem pomenu besede. Ustanovitev višjega deželnega sodišča za vse slovenske pokrajine s sedežem v Ljubljani in uveljavljenjc slovenskega notranjega uradnega jezika, enotna reorganizacija vsega slovenskega Šolstva, ustanovitev slovenske univerze, to naj bodejo naši prvi cilji na polju narodne avtonomije  • Dobro-klici).
V versko-kulturnem pogledu smo kot moderna napredna stranka za popolno neodvisnost vseh verskih izpo-vedanj v okviru državnih zakonov. V notranja verska in cerkvena vprašanja se dosledno ne vtikamo, protestujemo pa zoper vsako zlorabo cerkvene in duhovske oblasti v politične namene in zahtevamo tozadevnih najstrožjih legislativnih odpomočkov.   Tako je!.
Na polju narodne izobrazbe zahtevaj stranka predvsem svobodno šolo in v to svrho izdatno izboljšanje gmotnega položaja učiteljskega stanu roko v roki s povišanjem znanstvene in strokovne njega izobrazbe. | Dobro \) Nujno potrebna je ustanovitev kme-tijsko-nadaljevalnih šol z gospodinjskimi tečaji, obrtno-nadaljevalnih in meščanskih šol trgovskega oziroma obrtnega značaja po meri lokalnih potreb, trgovske akademije in organizacija umetno-obrtnega šolstva. V interesu razširjenja kulturnega obzorja prostega naroda naglasa stranka veliko važnost ljudske literature svobodomiselnega  in popularno-znanstve-
nega značaja, ustanavljanje ljudskih knjižnic in prirejanje javnih predavanj.
(Dobro !)
Narodno - napredna stranka priznava nadalje enakopravnost in enako veljavnost vseh stanov in odklanja nadvladje, bodisi politiško ali socialno, kateregakoli stanu. V narodno-gospo-darskem pogledu narodno - napredna stranka pripoznava, da je kmetski stan takorekoč reservoar, iz katerega se dotaka drugim stanovom vedno sveža kri f dobro L; protestuje pa zoper vsled vladne volilne reforme preteče terorizovanje ostalih produktivnih stanov po agrarnem. Zakon zoper razkosavanje kmetij, ureditev kmetskega realnega kredita, olajšanje oziroma odprava dedinskili in prenosnih pristojbin, kmetski produkciji pravična pogodba z Ogrsko in trgovinske pogodbe s sosednimi državami, koristna prometna tarifna politika, sploh primerne naprave in naredbe v svrho kvantitativnega in kvalitativnega izboljšanja dosedaj pasivne kmetijske produkcije in končno boljša strokovna naobrazba — to so glavne potrebe kmetijskega stanu, i Dobro!
Kden poglavitnih stebrov naroda je tudi krepak in svoboden trgovski stan tako je!), in tu obsoja narodno-napredna stranka predvsem temu stanu sovražno in neplodno združevanje kmeta-konsumenta. Nadalje je treba priboriti trgovstvu z državno pomočjo vsestransko pristopno višjo splošno in strokovno izobrazbo in zakonite od-pomoči zoper proletarizovanje trgov-stva po nepošteni konkurenci tujega velikega kapitala. Pozdravlja pa narodno-napredna stranka udeležitev in združenje domačega kapitala v interesu osamosvojitve velike industrije, razširjanje prometnih cest ter razkritja in izkoriščanja naravnih bogastev naših dežela.
Krepke pomoči je potreben tudi vele važni obrtni stan, ki hira v prvi vrsti na nedostatni strokovni in kupčij ski izobrazbi, na zastarelosti produkcije in pomanjkanju kapitala. Obrtno zadružništvo je treba spopol-niti ter priboriti mu večji vpliv in veljavo. Poskrbeti je obrtniku tudi cenejši in ložji kredit ter rešiti vprašanje o prepotrebnih mojstrskih bolniških blagaj/;tcah ter o preskrbi za stare dni. — Na,V>dno-napredna stranka slednjič popolnoma uvideva krivični položaj delavskega stanu, zlasti onega, ki stoji v službi veleindustrije in velikih prometnih podjetij ter je vsekdar pripravljena z vso vnemo podpirati socialno organizacijo tega enakopravnega stanu v dosezanje boljše bodočnosti. Stranka je zlasti za omejitev ženskega in otroškega dela v tovarn al., za izdatno starostno in invaliditetno preskrbljenjc vseh delavskih slojev ter drugih privatnih itd. V to svrho bode stranka podpirala vsako resnično delavsko stranko
To naj bi bile glavne poteze našega programa.
Končno bi bilo naglašati še naše širše slovansko stališče. Slovensko ozemlje je skrajno eksponirano in naš narod premajhen, da bi zamogel s samopomočjo doseči proti vsem sovražnikom zavarovano samostalnost, zategadelj moramo iskati pomoči v združenju vseh jugoslovanskih pokrajin, kar jih spada pod našo monarhijo, v to svrho pa podpore vseh slovanskih narodov.
Spoštovani somišljeniki! Ako se izrečete za te vodilne misli našega bodočega programa. Vas prosim, da sprejmete sledeči predlog:
Bodočemu izvrŠevalnemu odboru narodno-napredne stranke se naroča, da izdela podroben program stranke na podlagi tega poročila ter ga predloži v odobrenje novemu shodu zaupnikov, ki naj se skliče v to s vrlu* še tekom letošnje jeseni
Že med govorom je bilo pri vsaki točki vsestransko, glasno odobravanje, a ko je predsednik dal predlog na glasovanje, je zašumelo po dvorani viharno pritrjevanje in vse roke so bile v zraku. Predsednik je s ponosom konštatoval. da so predlogi soglasuo sprejeti. Naznanil je, da bo naloga bodočega izvršiluega odbora, natisniti ves program kak mesec pred velikim shodom, ki bo sklican še to jesen na dva dneva, da se bo vsakdo lahko o vsem natanko poučil ter se pripravil na debato. Prosi pa že sedaj vse prisotne za polnoštevilno udeležbo, a vsak naj jih še več pridobi, da bo res
mogoče postaviti organizacije na širšo podlago. (Viharno pritrjevanj*.)
Novi izvrsevalni odbor.
V imenu izvrševalnega odbora narodno-napredne stranke je poročal dr. Tavčar. Izjavil je, da je iavrše-valni odbor že davno čutil potrebe reorganizacije, dosedanja organizacija je bila si« er lepa in dobra, a žal. ostala je le bolj na papirju. Sčasoma se seveda življenje ▼ vsaki stranki bistveno izpremeni Brez> dvomno bo morala naša stranka ostati v ožji dotiki z narodom (Klici': Res je!;, ako se hoče izpopolniti Tudi sklepi današnjega shoda lobodo rodili >adu, ako se ne spravijo v dejanje. Prvi pogoj nove organizacije je ta, da napravi stranka v< Ljubljani središče za svoje delovanje V ta namen se mora predvsem ustanoviti tajniško mesto, ki se naj poveri mladi, energični in delavni močii • Dobro! To bodi prva naloga novega izvrševalnega odbora. Za to pa je seveda treba finančnih sredstev S praznimi žepi se nikjer ničesar ne doseže. Pogoj za organizacijo je, da se razširi tudi po deželi od sodnega okraja do okraja, od občine do občine. Pridobiti je treba vse odličnejše naše može za organizačno delovanje
Stranki se očita, de je premalo skrbela za naraščaj. To se je očitalo morda po pravici. Pojavila se je revolucija takozvanih mladih Proti temu nima nihče ničesar, toda ta revolucija ne sme segati tako daleč, da bi vse razbila. Naš največji greh je. da smo postali stari. Smeh.) Mi v>i bi bili rajši mladi, kakor pa sivi in neokorni Naj se pokličejo na krmilo mladi, a tudi delo starih se ne sme de vati v nič Viharno klicanje : Nikakor ne!j. tudi mi smo storili kaj dobrega (Vsestransko pritrjevanje in Živio-klici.•: postavili smo stranko na trdno stališče. Tako je! Slava! Viharno ploskanje. V nasprotni stranki imajo svoje bogove Klici: A so belce-bubi ! katerim se morajo klanjati ter jih častiti. < *elo ljubljanskemu uradnemu listu očitajo, da premalo časti te bogove. Veselost Naša stranka ne potrebuje svojih bogov, naša stranka nima niti svojega oficijalme,i voditelja, ker je demokratska Tako je' Viharno ploskanje.) V nasprotni stranki pa zajaha dr. Šuster>:< svoje pristaše, kakor se zajaha apeninski osliček Smeh.
Končno je  predlagal,   naj   M V novi  eksekutivni  odbor  izvolijo si. deči gospodje,  in  sicer:    A. Ljubljanski člani:   .Tel en c Luka. dr d en k o Ivan,   Knez Ivan. Kozak Josip, Lenarčič Josip, dr. Novak Fran. Pire (uistav, dr. RavnihaV Vladimir.    K' o h r m a n n  Viktor, dr. Triller   Karel,   T ur k   Josip, dr Windischer Fran.   B. Z dežele a   za  Gorenjsko):   Dr. Kratft Alojzij,  dr   K u Š a r Josip,   Lene. k Niko.    dr.   Vilfan   .Janko:     b za Dolenjsko:    Puhek   .Janko, dr K orni h Tomaž. Uus Ivan. pl. S l a-d o vi č Simon; [C za N o tr anj s k Oj: Ditrieh  Anton,   pl. (iarzarolli Fran.   (iruden   Ivan.    H rovati n Anton.
Vsi predlagani so bili z velikiih navdušenjem  in  soglasno izvoljen; Državni    in   deželni   poslanci na predne stranke so eo ipso Člani ek-v kutivnega odbora.
Za besedo so je oglasil podpredsednik, metliški župan g. Fr. Ju t ras
Ko se je shodu predstavil, je na-glašal v svojem govoru, da njega in njegovih rojakov, ki so se radostn. odzvali pozivu eksekutivnega odbora, da se udeleže današnjega ^aupnt^n shoda, ni ustrašila dolga in težavna pot prek.. Uorjancev. da niso šted*h niti truda niti časa. da prihite \ v Ljubljano, ko jih kliče strankin, vodstvo na velevazen shod, ki ima nemara značiti razdobje v zgodovini slovenske narodnonapredne strank.
l-Sovernik in njegovi ožji rojaki so bili vedno zvesti pristaši narodno napredue stranke, katero so ves ča> njenega obstanka podpirali po svojih močeh ; vedno so tudi volili v zako-nodajalne zastope kandidate, ki jim jih je priporočala uarodnonapredna stranka. In ti poslanci so vselej st.. rili svojo dolžnost  in delovali, kohkor
V Daljo v prilogi. ~3M
Priloga „Slovenskemn Narodu" St 69, dne 26. marca 1906.
je bilo v njihovih močeh, za korist in blagor svojih volilcev. Našim poslancem se je sicer že opetovano očitalo, da ne store ničesar in da zanemarjajo svoje poslanske dolžnosti. Toda to očitanje je neutemeljeno in vsled tega krivično. Poslanci so storili, kolikor jim je bilo mogoče, in bi prav gotovo storili še več, ako bi jim ne bile vezane roke. Da niso toliko dosegli, kolikor bi bilo želeti, so pac v prvi vrsti krive razmere. Ali se nihče več ne spominja obstrukcije, ki je tako v državnem, kakor v deželnem zboru leta in leta zavirala vsako plodonosno delovanje? Tn te obstrukcije vendar niso zakrivili naši poslanci, ki so imeli vselej resno voljo, da izpolnijo svojo dolžnost in delujejo za interese svojih volilcev. Govornik je slovesno izjavil, da je pri poslancih vselej našel opore in pomoči, kadarkoli se je obrnil nanje: zato tudi ne dvomi, da so le-ti šli drugim na roko, ako so pri njih iskali pomoči ali zaščite.
Preko 40 let so MetliČani z drugimi dolenjskimi mesti in trgi volili v posebni skupini svojega poslanca ; po novi volilni reformi bi naj izgubili to svojo pravico in se dali udu-šiti od volilcev nasprotne stranke. To se ne sme zgoditi. Naši poslanci naj vztrajajo v odporu proti volilni re-tbrmi, ki hoče kranjskim mestom in trgom odvzeti svoje dosedanje zastopstvo. Naglašalo se je, da se na jesen skliče nov shod narodno napredne stranke, ki bo trajal več dni. To misel je pozdraviti. Gotovo je. da se bo prihodnjega shoda udeležilo še več somišljenikov iz Bele krajine, kakor danes, dasi niso tako srečni kakor drugi, da bi se skozi do Ljubljane vozili z železnico.
Govornik, ki je žel za svoja izvajanja, vsestransko priznanje. je končal z apelom na narodno napredne poslance, naj tudi v bodoče posvetijo vse svoje moči dobrobiti slovenske narodne stvari in koristi svojih volilcev.
Govornik uradništva.
V imenu uradništvn je spregovoril g. Ivan Roštan.
Imel sem namen, je naglašal govornik, prositi za besedo že preje, ko je g. dr. Triller podal načrt strankinega programa in razpravljal o zadevah, ki jih bo  potreba  sprejeti v
progam. To misel sem pa opustil. Da sem se sedaj oglasil, so mi dale neposreden povod v to volitve v novi eksekutivni odbor.
Čudim se namreč, da se ni sprejel med kandidate v izvrsevalni odbor nobeden izmed državnih in avtonomnih uradnikov, takisto se mi pa zdi čudno, da se v načrtu narodno-naprednega programa ni niti z besedico dotaknilo upravičenih uradniških zahtev.
Za narodnonapredno stranko je današnji dan zgodovinske važnosti. Nekateri elementi so namreč upali, da bo na tem shodu pokopana na-rodnonapredna stranka. Ta zločesta nada se ni izpolnila in od gotovih strani napovedani in željno pričakovani polom ali razkol v stranki je izostal.
Stranka se je reorganizovala in upravičeno se danes lahko reče: Na-rodnonapredna stranka je mrtva, živela narodnonax)redna stranka. (Viharni živio-klici, pritrjevenje in ploskanje.)
Na Kranjskem se v zadnjem času organizujejo vsi stanovi, povsod je v tem oziru zapaziti živahno gibanje in življenje. Tudi uradniki so se jeli zavedati, da je v združitvi in krepki organizaciji moč in spas. Zato so si ustanovili svoje društvo „Naša zveza", ker so uvideli, da jim ne bo pomagal nihče, ako si ne pomagajo sami.
Klerikalna stranka, ki se je pred kratkim po krivici prekrstila v „Slovensko ljudsko stranko", ni za urad-ništvo ničesar storila. Kako tudi, saj je njen voditelj pred leti uradnikom javno očital, da so oni tisti elementi v državi, ki samo žro, žro in žr6, ne delajo pa ničesar. Od stranke, ki ima takega voditelja, pač ni pričakovati, da bi se zavzemala za uradniške težnje in zahteve. Vkljub temu se je pa jela ta stranka v zadnjem času kazati nekoliko bolj prijazno zlasti napram nižjim uradnikom. Jela
je paČ uvidevati, da so uradniki važen faktor v političnem in strankarskem življenju.
Slovensko uradništvo je najple-menitejša vejica na narodnem telesu, ono je cvet slovenskega naroda, ki je tudi lahko ponosen na to svojo vejico. (Burno pritrjevanje in klici: Tako je,'res je to!) To tvradništvo je bilo z malimi izjemami vselej na strani narodno-napredne stranke. Navzlic temu pa stranka za uradnike ni storila toliko, kolikor bi morala. To je bil povod, da se je uradništvo politično organiziralo v „Naši zvezi". To ni bilo po volji gotovim krogom v narodno-napredni stranki, zato so jeli agitirati proti „Naši zvezi". Posledica tega je bila, da so višji uradniki obrnili društvu hrbet. Govornik je končal svoja izvajanja z besedami: Dandanes uradništvo ni več tista kasta, ki bi se morala brezpogojno klanjati vladi in ki bi bila slepo orodje v njenih rokah. Uradniki reprezen-tujejo danes moč, ki jo ni moči podcenjevati, ampak ki je je treba resno vp oštevati in ž njo tudi računati. Zato tudi lahko upravičeno trdim, da bo ona stranka v deželi močna in silna, ki bo imela na svoji strani uradništvo! | Dobro -klici in burno ploskanje.)
Odgovor na pritožbo.
Glede na izvajanja predgovorni-kova se je oglasil za besedo dr. K. Triller. V svojem govoru je naglašal, da goji narodno-napredna stranka največje simpatije do uradništva in iskreno pozdravlja vsak korak, ako se le to organizuje bodisi v rDržavni zvezi avstrijskih uradnikov, bodisi v ..Naši zvezi*. Zato je tudi docela umljivo, da sprejema stranka zahteve uradništva kot bistveno točko v svoj program. Govornik je v velikih potezah očrtal program, za to mu je točka, ki se tiče uradništva, nehote ostala v peresu; lahko pa s polnim pravom trdi, da je docela izključeno, da bi se tako važna zadeva, kakor so m*adnišKe zahtev?, izpustila pri končni redakciji iz programa.
Kar se tiče očitanja, da se ni noben uradnik sprejel v eksekutivni odbor, je treba pojasniti, da odbor iz taktičnih razlogov ni poklical v eksekutivo nobenega državnega uradnika, ker je bil mnenja, da bi se s tem dotičnikom v danih razmerah lahko škodovalo. Sklenilo se je pa, da se potom kooptacije pokliče v izvrsevalni odbor veČ uradnikov.
Očitanje, da bi narodno-napredna stranka ne bila za uradništvo ničesar storila, je krivično. Stranka se je vedno zavzemala za upravičene terjatve uradnikov in če v tem oziru v državnem zboru ni mogla dosti >to-riti, je krivo to, ker je njena delegacija premaloštevilna. Kjerkoli pa imajo naprednjaki vpliv in moč, povsodi so delali na to, da se čim najbolj ugodi uradniškim postulatom. V podkrep-ljenje svoje trditve se je govornik skliceval na deželni zbor, kjer se je napredna stranka najbolj trudila, da so se deželnim uradnikom regulirali prejemki, na občinski svet, kateremu se v najkrajšem času predloži predlog o zvišanju plač magistratnih uradnikom in „Mestno hranilnico", kjer so se uradnikom tako povišali prejemki, da se iz tega lahko sklepa, da ima narodno - napredna stranka srce za uradništvo.
Govornik je nato stavil dodatni predlog, naj se v program sprejme tudi točka, tičoča se uradniških zahtev, ki se naj redigira v sporazum-ljenju z zaupniki „Naše zvezea in „Državne zveze # avstrijskih uradnikov".
G. dr. Ivan Tavčar je izjavil, da je to j>ot prvič slišal, da bi se bil pojavil v narodni - napredni stranki odpor proti uradniškemu društvu „Naša zveza". To je popolnoma izključeno, ker stranka pozdravlja z veseljem vsako stanovsko organizacijo ; kakor je svojedobno z veseljem sprejela ustanovitev trgovskega društva „Merkurja", tako pozdravlja z zadoščenjem tudi organizacijo „Naše zvezeu. Ustanovitvi „Naše zvezeu torej ni bila in ne more biti nasprotna narodno - napredna stranka, pač pa ji je  sovražna, kakor je  obče znano,
višja birokracija, ki si je nadela nalogo, razbiti to društvo. Saj je splošno poznato, da je prišel neki slovenski višji uradnik v hude neprilike, ker je bil udeležen pri ustanovitvi „Naše zveze".
Kar se tiče očitanja, da ni bil noben uradnik sprejet v eksekutivni odbor, se zdi govorniku potrebno po-polniti pojasnila tovariša dr. Triller j a. Odbor je v svoji zadnji seji, pri kateri pa dr. Triller po naključju ni bil navzoč, razpravljal o tem, da-li bi ne kazalo poklicati v eksekutivni odbor tudi zastopnike uradništva. Sklenilo se je. da se to stori in odbor se je obrnil na nekatere ugledne uradnike in jih vprašal, da-li bi ne hoteli stopiti v eksekutivni odbor. Ti so pa izjavili, da je boljše, ako se uradniki ne izvolijo v izvrsevalni odbor. Z ozirom na to izjavo se je zaključilo, da se zastopniki uradnikov na shodu ne volijo, marveč da se potom kooptacije pokličejo v eksekutivni odbor. (Živio in dobro-klici.)
Predsednik je na to dal na glasovanje listo kandidatov v eksekutivni odbor; vsi kandidati so se soglasno izvolili. Takisto je bil soglasno sprejet dr. Trillerjev dodatni predlog.
Takozvana „zveza" z Nemci.
Predsednik g. župan Hribar je nato naglašal, da je pravzaprav dnevni red zaupnega shoda izčrpan, vendar pa da v razpravo še slučajnosti, da se ponudi vsakomur prilika, da izrazi svoje želje in nasvete napram novemu strankinemu eksekutiv-nemu odboru.
Za besedo se je oglasil občinski svetnik ljubljanski g. Lenče.
V svojem govoru je povdarjal. da se je narodno-napredni stranki že opetovano z nasprotne strani očitala zveza z Nemci, trdilo se je. da nismo samostojna stranka, marveč samo privesek kranjske nemŠkutarske stranke. To je hudo očitanje in v interesu slovenske javnosti je, da se ta zadeva temeljito pojasni in se odkrito pove. koliko je na tej stvari resnice in koliko laži. Govornik je prosil eksekutivni odbor, naj razmerje med narodno-napredno stranko in med veleposestniki temeljito pojasni in enkrat za vselej napravi konec vsakim dvomom in natolcevanjem.
Predsednik g. župan Hribar je pozval dr. Ivana Tavčarja, naj odgovori na to interpelacijo.
Nisem mislil, je pričel dr. Tavčar, da mi bo danes na tem shodu treba govoriti o stvari, ki je bila že zdavna temeljito pojasnena. Zasluga, da seje ta že tolikokrat vsestransko pojasnena zadeva vnovič sprožila, gre „Slovencu", ki mu je ta shod silno napoti in ki se v poti svojega obraza trudi povzročiti, da bi naše zborovanje ne bilo uspešno, ali da bi se vsaj završilo s kakšnim nesoglasjem. Kako silno je „Slovencu" napoti naš shod, izpričuje dejstvo, da je v svoji onemogli jezi, ko so mu pošle že vse psovke iz obširnega njegovega besednjaka, pisal, da bo shodu narodnonapredne stranke predsedoval kak blaznik s Studenca. (Klici ogorčenja.)
Razmerje med narodno-napredno stranko in veleposestniki je že jasno vsakomur, samo „Slovencu- še ni jasno; zato mu radi privoščimo veselje, da pogreva to stvar pri vsaki mogoči priliki.
Kakor ja znano, je klerikalna stranka pri zadnjih deželnozborskih volitvah uvedla strastno agitacijo proti podpori, ki jo dobiva slovensko gledališče od dežele, in izjavila, da bo v dež. zboru glasovala proti dovolitvi te podpore, češ da nikakor ne gre, da bi se Ljubljančani zabavali na stroške kmetskega davkoplačevalca.
Vsak naobraženec mora priznati, da je gledališče za vsak narod eminentno kulturnega pomena. Naše gledališče je bilo takrat v tako opas-nem položaju, da bi bilo uničeno, ako bi se mu odtegnila deželna podpora. Da reši gledališče, je narodno-napredna stranka sklenila dogovor z veleposestniki, v katerem se je določilo, da glasujeta oba kluba — narodno napredni in veleposestniški — za podporo slov.Jin nemškemu gledališču in da se v dež. šolski svet pošlje mesto klerikalca zastopnika vele-
posestva. V tem dogovoru torej obstoji tista „zveza", ki je povzročila že toliko prahu. NaglaŠati je treba, da je ta dogovor obsegal samo pravkar navedene točke in da je stranka imela v narodnih vprašanjih popolnoma nevezane roke, kar je jasno dokazala s svojim delovanjem v dež. zboru. /'Viharno pritrjevanje in dobro-klici.)
Govornik je pred- nedavnim časom vprašal dr j a. Šusteršiča, ako je njegova stranka v zadevi slovenskega gledališča spremenila stališče in ako bi bila voljna dovoliti slov. gledališču običajno podporo. Dr. SusterŠič je izjavil, da njegova stranka sle j ko prej ne dovoli in ne da niti vinarja za slovensko gledališče.
V taksnih razmerah je govornik naravnost ponosen, da je pred leti rešil slovensko gledališče, ta eminetno kulturni faktor. (Burni klici: Tako je! Res je to!) Govornik se odločno zavaruje proti očitanju, da bi bila taktični dogovor z veleposestniki sklenila samo on in župan Hribar, marveč res je, da sta dogovor odobrila klub in eksekutivni odbor. (Klici: Res je!i Klerikalci se jeze, da se je sklenil ta dogovor, ker se jim je s tem vzela možnost, priti do veČine. (Viharno odobravanje, j Na drugi strani je pa treba opozoriti, da tudi klerikalci sklepajo takšne taktične „zveze". Klasičen zgled tega so v zadnjem času — Jesenice. |Burno pritrjevanje. Klici: Na Jesenicah se je zgodilo izdajalstvo, ne pa tu! Kaj je pa zveza Zabukovca z Luckman-nomV Rohrmann: Prijatelj Lenče, obrni se na Zabukovca, to je prava adresa. Lenče : Mi je tudi znano ! > Razloček med našim dogovorom in klerikalno zvezo na Jesenicah je le ta, da smo mi sklenili dogovor iz ro-doljubja, da bi varovali narodne interese, klerikalci so pa skenili zvezo z Nemci zgolj s strankarskih ozirov. (Viharno pritrjevanje in ploskanje.| Postopanje klerikalcev na Jesenicah je bilo res izdajalsko, ker bi se bilo vsled te zveze lahko prigodilo, da bi bile Jesenice prišle v nemške roke. In kaj bi to pomenilo za slovensko narodno stvar, pač ni treba naglašati. Burno pritrjevanje. Klici: Tako važno postojanko so hoteli izdati Nemcem! Skandal! G. Lenče, ali niso to izdajalcih
Govornik je koncem svojega govora še naglašal. da so narodno-napredni poslanci v dež. zboru v narodnih vprašanjih vedno z vso ener-žijo postopali, kar zlasti dokazuje zadeva slovenskega vseučilišča.
Ko je dr. Tavčar končal svoja izvajanja, so zagrmeli gromoviti živio-klici po dvorani in viharnega ploskanja in pri trje vanj ci ni hotelo biti konca.
Ker se ni nikdo oglasil za besedo, je predsednik g. župan Hribar zaključil shod z željo, da bi se drugega zaupnega shoda, ki bo v jeseni in ki bo trajal več dni, udeležilo še impozantnejše število zaupnikov, kakor danes, to tem bolj, ker bo takrat imel vsakdo priliko, da bo izpovedal svoje mnenje in nasvete pri končni redakciji strankinega programa.
Tako se je končal ta shod nad vse pričakovanje krasno, v veliko jezo in razočaranje klerikalnih nasprotnikov.
Volilna reforma.
D u n a j, 25. marca. „Kons. Korr." poroča, da se bo v odseku za volilno reformo bila glavna bitka pri tistih točkah, katerih ugodno rešitev stavijo konservativne stranke za predpogoj, da glasujejo za volilno reformo. Konservativne stranke imajo v tem oziru že izdelane vse načrte in predloge.
Včeraj so imeli kmetovalci iz cele Nižjeavstrije v mestni hiši zborovanje, na katerem so sprejeli resolucijo, v kateri so se izrekli z a vladno volilno reformo ter zahtevali, naj načrt postane Čimpreje zakon.
Iz odsekov.
Dunaj, 25. marca. Sanitetni odsek je včeraj po daljši debati odklonil predlog dr. Ellenbogna in O f n e r j a,  naj  bi   se lekarnam, ki
Šest mesecev počivajo, odvzela koncesija.
Poljski klub bo v torek pozval načelnika železniškega odseka barona Schwegla, naj skliče sejo tega odseka, da razpravlja o in-vestacijskem programu železniškega ministrstva. V poljskem klubu so namreč nezadovoljni, da na tozadevn« interpelacije, ki so bile podane im pred tedni, še do danes ni odgovora:
Absolutizem na Ogrskem.
BudapeŠta, 25. marca. Minister Kri s to t fy je izdal naredbo, s katero se shodi tudi v zaprtih-prostorih smejo vršiti le z oblastvenim dovoljenjem. S tem je na Ogrskem odpravljena ustavna pravica s bajanja in zborovanja.
Občni zbor velike županije Ma-roŠ-Vašarhely je kraljevi komisar z orožniki preprečil. Ker so komi i tatno zbornico zasedli orožniki, hoteli so odborniki zborovati kar na cesti, potem pa v neki gostilni, a povsod so jih orožniki razgnali. Obenem je kraljevi komisar suspendiral avtonomijo tega komitata ter, prevzel njegove posle v svoje roke. To se je zgodilo zato, ker komitat vkljub opetovanim pozivom ni hotel oddati vplačanih davkov.
„Magyar Hirlap" poroča, da izide dne 9. aprila v uradnem listu kraljevo lastnoročno pismo, ki razpise nove volitve.
Dogodki v Macedoniji.
Sofija, 25. marca. Izšla je ofi-cijozna knjiga, ki navaja po imenih' vseh 1039 Bolgarov, ki so jih v letih 1903 in 1904 v Macedoniji pobili Turki, Albani in Grki. Turška vlada je takoj odgovorila, da so položaj v*, Macedonji zakrivili Bolgari s svojimi vstaškimi četami in da so turške izgube na osebah in materijalu §• mn ogo večj e.
Carigrad. 25. marca. Hilmi paša poroča o uničenju dveh vštaš-kih čet. Dne 17. t. m. so turški vojaki pri Ramnu zajeli v neki hiši Četo 7 mož. Med bojem je baje neki vstaš vrgel bombo, vsled česar se je hiša užgala in vsi ustaši so zgoreli. Dru|ri dan je bil enak spopad v Dibru (vilajet Bitolj). Tudi tu je padlo vsak devet vstašev, dočim so Torki izgubili le enega vojaka.
Položaj na Ruskem.
Petrograd, 25. marca. V vladnih krogih se še vedno resno boje novega štraka železničarjev. V ta namen so na vseh železničniL postajah vojaški oddelki s topovi. Kolodvori ostanejo tako zastraženi do -klicanja državne dume.
Vlada je izdelala nov načrt za dohodninski davek. Dohodki pod 900 rnbljev so dav^a prosti.
Moskva, 25. marca. Za velikonočne praznike so boje velikih n©mi-rov ter policija že sedaj pripravlja obsežne odredbe po celi deželi.
Stroški Nemčije za Afriko.
Bero lin, 25. marca. Proračunska komisija je predlagala v včerajšnji seji državnega zbora, naj se od vladne zahteve 92,880.000 mark za vstajo v Afriki črta 15,288.000 mark ter se nemško vojaštvo čimpreje pokliče domov iz Afrike. Drž. zbor je p r e d 1 o g odobril, ker je črtani kredit proračunjen za 1. 1907/ a komisija je uverjena, da se vstaja že letos uduŠi. Zahtevani kredit 4 milijonov za zgradbo železnice Windr' huk-Rehoboth  se je tudi odklonil.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, K marca
— Opravičeno očitanje. Sobotni ^Slovenec" se je posvetil shodu naših zaupnikov. Kar v kosteh mu tiči ta shod, in gotovo je pričakoval, da bo na njem toliko prepira in raz dvoj a, da se bodo kranjski popi lahko v pest smejali. Prepir in razdvoj sta izostala, in narodno-napredna stranka se upa vzlic „Slovencu" in še celo vzlic „Našemu listu" še vedno živeti. Shodu je „Slovenec"posvetil tudi svoj uvodnik v katerem se sklicuje na shod iz leta 1894. in na takoimenovani „program*, kojega je ta shod bil »prejal na Jjubo goriškemu   Gregorčiču in  na ljubo
kranjskemu Koblarju. Dr. F e r j a n -Čiču očita, da je slovesno izrekel: ^priznavajo se načela katoliške vere kot trden temelj razvoja slovenskega naroda." Sprejeti resoluciji očita, „da je z veseljem pozdravljala kršČansko-socijalno gibanje". Celi stranki se očita rda je burno ploskala, ko je dr. Gregorčič priporočal versko šolou. Dr. Trillerju se očita, da je govoril: rNarodna-napredna stranka, združena na današnjem shodu, smatra krščanski ekonomični program, razglašen na različnih katoliških shodih kot naj-poštenejši. kar, seje sedaj v tem ozira razglasilo od strani avstrij Nemcev." In tako dalje! ^ Priznavamo, da ima r Slovenec" v marsičem prav, in da je bil shod v letu 1894 prava karikatura shoda napredne stranke. Od nekdaj je bolehala naša stranka na veliki neodkritosrčnosti in na nekaki zajčji bojazljivosti. Možje, ki so v njenem imenu na shodih usta odpirali, so prav radi slepe miši lovili. Oe so le mogli, uo na svoje napredne hlačiče pritisnili kako versko tlikico. ah pa kako kršČansko-socijalno zaplato ! Tega. kar smo v duši mislili, pa nismo nikdar odkritosrčno povedali. Tako je morda še dandanes, samo, da je izginila krščansko - socijalna zaplata, a mesto nje pritiskamo na sedanje hlačice veliko, rdečo socijalno-demokratično zaplato. Le na to ne mislimo, kako bi ustanovili odkritosrčen v resnici napreden program stranki, ki s v o j e ž v 1 j e n j e . ^vojo moč in svoje vse zajema iz meščanskih insrednjihstanov. Morda se v jeseni na zopetnem zaupnem shodu vendar le doseže tak program! Potem pa vemo zanesljivo, da -Slovenec" po preteku desetih let ne bode mogel z njega svojih norcev brit i!
Našim  rahločutnežem v
poduk! Oe mi okrcamo to ali ono kaplani, ki živi v pohujšanje celi tari, oglašajo se v naših vrstah rahločutni možje, ter zabavljajo nad ostro pisavo našega lista, da se kar tresejo stene ljubljanskih pivnic. O tem. kako piše -Slovenec", pa ne črhnejo niti besedice, in tudi iz klerikalne stranke nismo še nikdar čuli glasu, ki bi po pivnicah obsojal pisavo -Slovenčevo". In *edaj poglejmo, kako piše ta barabski — da se poslužimo -Slovenčevega* izraza — list. V neki občini bodo dne 27. mar* a občinske volitve. Pripomnimo naj, da je ta občina prava klerikalna trdnjava. A sedaj se oglašajo liberalci tudi v ti občini, kakor je to tako po celem Kranjskem. A sedaj čujmo škofovega -Slovenca": -Noben volilec naj ne izostane! Ker pa se skuša zanašati v tukajšnjo, do sedaj izgledno občino po nekem — smrdljivi liberalizem — poznate ga vsi, ker okoli njega mrgoli cela kopica prestopkov proti šesti božji zapovedi, a se vam vendar usi-Ijuje na vse pretege, prezrite ga kot zasluži in dajte mu glas. ki mu gre. to je: pokažite mu za vedno vrata! Skrbi naj za svoj poleg prave žene — nezakonski prirastek! Tak mož gotovo ne spada v občinski odbor (med izgledne može), bil bi mu grd madež in sramota vsem, kateri bi ga volili in s tem pokazali, da niso boljši od njega samega!- Tako po pasje napada „Sloveneo" poštenega kmečkega moža, ter ga po peklensko zasramuje pred celo faro! -Slovenski Narod" pa naj si pri vsaki priliki natakne rokavičice, samo da preneha jokanje nekaterih naših rahločutne-žev.|Boganci, pa bodo morali še jokati!
— Kriza pri deželni vladi. V
resnici je nastala prav resna kriza pri naši deželni vladi! Omajano je stališče gospodu Schwarzu in tudi pobožnemu grofu Chorinskemu! Za boga, kako je moglo to priti?! Prišlo je vse to po najnovejši stezi! Ljubljanski uradni list je premalo poročal o šibkem govoru, kojega je v debati o volilni reformi govoril „einer von den bedeutenden Rednem des Parlamentes" g. dr. Susteršič. Tudi ni nesrečni ta list beležil, da je bil „beifall" ob koncu Šusteršičeve bobneče govorance. In da je pregreha tem večja, j t „Laibacher Zeitung" ta „beifall* privoščila dr. Ferjančiče-Timu govoru! Sedaj pa tiči Schwarz
v popru, ker je  premalo kadil dr.
Šusteršiču! Nam se mož v resuici smili. No obupati mu pa še vendar ni treba! „Slovenecu sam je tako milostiv, da ob koncu dotične vesti gospodu deželnemu predsedniku namigne, kako se mu je izvleči iz zagate. Napravi naj bogato večerjo, pa naj k nji povabi vse klerikalne korifeje ljubljanske, da si brezplačno na-mecejo svoje želodce, in vse bo zopet v lepem starem redu! Na delo torej, Schwarzova kuharica!
Vojaška vest. Vodja dežel-nobrambovskega sodišča v Ljubljani, maj or avditor A d a 1 b e r t W o n d r a-czek, je premeščen v Gradec. Na njegovo mesto pride stotnik avditor J a n d o u r e k iz Gradca.
Slovensko gledališče. V soboto se je ponavljala Puccinijeva „Toskau. Predstava je bila taka, kakor prvič. G. Ouiednik, ki je imel to pot svoj častni večer, je bil odlikovan z viharnim aplavzom, ko je stopil na pozornico in vročil se mu je v znak priznanja lep lovorov venec.
Slovensko gledališče. Jutri,
v torek se poje v tretjič velika dramatična opera „Toska" italijanskega skladatelja G. Pueeinija, ki je že dvakrat napolnila gledališče. Ta predstava je predzadnja v sezoni in se vrši že izven abonnementa. V petek, dne 30. t. m. pa se sezona zaključi.
— Enketa v zadevi slovenskih učnih knjig za srednje šole. (Dalje.) Glavna točka dnevnega reda zadnje enkete je bila, da se razpravlja o učnih knjigah za posamezne predmete, ki se poučujejo na gimnazijah, oziroma realkah in učiteljiščih. Za verouk so bili stopili že prej kateheti raznih zavodov v dogovor in so se med seboj zedinili, da se spiše nova liturgika na osnovi pred kratkim prenarejenega učnega črteža. Tudi za višje razrede že spisujejo slovenske knjige za verouk profesorji dr. P e č j a k , dr. Svetina in Kržič. Latinščina se poučuje doslej v vsek nižjih razredih v slovenskem jeziku in imamo za te stopnje tudi primerne učne knjige. Kermavnerjeva slovnica je sicer že pošla in, ker pisatelj ni hotel več prevzeti nove izdaje, je sestavil novo latinsko slovnico prof. dr. Tominšek: ta slovnica izide v založnici Klein-maver & Bamberg. je že dotiskana in se v prihodnjem šolskem letu uvede mesto Kermavnerjeve. Pomembna in živi potrebi zadoščujoča bo velika izdaja latinsko-slovenskega slovarja. Doslej je edina knjiga te stroke mali priročni slovnik Rožkov ; namenjen je predvsem za nižje razrede gimnazije, a še tu ne zadošča, ker ni v njem upoštevan Ovidij, ki se ga prične čitati že v 4. razredu, niti Kurcij Rut. ki ga sedaj že par let čitaj o v 3. razredu naših gimnazij. Novi slovar je zasnovan na obširnejši podlagi in bo izšel, kakor je ravnatelj W i e s t h a -ler, njegov glavni redaktor, izjavil že na prvi enketi, v dveh izdajah; v veliki, malo obsežnejši ko nemški Stowasserjevslovar, in manjši v šolski izdaji. Za prvo izdajo je nasv« foval prof. Wester, da bi kazalo, jo izdajati v sešitkih, kakor je svoje dni izhajal Pleteršnikov slovensko-m-mški slovar; tako bi se knjige velika več razpečalo. Rokopis za veliki slovarje v celoti skoro že dogotovljen, treba mu je sedaj še enotne redakcije, in to težavno delo je prevzel ravnatelj Wiesthaler, za kar mu je deželni odbor izposloval od učne uprave za letos dopust od poučevanja. Vadbe za 5. in 6. razred je sestavil profesor Breznik: knjiga je od ministrstva odobrena in že dotiskana, a doslej se ne rabi še nikjer v šoli. Istotako namerava prof. Breznik spisati vadbe tudi za 7. in 8. razred. Tako je za slovenski pouk latinščine v vseh razredih poskrbljeno. — Tudi za grščino ne bo toliko težav, kakor se hoče nekaterim zdeti Ravnatelj Požar je izjavil, da ima dvorni svetnik Šuman grško slovnico in vadbe v slovenskem jeziku v rokopisu pripravljene ; treba bi bilo vso stvar še enkrat predelati in jo prikrojiti sedanjim zahtevam primerno. Suman je po naročilu ministrstva sestavil to še, ko je bil profesor na Dunaju, torej pred 25 h ti, pač dovolj značilno za premeno razmer, da se je pred enim Četrtletjem smatralo tudi pri višji učni upravi to za potrebno, kar se zdi dandanes nekaterim pretirana in nepraktična zahteva. Naj bi deželni odbor kranjski prevzel iniciativo in izposloval od učne uprav«* dovoljenje, da se sme kakor drugi predmeti v višji gimnaziji, tudi grščina že v nižji gimnaziji poučevati v slovenskem jeziku. Za grške klasike v višjih razredih bi se spisali potem Specialni slovarčki, da ne bi bilo treba naenkrat velikega grškega slovarja. Ta nasvet je podal prof. Pleteršnik, gotovo vešč mož v slovarskih in šolskih prilikah. — Veliko težav povzroča pouk v nemščini, ker nimamo primerne slovnic«1, ki bi upošt«vala bistvene razlike nem-
škega in slovenskega jezika. Nemške slovnice, kakor so pri nas v rabi, so namenjene nemškim zavodom in so zato za naše odnoŠaje pretežavne in nepraktične. Vsled tega pouk v nemščini tudi nima tistih uspehov, ki bi jih bilo pričakovati po trudu, ki se zanj porabi. Prof. Stri tof prevzam«* nalogo, da sestavi natančni učni načrt, ki se predloži višji učni upravi v potrdilo. Nato spiše prof. Štritof v zvezi z dr. Slebingerjem nemško slovnico za slovenske srednje šole. Prej pa je treba šolskega nemŠko-slovenskega slovarja, ker sedaj nimajo učenci nikakih takih pomožnih knjig, dasi so neobhodno potrebne. Prof. Stritof bo sestavil tak slovar za gimnazijsk«' potrebe. Tudi revnatelj Požar po-vdarja potrebnost takega ročnega nem-ško-sloveuskega slovarja.   (Konec prih.)
Žensko telovadno društvo
V Ljubljani, je razposlalo te dni vabila za telovadsko skušnjo, ki se vrši dne 1. aprila t. 1. ob polu 7. uri zvečer v Sokolovi telovadnici. Opozarjamo, da vstop brez vabila ni nikomur dovoljen. Ako želi Še kdo, ki se zanima za telovadbo, vabila, naj se blagovoli zglasiti pri društvenem odboru.
— Tiskovno učiteljsko društvo.
Kakor poroča „Učiteljski Tovariš", bo 11. aprila ustanovni shod tiskovnega učiteljskega društva.
— Stavka krojačev. Včeraj, dne 25. t. m. opoldne so od krojaških mojstrov sestavljeno plačilno tabelo pomočniki odklonili ter se je pri na-čelstvu zadruge napove dalo. da se v ponedeljek, 26. t, m. delo ustavi.
— Društva tiskarjev na Kranjskem redni letni občni zbor se je
vršil v soboto, dne 24. marca zvečer v restavraciji rNarodnega doma" ob obilni udeležbi društvenikov. Kakor je iz tiskanega poročila za leto 1905 razvidno, je imelo društvo v teku leta en občni zbor in šest zaupnih zborovanj: tekoče društvene zadeve je rešil odbor v 33 sejah. Koncem leta 1905. je Štelo društvo šest častnih in 14(.i rednih članov, med temi 1*2!) stavcev, 17 tiskarjev in 3 sorodnih poklicev: umrli so člani J. K. Šuber, \ Premk, O. Terglav, P. Kecskčs in onemogli F. Marout. Računski zaključek izkazuje 12.011 K 72 h dohodkov in 11.701 K 82 h stroškov, tedaj 1149 K h prebitka, s katerim je naraslo društveno premoženje na .'!.">. 146 K 85 h, ne vštevši vrednosti knjižnice in pohištva v znesku 2178 kron. Dohodki so sestavljeni tako-le: članski prispevki 9830 K. vpisnine 18 K. donos društvenega premoženja 1360 K 41 h in razni 1097 K 31 h: stroški pa: podpore bolnim, brezposelnim v kraju in na potovanju, onemoglim, vdovam in sirotam 7123 K 40 h. pogrebnine 1101 K 2 1 h, izobrazba 892 K <;<; h. uprava 1001 K 84 h, organizacija 979 K 44 h in razni 008 K 24 h. Društvena knjižnica vsebuje 1184 knjig strokovne, znanstvene, zabavne in različn«' vsebine, izposodil*» se je med letom 149 osebam 1065 knjig: v društvenem stanovanju j«' t>i 1 o na razpolago 25 listov. — Občni zb«n* je dovolil glavnim društvenim upraviteljem 450 K nagrade in izrekel odboru, ki je imel posebno veliko opraviti z revizij« i novega normalnega mezdnega cenov-nikii za avstrijske kronovine, kakor tudi vsem. ki so na en ali drug način društvo v pretečenem letu p«jd-pirali, najsrčnejšo zahvalo. — Pri volitvah so bili voljeni sledeči gospodje, in Bicer: v društveni odbor: predsednik L, Werzak, po«lpred-ednik 1 Mlina r. računovodja O. Planine, blagajnik J. Klovar, blagajnik o v namestnik 1. Veh ar, zapisnikarja F. Jezeršek in A. S t r e k e 1 j, Knjižničarja A. Uro vat in in i. Marti n č i č, odbornika P. J e 1 o č n i k in M Rožanec pregledovale] računov 1 B e n č an, A. Gregor ec in I. K o m ar; v tarifno komisijo kranjskih tiskarjev: K. Jar c, F. .1 e z e r š e k. .1. K o š a k, F. K r a n j c, 1. M a r t i n č i Č in M. Popovi e. v tarifno razsodišče: člani O. Planine, M. Pop o vic in V. Premk, namestnik R. P i r k o v ič : upraviteljern potninske blagajne: (>. Planine za Ljubljano in M. P e t r i č za.Novo mesto.
— Pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" je poletelo, kakor smo že poročali, 18. t. m. na Bled in Rečico. Krasno vreme, naša divna Gorenjska ter nje požrtvovalni rodoljubi so vsem udeležnikom srca navdušili. Zabavni večer s koncertom, kateri se je vršil v Lescah v restavraciji gosp. Legata, je nudil pevcem, da so dali duška svojim srcem v lepodoneči in vbrani pesmi, kar se jim je pa tudi popolnoma posrečilo. Ves obsežni pevski spored se je moral na splošno zahtevanje ponoviti; posebno sta se pa odlikovala kot solista gg. F r. Rus in L um bar. Da so se pa vse pevske točke tako eksaktno izvršile, gre vsa pohvala zborovoditelju g. Ludviku B ajde tu. Izbornega pianista se je pa pokazal pri spremljevanju solo-spevov g. Rudolf Bajde. Veliko zabave in smehu je nudila šaljiva pošta in korijandoli-korzo. Zasluga, da se je ta zabavni  večer za
društvo tudi v gmotnem oziru nad-pričakovanje vrlo obnesel, gre pa v prvi vrsti našim odličnim ter požrtvovalnim gorenjskim rodoljubom. Pohvaliti nam je še restavraterja gosp. Legata, kateri se je z svojo izborno postrežbo odlikoval.
— Požar. SnoČi okrog »i. ure zvečer je nastal ogenj pri posestniku Martinu Virantu v Sostrem pod Ljubljano. Ker je bila hiša lesena, je pogorela do tal. Na lice mesta je prihitela požarna bramba iz Stepanje vasi, ki  je   takoj   ogenj lokalizirala.
V Sostrem bi bilo tudi boljše, da bi ustanovili požarno brambo, nego pa Marijino društvo.
— Politično društvo ,,Jedna-
kopravnOSt" V Idriji priredi prihodnjo nedeljo ub 4. uri popoldne pri g. Ivanu Trudnu na vrtu javen ljudski shod. — Spored: 1. poročilo o rač. zaključku mestne realke in ubožnice. Poroča gosp. d r. Lapajne. 2. Poročilo o škoutr. mestne blagajne. Poroča gosp. župan Sepetavec. 3. Raznoterosti. Ker je vsled bližajočih s«j občinskih volitev shod j ako važen, naj se ga cenjeni volile!   polnoštevilno udeleže.
V Narodni čitalnici v Novem   mestu  se je  dne   17  t. m.
predstavljala < 'ankarjeva drama ,.Jakob Huda'. 0 Cankarju se slišijo pri nas kaj različne sodbe; eni ga hvalijo in proslavljajo iz navdušenja teh je najmanj — drugi ga grajajo iz prepričanja, — ti so v večini. — tretji ga molče prezirajo, preklinjajoč na tihem vse, kar diši količkaj po .modernosti*: vzroki tem različnim sodbam so kajpada tudi zelo različni in izvirajo iz različnih nazorov o svetu, domovini, umetnosti, zaslugah itd. In vrh vsega tega je Cankar pretežno satirik, ki mora z vsakim spisom koga zadeti, raniti, rane pa in bolečine, skeleče hudo skeleč«', prenašajo le veliki duhovi brez reakcij na zunaj, kakor dokazuje vnovič .Ljubljanskega zvona' zadnja številka, v kateri se mora urednik dr. Zbašnik zagovarjati, ker ni hotel vzeti Cankarju besede. — „Jakob Ruda" se je predstavljal že v Ljubljani z lepim uspehom, kak<>r tudi ..Kralj na Betajnovi-. Tudi pri nas je prisostvovalo predstavi lepo Število inteligentnega občinstva, ki je imelo ta večer v oitalnici lep umetniški užitek. Naslovno vlogo je bil prevzel g. L. Dragutinovi/, član ljubljanskega gledališča, ki je svojo nalogo rešil s pravim umetniškim pojmovanjem: občinstvo je občudovalo njegovo pretresljivo realistično igr«j, ki je bila fino psihološko zasnovana in izvedena. Želimo samo, da bi ga videli Še večkrat na našem odru. Gospa prof. Keisnerjeva je na globoko ganljiv način predstavljah« nesrečno Ano, iz katere hočejo narediti r bankovec-. Na umetniško višino se je povzpel;« zlasti v prizoru, ko se smeje in poje, dasi ji krvavi duša v n jhujši boli. Takisto so bile vse druge vloge v zelo spretnih rokah naših vrlih diletantov. ki se požrtvo-vajne trudijo za dobro stvar. Hvala jim za to! < »bčinstvo je z burnim ploskanjem odlikovale gospoda gosta pa tudi   domače   igralke  in igralce.
— Zgorela, ker je v postelji
kadila. 531etna gostil ničarjeva hči Alojzija R a b i č v Radovljici je šla 21. t. m. z gorečo cigareto spat in zaspala. Cigareta je užgala obleko in dekle je dobilo take opekline po životu, da je umrl«) drugi dan.
Stavka. Pri železniškem stavbenem podjetništ vu Madile & Co. v Dobrovi pri Radovljici je 21. t. m. začelo okoli 100 delavcev štrajkati vsled neke diference pri izplačevanju delavcev 20. t. m. Se tisti dan, t. j. 21 marca je bil štrajk končan, ker je podjetništvo obljubilo, da bo izplačalo zahtevane vsote.
— Utonila je s,'> letna prevžitka-rica Pucher iz &orice pri Radgoni. Grede domov s semnja je padla z brvi v potok, v katerem je bila voda jedva decimeter visoka, vendar je utonila.
— Nepošten pismonoša. oUetni
Fr. Stor iz Konjic je bil pomožni pismonoša v Ptuju; v tej lastnosti je par poštnih nakaznic sam podpisal : denar pa zase obdržal. Obsojen je bil v trimesečni zapor.
— Mater je obstrelil kleparski pomočnik Josip (JrjJbner v Bregu pri Ptuju. * >«ldal je nanjo tri strele, a jo je zadel le enkrat. Prepeljali so mater v bolnico, lepega sina pa izročili sodišču.
— Hans Kordon, bivši urednik „Marburger Zeitung", strupen spod-nještajerski renegat, je umrl te dni v £vici.
— Opustila se je postajaHnančne straže v Žalcu.
— Umrl je na svojem domu pri Volsperku koroški državni poslane«' J. Tschernigg, 56 let star. Od leta 1894. je zastopal v državnem zboru hmetske občine okrajev St. Vid-Volšperk.
— Redka naravna prikazen.
V Vrbi ob Vrbskem jezeru je bila v petek dopoldne pokrajina vsa rdeča, čez nekaj časa Je l»a začel padati rdeče rjav sneg in pokril tla
do B cm na debelo. Popoldne so imeli blisk in grom in vihar ter kratek« potres.
Materam v resen opomin!
Marija Ga b rovi č v Trstu je v soboto zaklenila svojo 3 let no hčerko Josipino »loma in odšla po nek^m opravku. Kmalu potem se začuli sosedje grozen krik dekličin, ki je p» sčasoma ponehal. Ko se je mati vrnila in odklenila vrata, je ležalo dekh*tce ob štedilniku vse sežgano. Neprevidna, mati je pustila ^genj v odprtem štedilniku, otrok je po njeni krivdi zgorel. Koliko takih nesreč se zgodi, ko bi se vse lahko preprečile, če bi vsaj nekoliko mat«-re pazile na svoje otroke!
Iz  morja je potegnil neki
ribič v HarkovIjah pri Trstu trupi«. neke 251etne ž«*nske, kakor smo ž«-poročali. Komisija je dognala, da w ženska Terezija BratuŠa iz Sent Petra pri Celju. Služila je za deklo v Trstu. Zadnji čas ni bila Čisto pri zdravi pameti.
— Vojaška menaia po ceni.
I Prešeren sicer  trdi,   „da pečena pir I ščeta še nikoli niso v   grlo   priletele-j — a vendar se je nam, t. j. 7. stot-| niji 17. p. p. leta 1878. dogodil sko-• raj mal čudež, kar hočem tu v krat-I kem povedati.  V Banjaluki smo bili dobili zadnje sveže meso na pot prot i Jajcu. Radi neugodnega vremena smo. ! došli šele čez 4 dni  do Varcar Va-' I kufa, kjer je  imela stotnija en dan J odmora. Prejeto govedino smo morali i že med potjo zakopati, ker je začela* smrdeti in ni bila užitna. Prebivalci Varcareva — kjer je imel 17. p. p. prvo bitko  — so zbežali v gore m pragozde, vzemši seboj vse blago in živila, Kje torej dobiti svežega me\ za približno 200 mož? Ko tako pre mišljujemo, kako si  pomoči — kar prisopiha neki Bošnjak vodeč na vrvi mladega voliča.   Stotnik  ga racali Če proda vola,  nakar mu gonjač z odločnim   rda    gospodine- pritrdi. Kupčija je bila takoj  sklenjena in. Bošnjak rekši, naj mu stotnik da kolikor mu ljubo i drago, prejme 5 gld. za govedo in odide.   Vodnik Cirmai iz St. Vida nad Ljubljano — mesa i ski pomočnik    - dobi nalog, vola takoj pobiti in pripraviti meso.    In na ta način je bila stotnija  za  ves dan preskrbljena   z   mesom.    Precej nat pride drugi Bošnjak, Turčin, in pravi, da bi rad  kupil kožo  ravnokar ubitega vola za r opanke-.   Jaz sem bil za tolmača   pa ga vprašani: „Kolik* daš?- I >n  mi  odvrne:   „Običajno se plati po «lukatu (cekin) i ja ču dati dukat  za nju!"   Dukat, naš cekin je bil takrat z ažjo vre«len o* gl«L. a v Mi sm<> bili vsi zelo zadovoljni s 1 kupčijo,  a vsi  smo bili tega mnenj« «la je bil prodajalec vola najbrž kj. na paši našel.
Električne žarnice po ulicah so danes ves popoldne gorele, ker so  se v elektrarni  preskuševali , novi stroji. Toliko v pojasnilo, da se-ne bodo širila napačna mnenja.
Poskusen samomor. Dai
dopoldne se je na pokopališču pri Sv Krištofu  s samokresom ustrelil upokojeni  stotnik  gospod Jož.t Nauta. Zadel se je v desno stran glave in si zadal smrtnonevarno rano in ker je bil š«'  pri  življenju, so ga prepeljali z  rešilnim  vozom  v garnizijsko bolnišnico.   Gospod Nauta je rojen h t 1833.  v  Veroni.   Vzrok poskušeneg; samomora je neznan.
— Čigav je konj? Dan« - por ob 1. uri j«' žeh'zniski čuvaj Miha«! Voje  prij«d na prelazu na Dunajski cesti vpreženega konja, kateri je prišel v smeri od Jezice brez gospodarja. Konj j«4 rdečkaste  barv«' in tudi voz je rdeče pobarvan.   Na vozu sta bili dve konjski odeji, dva th-žnika in bn Konj kakor tudi voz se sedaj nahajata v hlevu hotela „Bavarski dvor-, a mora lastnik v svrho konštatovanja zglasiti pri mestni  policiji in pot«'m šele ga dobi nazaj.
— Tatvina. Sn "i je bila v kem tukajšnjem  hoteiu  iz  predsob«• ukradena ljudskemu pevcu, gospodu Ivanu pl. Korberju UD K vredna -Ionska obleka.
Svarilo. Ueiee se dogajajo slučaji, da potniki mečejo iz vlaka razne reci. kakor steklenice, zabojčke, škatlj«' itd Ker je to v zmislu $j 22. pod točko 3 železniškega opravilnika prepovedano, se občinstvo v lastnem interesu na to opozarja.
— Goljufija. Pod tem naslovom
pred kratkim objavljeno notico popravljamo v toliko, da je bil slikarski pomočnik Ivan Goseh iz preiskovalnega zapora izpuščen in da je proti njemu preiskava ustavljena.
— Delavsko gibanje. V soboto
se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko ."»O Hrvatov in 10 Slovencev. V Heb se je odpeljalo }K> Hrvatov, 35 v Scheibbs, 25 na Tirolsko 40 pa v Meram   Na Dllllaj ,e j. -
ljalo  100 laških zidarjev. _ Včeraj
se je odpeljalo 25 Hrvatov na Protko, 8 v Scheibbs, 9 pa na Jesenice. K> Macedoiicev je šlo v Booam, 18 pa v Kočevje, 80 laških zidarjev so je odpeljalo v Zagreb, 12 pa v Novo mm 14 Slovencev tesačevje 1)n>io iz Slavonskih  gozdov,   lo  Hrvatov  pa iz
ata. — Danes se je pripeljalo iz -erike 86 Hrvatov in 30 Slovencev.
— Izgubljene In najdene reči.
<ka nČenka Antonija Kobijeva je -flbil* aenjato denarnico, v kateri imela 12 K 70 vin.  denarja. — !ftvka v tobačni tovarni, Marija Ha-ev&, je izgubila črno denarnico z £ — K a južnem kolodvoru je bila obijena, oziroma najdena siva suk-in dežnik.
— Strelski klub „Triglav" vabi
^ člane na prijateljski sestanek, -j 07. t. m. h „Kroni" na kegljišče, pevski pozdrav reditelj.
Slovenci  v Ameriki.
ju r 1» j ° v Br o ckway u učiteljica a Mencinger po operaciji. — ^reča v rudniku. V West Du-thu pri ^alumetu je pritisnila kara [ko Vokoviča tako močno k ne-mu stebra, da je dobil hude po-odbe na glavi. Eno uho mu je od-ralo. — Hrbet je zlomilo v đniku Antonu NikoliČu, doma primorske. Po hudem trpljenju par isecev je sedaj umrl. — Nagloma umrl v South Lorainu Fran doma  iz  Kamnika   pri Pre-
— Požar v  rudniku. Pud-
re a
,Klondifceu v Springfieldu je pogo-:led česar je prišlo  ob službo ovencev.       Vsled eksplo-v rudniku je bilo v Piperu 'itih 11 oseb, med njimi  tudi Slo-ca Alojzij Janko in Matevž iz Ribnice.
* Najnovejše novice. Umrl abesinski podkralj Ras Ma-»men, ožji Menelikov serodnik.
- Ubili so neznani zločinci rigrajskega prefekta Redvanpašo nekem predmestju.
- Razbila seje ladja nGi-ii a", last grofa Szapa^ja blizu : > Vse «sobje, med njimi tudi of iu njegova mati se je rešilo.
Pozor   dekletom   N eka ednarodna   zločinska   družba vabi ikleta na otok Korfu, obetajoč jim )re službe, v resnici pa kupčuje z deti v nemoralne svrhe. —JZaradi umora služkinje hm je bil na Dunaju neki Priigl ojen na smrt, njegova žena pa je bila tri leta ječe.
Bivši madjarski posla-; Val. Eotvos je bil zaradi po-erjenja obsojen v triletno ječo in perletno   izgubo političnih pravic.
Izpred sodišča.
azenske obravnave pred okrajnim sodiščem.
frra Ivan Hribar in dr. Hribar   contra Prosenc.
V soboto popoldne se je nada-evala in končala razprava v tej ka-jnski zadevi, h kateri je prišlo zopet ar sto poslušalcev.
V začetku razprave je opomnil oženee Prosenc, daje župan od svoje lolovice pri radeški graščini dob U 1000 K, dočim je on (toženec, do-il samo 30.000 K in ne več, kakor rdi prvotožitelj. Za kupčijo da je vedel toženec prvi.
Nato je bil zaslišan Franc Gre-enc iz Trbovelj, ki je izpovedal iko-le:
Na svetu poleg graščinskega v &dečah sem imel jaz svojo žago. Ta jo j svet sem dobil v najem od rejšnjega lastnika radeške graščine, avico imeti žago bi bil pa izgubil, bi bila graščina prodana. Ko sta malu nato Hribar in Prosenc kupila \deško graščino in ves k njej pri-adajoči svet, pisal mi je dr. Triller, aj odstopim svet, na katerem stoji Qqja žaga, ali ga naj pa kupim. Ta-sem odgovoril, da pridem v Ljub-jano. Ko sem prišel v Ljubljano k r. Trillerju, mi je rekel, naj grem k upanu ali Prosencu. Ker župana ni ilo doma, šel sem k Prosencu in ga rosil, naj bi se mi najem podaljšal, je žaga velike vrednosti za mene aradi vodne moči, sveta pa ne mo--ffi kupiti, ker nimam dovolj de-wja za to. Prosenc mi je odgovoril, a najema ne more podaljšati, kadar - bo izvršila parcelacija sveta ter odrobna razprodaja, bom lahko ku-il, ni mi treba skrbeti za denar, ozdar Zupane je nato kmalu začel *zprodajati svet. Ko mi je potem rosene peal. naj pridem v Radeče, a narediva pogodbo, dejal sem mu, a ne morem kupiti, ker nimam de-arja. ^Nekaj boste že dali na račun,u zvrnil mi je Prosenc. Jaz ne znam l*ati. svoje ime podpišem le za sdo. udi brati ne znam dobro. Pismo na upana, kjer je govor o posojilu, je >isal moj sin Filip.
Priča izjavi, da se besede v 5lmi „mi bojo v Ljubljani posojilo reskrbeli" nanašajo samo na dogo-°r s Prosencem.
Sodnik: Adi ste, predno ste dah } pismo pisati, kdaj govorili z žu->anom ?
Priča: Menda sem nekoč o ribo-°vu, da bi bil pa kdaj okakem >osojilu,    se   ne spominjam, red pogodbo  nisem govoril županom ničesar o posojilu. Predno smo šli delat pogodbo.
-
sem se jo obotavljal skleniti, a Prosenc me je silil, naj jo sklenem, Češ, 2000 K daste na kup, drugo vam bomo pa preskrbeli. Ko sva prvikrat govorila o posojilu, je rekel, da mi ga bo sam preskrbe!, pred pogodbo pa, da mi ga bosta preskrbela z županom skupaj. Ko sem prosil, naj se dene ta točka v pogodbo, kazal seje Prosenc ogorčenega, Češ: ali se ne zanesete na me ? Ker sem se zanesel, nisem silil, in tako ni prišla dotična točka v pismo. Ker po sklenjeni pogodbi nisem od nikoder dobil obljubljenega posojila, šel sem Še pred tožbo k Prosencu vprašat, kaj je s stvarjo, ker me je skrbela. Prosenc mi je rekel, naj počakam. Nato sem šel k županu, ki se je pa ves zavzel pri moji želji, češ, da on ne ve ničesar o tem. vAko vam je Prosenc obljubil, vam bo že preskrbel,u odvrnil mi je župan. Ker sem prosil župana, naj bi s Prosencem govoril, da bi mi za gotovo preskrbel posojilo, obljubil mi je, da bo to že storil. Ko sem dobil spomladi 1904. tožbo, naj plačam zapadlo vsoto, sem ves vznemirjen hitel v Ljubljano najprej k Prosencu, a ga nisem dobil doma. Šel sem nato k županu, ki mi je rekel, da on ne more nič zato, vendar mi je na mojo prošnjo ustavil tožbo. Ko je drugi dan prišel Prosenc v Ljubljano, šel sem nadenj. Zdaj mi je rekel Prosenc, da mi ni nikoli obljubil posojila, da mi je pa obljubil le pomagati.
Sodnik: Ali ste bili prepričani, da vam preskrbi Prosenc posojilo?
Priča: Gotovo, sicer bi ne bil sklenil kupčije.
Ko je bila na jesen 11*04 tožba proti meni ponovljena, sem šel nad Prosenca, ki mi je dejal, da je posojilo že preskrbljeno v Kmetski posojilnici ljubljanske okolice. Ker nisem docela verjel Prosencu, sem šel v to posojilnico. Tu mi je povedal menda tajnik Bayer, da je bila neka prošnja zaradi mene, da pa so jo umaknili. Ves zbegan sem letel nad Prosenca in mu povedal, kar sem zvedel v posojilnici. „Mora biti dovoljeno posojilo*, mije dejal ta, „če nimajo v posojilnici prošnje, jo ima pa odvetnik v rokah4*. Ker sem človek, ki rad v miru živim, plačal sem stroške, ki so nastali vsled tožbe in taje bila ustavljena. Ko sem pa dobil novo tožbo od dr. Hribarja (preje je imel tožbo v rokah dr. Tavčar), šel sem ogorčen nad Prosenca, naj stori, kar ima storiti. Prosenc je pa napravil nedolžen obraz, da mi je že preskrbel posojilo in da mi je pisal pismo, naj pridem po denar, kar pa ni bilo res, ker nisem dobil tozadevnega pisma. S Prosencem sva šla k dr. Hribarju, kateremu je zatrjeval, da mora imeti on v svojih aktih odlok, s katerim je dovoljeno posojilo. Vendar dr. Hribar ga ni mogel nikjer najti. Hotel sem, da gremo vsi h Kmetski posojilnici; na predlog Prosenca je pa šel le dr. Hribar noter, dočim sva midva s Prosencem ostala zunaj na cesti. Nisva še stala dobro minuto, pa je prišlo Prosencu na misel, da nima časa stati pri meni in v trenutku je zginil proč Ko je prišel dr. Hribar iz posojilnice, mi je povedal, da je bilo posojilo dovoljeno, a prošnja bila potem umaknjena. Meni je skoraj slabo prišlo pri tej vesti. Šel sem Še enkrat nad Prosenca. dvignil sem roke pred njim in ga milo prosil, naj mi pomaga in naj me ne tira v pogubo, a on je ostal trd in me zavrnil, da nima časa iti z menoj k županu, da bi se dogovorili. Pozneje 5. decembra 1904 sem bil z ženo pri dr. Hribarju, ki me je vnovič tožil pred novomeškim sodiščem. Dr. Hribar je dejal, da naj prodam nazaj zemljišče, njegov oče, ki je po razdelilni pogodbi s Prosencem postal sam upnik Grebenčev in ki ga ta dan ni bilo doma, bo gotovo zagovljen s tem. Meni je bilo to prav, posebno še, kar mi je dr. Hribar obljubil, da bom dobil za svoje delo primerno povrnitev. Glede obravnave, ki se je imela vršiti drug dan, mi je obljubil dr. Hribar, da bo ustavil tožbo, jaz naj si pa v par dneh izračunam vse stroške in nato prinesem račun. V Novem mestu sem bil kontumaciran in dr. Hribar mi je sporočil, da župan ni zadovoljen, da bi kupil nazaj posestvo. Ker nisem mogel plačati, začela se je rubež. Bil sem ves nor. Obrnil sem se na dr. Susteršiča. Po njegovem predlogu sem prosil za posojilo pri Ljudski posojilnici, a ga nisem dobil. Ako bi mi neka sorodnica ne bila v tej stiski pomagala, bil bi prišel na kant. Za 10.000 gld. bi ne bil prestal vseh teh potov in letanj ter strahu in skrbi.
Na vprašanje dr. Hribarja, ki trdi, da ni rekel, da bo ustavil tožbo v Novem mestu, odgovori priča, da se ne more natanko spominjati, da bi bil slišal te besede, pač pa je imel vtis, da bo tožba ustavljena
Priča pojasni nato, kako je prišlo do tega, da ga je župan tožil radi razžaljenja časti, storjenega z lažuji-vim govorjenjem. Gozdar Martin 2mavc je pričine besede, da ima nesrečo s hosto, in da so ga najbrž
nasmukali, zlorabil, kot bi bil priča menil župana, ki ga je opeharil. Ker ni imel vzroka govoriti proti županu, dal je vsled tožbe častno izjavo, zlasti, ker je komaj Čakal, da bi se rešil te tožbe.
S Prosencem je bil priča enkrat v kmetski posojilnici in Bajer je menda rekel, da je bila prošnja tam, a da se mu čudno zdi, zakaj se na mlado hosto toliko posojila prosi.
Da priče zadnjic ni bilo, pove, da je neki Hiebel vzel brzojavko zanj, a jo potem pozabil oddati.
Dr. Eger predloži na to statute narodno-naprednega obč. kluba kot dokaz, da so seje strogo zaupne.
Dr. Triller pojasni, da so seje tajne, da pa pride večkrat kaka zadeva, kakor je župan Hribar zadnjič povedal, preje v javnost kot kaka druga iz javnih.
Sodnik zaključi nato dokazovanje.
Dr. Triller kot zastopnik župana Hribarja utemeljuje v daljšem govoru obtožbo. Dne 5. februarja je dolžil obdolženec g. župana v pisarni dr. Voduška naravnost krivega pričevanja in kaznjivosti tega očitanja ne more izključiti dejstvo, da je kasneje in zlasti v klubu občinskih svetovalcev trdil le dobroverno zmoto g. župana, ^akrat je sedel obdolženec Prosenc že na zatožni klopi in vsled tega je retiriral. Že to ni bilo možato, naravnost frivolno pa je, da je vzdržaval obdolženec trditev o „zmotiu, ko je po dognanih dokazilih očitno ko beli dan, da je izpovedal župan v pravdi Grebene le golo in točno resnico, o čemur tudi Prosenc sam ni mogel biti nikdar v zmoti. O hudobnem namenu obdolžitve torej ni dvoma. Tudi Prosenčeva častna beseda pokazala se je v tej pravdi v Čudni luči, kajti njegovo zagotovilo pod častno besedo, da inkriminovanih besed ni nikjer govoril, kot v pisarni svojega zastopnika, je ovržena po izpovedbi prič dr. Tavčarja, in dr. Voduška in Svetlina. To so take indicije, da bi sodnik prav lahko obsodil obdolženca tudi zaracb njegovega zagovora v občinskem klubu in Še kje drugje. Toda na to g. župan niti ne reflek-tuje, ter njegove obtožbe nikakor ni rodila, kakor se hoče trditi, maščevalnost. Javni človek Prosenc se je že sam ubil in v to svrho današnja pravda ni bila potrebna, niti naperjena. G. županu — tako izvaja dr. Triller — bilo je v prvi vrsti na tem, da pred najširšo javnostjo opravda svoje pričevanje v pravdi Grebenc-Pro-senc ter dokaže veliko hudobnost obdolženčeve in zato razžalitve nav-vzlic prošnji ni mogel odpustiti. Ta dokaz je dognan sijajno in jasno in le-to naj se pribije z obsodbo, katero se predlaga. Tzmero kazni prepušča se vsled tega zgolj razsodnosti sodnikovi. V istem smislu utemeljeval je svojo obtožbo tudi g. dr. 1. M. Hribar, nakar je g. dr. Eger kot zagovornik Prosenčev tudi v zagovoru skušal dokazovati, da inkriminovane besede Prosenčeve niso segale tako daleč, kakor zahteva to zakon. V svojem zagovoru se je dotaknil tudi Grebenčeve izpovedi in dejal, da je napravil ta „einen jiimmerlichen Ein-druck". Dr. Triller : Prav izboren vtisk je napravil! Sodnik: Priča je napravila najboljši vtisk in ne pustim, da bi se jo tukaj po krivici napadalo. Zavarujem se proti vsakoršnjemu napadu te priče. Sodnik je proglasil SOdbo, da je g. Josip Prosenc kriv prestopka zoper varnost   časti   po § 487  k. z. ter
so obsodi po £ 493 v tritedenski zapor, ki se pa izpremeni vspr ičo pri dobitnim in rodbinskim razmeram obdolženčevim v denarno globo in sicer 1000 kron. Oprosti se dodatne tožbe, kar je govoril v klubu pbč. svetnikov 15. februarja in da je raztrobil po mestu govorice, da je župan po krivem pričal. Obsojenec mora nositi poleg kazni vse pravdne stroške. V utemeljevanju svoje sodbe je naglašal sodnik g. c. kr. sodni tajnik Zebre izrecno in ponovno, da se je ob-s o jencu dokaz kake zmote v pričanju gosp. župana I. Hribarja in odvetnika g. d r. i. M. H r i b a rja radikalno ponesrečil in daje marveč dognana popolna bistvena resnica obeh pričevanj. Hu-dobnost obdolžitve je bila torej očitna.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
Po pasje. Od žganja pijana bajtar- Jože Herle in France Kristan sta se v branj arij i Andreja Kimovca v Repnjah dne 6. svečana t. 1. začela drug drugega po rokah praskati; Kristan je na to nasprotnika grizel v roke, Herle pa hlastne z zobmi, in odgrizne nasprotniku levi uhelj. Obdolženec pravi, da je bil pijan; obsojen je bil le na 3 tedne zapora, ker se je smatral sovražni namen za izključen.
Med natakarji. Viktor Lah, natakar iz Št. Pavla na Koroškem doma, je v ljubljanski kazini poslu-jočima markerjema Francetu Tihawa iz zaklenjenega kovČeka izmaknil 136
kron gotovine in srebrno verižico, Rajmundu Mittermajerju pa sreb-no žepno uro in črno obleko. Obsojen je bil na H tednov težke ječe.
Veliko skrb za svoje telo ima Apolouija Bezeljak iz črnega vrha. Kot služkinja pri neki tukajšnji rodbini je vzela več finega ženskega perila, več buteljk vina in konjaka ter vse te reči poskrila v klet. Našli so pri njej tudi Še nekaj reči, ki jih je nakradla v prejšnjih službah Rezeljak je bila obsojena na 3 mesece težke ječe.
Nevarna vlačuga. Ivana Ponikvar, krošnjarica iz Novega mesta, je znana vlačuga, ki se rada brez dela okoli potepa. Pred okoli d verni leti ji je bil od tuk. mestnega magistrata vhod v mesto prepovedan za nedoločen Čas, a zato se Ponikvar ni zmenila, in se priklatila ^8. svečana v Ljubljano, kjer je bila areto-tovana Ker je v noči na 18. prosinca t. t. v Velikem Mengšu izmaknila posestnici Mariji Dolinar več ženske obleke v vredonosti 136 kron 70 h, je bila obsojena na H mesecev težke je5e.
Tatvina. Tereziji Grohar v Skofji Loki je izmaknil knjigovez Janez b ussi hranilno knjižico, vzel pri posojilnici denar in si pridržal 120 K. Ostali znesek je naložil pri drugi loški posojilnici in novo knjižico spravil tam, kjer, je vzel staro. Obsojen je bil na 3 mesece težke ječe.
Cerkveno p u ii o o je odnesel nevarni tat Jožef Prek iz zakristije po družne cerkve na Prim-skovem. V pušici je bilo okoli 70 K gotovine. Obsojen je bil na 15 mesecev težke ječe.
Kaj imajo vse ljudje za šalo. Janez Skok, posestnika sin v BaČu, je hodil z drugimi fanti pred Knafelčevo hišo po noči razgrajat. V noči na 8. prosinca t. 1. je pa z nekim drogom odzunaj tako zastavil edine vezne duri, da jih ni bilo moči odznotraj odpreti. Nato je jel z drugimi fanti vred po oknih razbijati in domačine, ki so že spali, klicati, da naj gredo vun, ker je sila. Prestrašeni domačini so hoteli na prosto, a težkih duri, ki so bile od zunaj zastavljene, niso mogh odpreti. V strahu so čakali jutra, ko jim je od zunaj odprl sosed Obtoženi Skok misli, pa to ni bilo nič takega, da je bila to le šala. Obsojen je bil na 4 tedne ječe.
TelefonsKa in brzojavna poročila.
Trst 26 marca Včeraj so se izvršile občinske volitve v tržaški okolici Zmaga je po celi črti sijajna V prvem okraju je izvol en Anton Sancin s 379 glasovi proti Nichrttu s 86 glasovi. V drugem okraju, ki je bil najbolj nevaren, je zmagal dr Rybar s 184 proti Mauronerju s 94 glasovi. V tretjem okraju je izvoljen dr. Sla vik z 940 glasov i proti Turrecku z 29 glas vi. V četrtem okraju je zmagal Ivan Gerdol z 233 glasovi preti Štolfu s 115 glasovi V petem okraju zmagal Ivan Goriup z 241 glasovi preti Stiieklerju s 83 glasovi V šestem okraju je zma gal Alojzij Goriup z 233 glasovi proti Cumerju z 52 glasovi. V drugem okraju je bil med vo litvijo aretiran okrajni načelnik četrtega okraja Ernesto Oblak radi žaljenja slovenskih volilcev, katere je zmerjal z besedami „porehi schiavi". Uspeh teh volitev pre sega vse dosedanje 76°/0 glasov so dobili naši slovenski kandidati.
Trbovlje 26 marca. V tako-imenovanem „Legant -stolnu" sta se včeraj paznik Ouren in delavec K a ni ž ar s strupenim zrakom zadušila. Še nekoliko dru g>h delavcev je bilo omamljenih, kateri so na svežem zraku zrpet okrevali. Prvi je zapustil 5, drugi 7 nepreskrbljenih otrok.
Dunaj 26 marca. Jutrišnja seja poslanske zbornice se skoraj gotovo izpolni samo z nujnim pred logom Vsenemcev v zadevi samostojnega stališča Galicije.
Dunaj 26. marca Danes je cesar vse skupne ministre sprejel v posebni avdijenci Danes zvečer se skoraj gotovo vrši ministrski svet pod cesarjevim predsedstvom.
Dunaj 26. marca. Pri današ-Djih splošnih avdijenesh je cesar sprejel novega predsednika tržaškega nadsodišča dr. Adalb. Ger tseherj a
Dunaj 26 marca. Pri trgovinskih pogajanjih s Srbijo se je do
seglo popolno sporazumljenie. V dveh tednih bo cela pogodba perfektna.
Iglava 26. marca. Na shodu, ki ga je sklical včeraj posl. El-derseh, je prišlo do krvavih spopadov med Vsenemci in soc demokrati. Socijalni demokratje so pometali Vsenemce iz dvorane ter razbili vse pohištvo in Šipe. Več oseb je bilo ranjenih.
Lvov 26. marca. V dekliškem liceju so zaprli kateheta in nekega profesorja, ker sta zapeljala 11 deklic.
Petrograd 26 marca. Blizu Tifhsa so roparji napadli pošto ter ustrelili postiljona in spremljajo čega policaja
Poslano.*)
Z ozirom na v sobotni številki pri-občeno .Poslano-, izjavljam podpisani v pojasnilo, da je zobotehnika konce-sijonirana obrt, da imam koncesijo v Kranja, vsled česar po obrtnem reda ne morem imeti se drage koncesije za zobotehniko.
Naslova rzobozdravnik- si nisem nikdar prisvajal; ako pa je zdravnik z mojimi deli tako zelo zadovoljen, da jih v svojdi anoncah z imenovanjem mojega ateljeja izrecno navaja, tedaj morem biti na to le ponosea, tembolj, ker ni samo eden zdravnik, ki mu slazim z izdelki iz svojega ateljeja. —
Jaz sem koncesijoniran zobotehnik, kateri naslov mi je le v veliko čast, kajti znano je, da je bil bivši ministr ski predsednik dr. pl. Korber pacijent zobotebnikov in tudi sedanji osebni zobozdravnik Nj. Veličanstva cesarja n i doktor medicine.
V Ljubljani, 26. marca 1906.
Oton Seydl
koncea. zobotebuik.
11 H*
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani1'.
Uradni kurzi dun. borze 25. marca 1906.
4-2° t majska renta 42
4° 4«/ 4* 4*/ 48
, srebrna renta   .  . . „ avstr. kronska renta. .
„   zlata       »   . • , ogrska kronska renta .
zlata        „ . , posojilo dež. Kranjske 4l ,° 0 posojilo mesta Spijet
4V.'
»
4( *
»30
i/ •/ t
:/ 0r
■t
Zadar
4l//, bos.-herc. Železniško posojilo 1902 .  . . 4*, Češka dež. banka k.
41 / ft zast. pisma gal. dež.
hipotečne banke . . 41    e pešt. kom.   k. o. z
10V pr......
zast. pisma Innerst.
hranilnice.....
zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice. . . z. pis. ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... obl. čeike ind. banke prior. lok. želez. Trst-
Poreč ......
prior, dolenjskih žel. . prior. juž. žel. kup. Vi*/i avstr. pos. za že!, p. 9.
Srečke.
Srečke od 1. 1860' k  .  . . .    od 1. 1864 ....
, tizske......
.    tem. kred. I. emisije
■ m »      11« »
m    ogrske hip. banke . srbske a frs. 100—
turške......
aasltika srečk« .  . .
Kreditne » ...
Inomoške         » .  . .
Krakovski-        . .  . .
Ljubljanske         . ...
Avstr. rdeč. križa m ...
f>gr      *      » • • • •
^udolfove . t • .
^iilcburške m • • .
Munajske kom. . . . .
Deaar
9955 99 55 9960
117 55 93 85
112 10 9950
100 65
100.—
100 35 100-100 05
100 25
106—1
Blago
99 75 9975 99 80 117-75 94 05 112 30 101 65 101 — 100 —
10135 10010 100*25
101-25
107-
10050 101-50
V .o
Oelsic«.
tužne železnice . . . • . fjržavne železnice. . . . *vsrr.-ogrske bančne deln.. *vstr. kreditne banke . . Ogrske     n m       • •
Zivnostenske » . . Premogokop v Mostu (Briiz) Alpinske montan . . . . Praške žel. ind. dr.   .   . .
Rima-Muranyi.....
Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe
C. kr cekin .
20 franki   . .
20 marke  . .
lovereign*. .
Marke . . . Laški baafcovirf
Rublji    .   . .
Dolar* .  . .
Žitne
100—: 100-—j
99-50
100 50;
99 90| 99-50 315 75 99 95
194-25 285 50 158 20 287 75 291-263 — 100 - -153 40 88 BO 472 — 78-91-61 — 49 75 3050 54-71-526 —
123 50 67125
1634 -667 75 787 — 242 75 655-538 25
2640 -534 75 269 -563 -154-50
11 35 19 14 23 48 23-981
117-45! 9562
261-, 4-841
100-50 100 50
100- 50
101- 50
100* -317-75 100-95
196 25 287 50 160 20 297 75 300*— 269 — 107-70 154 40 24 6<> 482 — 84--97-64 — 51 75 3250 59-76 -535-50
124 50 672 50 1643 50 668 75 788 50 243 50 658-539 86 2650 63575 272 — 564 — 155-bu
11-39 1917 23 64 24-0G 117 65 9582 251 5<» 5-
cene v Budimpešti.
Dne 26. marca 1906. Termin.
Pšenica za april  .  .  .  za 100 kg K 16-3*
. oktober . .   . 100 , , 1634
» n
m m !3-30
. „ 132S
» „ 13-4K
. . 16*38 12 44)
Rž
Koruza Oves
. april . . . 9
n oktober .  . .
n maj.  .  .  . „
■ julij    .  .  . »
. april .  . . 9
p oktober .  . „ Efekti*. 5 višjt-
100 100 100 100 100 100 ,
NeteorolosiCno poročilo.
Vilma u*d morjem S06-2.   Sreduji *r»čni ti »k 7S«J O mm.
jš opazo-s ! vauja	Stanje barometra v mm	Temperatura v C'.	Vetrovi	Nebo
24. 9. sv. 25. !7. Ej. -   2 j.op	7207 722 4 722 9	32 27 67	si. svBahod al. ju« sred. zahod	jasno pol. oMac. pol. oblač.
_   9. zv. 2G. 7. Bj »  2. pop.	725 2 728 6 7303	-2-4 20 8 2	sred-zahod jaano brez vetrno del. oblač. .    sr.jng   . oblačno	
Srednja predvčerajšnja in včerajšnja temperatura: 3 2° in 39°; norm.: 5 2« in 5 4°; 1K'kriiia » 24 urah 0 8 mm in 0 2 mm.
Zahvala.
Ob bolezni in smrti naše prtdra^e pokojne
Line dr. Rosinoue
raj. RobiC 1112
došlo nam je toliko aočuteČih izjav, d* nam ni mogoče n:i vse odgovoriti pismeno io ae primerno zahvaliti. Porabljamo torej to pot javnosti in se zahval iujemo najtopleje vsem, ki ho nas tolažili v tej bridki dobi ter osobito vsem ndeležnikom zadnjega sprevoda, darovateljem vencev in cvetlic Čč. duhovščini, pevcem Slovanske Čitalnice in bralnega društva „Maribor'*, Čč. šolskim in usmiljenim sestram ter sploh vsem. ki so nam bili na kakršVn-kuli način z bestđo nh d tajanjem v pomoć
V Mariboru, meseca marca 1906.
V imena vseh žalujočih : Franc Robič. Dr. Fr. Rosina.
Naprodaj sie 2 lepi skoraj papo noma novi
harmoniki
ena gramatiČna, ena pa francoski sistem.
Kje — pove npravništvo „Slov. Naroda**. 1039—4
skladišč
je oddati na Mestnem trgu Št. 25.
Poizve se pri g. Fran Čudnu, ▼'Prešernovih ulicah. 552—8
V kavarni „Anstriau
se sprejmeta takoj
blagajničarka
IZ&neslJiir
konjski hlapec
1094-3
se takoj sprejme v Auerjevi pivovarni.
Stanovanje
v Knaflovih ulicah št 5 v pritličju, obstoječe is 3 sob s pnpadki, se odda
za majev termin.
Pojasnil*  daje  upravniStvo „Narodne Tiskarne* ravnotam.
Ali že veste
daje I kranjsko reklamno p ojetje W. K  NUČIČ v Ujubljan', v Šelenburgovih ulicah št  6    016 S
znižalo cene za
I. slov. Kažipot za kolesarje m pešce.
Sedaj stane samo eno krono.
Dobiva   se  samt)  pri podpisanem
1. kranjskem reklamnem podjetju W. K. Nuuč u Ljubljani.
V koukurzni sklad  S. F. Schalk  spadajoči, v sredmi   tr^a  Sevnica na najboljšem prostom za kupčijo stoječi hiši hiš. Št. 7 in 8 z vrtom in ledenico, trgovinsko opravo, skladiščnimi stelaiami itd , daiie v ime no vam konkurzui sklad spadajoča m še ne prodana zemljišča v zuauo lepi leži m dobre zem'je se proda in se vabijo kupci za gori navedem hiši, za vrt m ledemeo
na 28. marca 1906 ob 27* uri popoldne
kupci za druga zemljišča pa
na 29. marca 1906 ob 9 uri dopoldne
v Sevnico.
KaTa.Htralna izmera predmetov, ki ho naprodaj, i u podrobnosti se zvedo pri
dr. Avgustu Schurbi, odvemiku v Celju.
V Celju, dne 24. marca l^Otj.
Dr. Avgust Schurbi
upravitelj hfoott. sklada S. F. Schalk.
vli>|e.
i
h
Za tuLxistifeo
za šport za ri.a cesto
za trpož
je najpraktičnejše in najkrasnejše
damsko krilo
kakor ga kaže slika
iz lodna, ševiota ali iistra barvasto ali črno.
|Uji<s   Pri naročilu je navesti sam«> mero cez boke in dolgost krila spredaj in zadaj.
KARLIRECKNAGEL v Ljubljani
na Mestnem trga štev. 24. lii4-i
Meblouana soba
s posebnim vhodom, če mogoče v bližini juž. kolodvora in Dunajske ceste, se išče za 2 meseca v najem pri kaki boljši rodovini, najraje pri slovensko nemški meščanski rodovini, kjer bi se z govorjenjem nČil slovenščine. Zeli se obenem tudi hrana.
Ponudbe: Fr. Deugg, disponent firme Unterhuber v Ljubljani, na Dunajski cesti Št. 73. *""lll5— i
Danes v ponedeljek
xr vosiatm><act]i
Vrt hotela .UNION'
v Lj ii l> I i Ali i
Zntfnjilirat nastavljeno svetovno znano, edino pristno
Salvator.
Ob 8. uri zvečer
koncert šraml.ev.
LJUBUMSKI
ZVON
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETU
LETNIK XXVI (1906)
izb*}*  po 4 pole obsežen  v veliki osmcrJci po  eden  pot na mesec v zvezkih  tor stoji »s« leta g K oo h, po) leta 4 K 60 b, četn leta 2 K 30 h.
Za vse oeavstrijske dežele n K ao b na leto.
Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h.
„Narodna Tiskarna" v Ljubljani.
-m
P. n.
Vsled prenehanja starodavne gostilne tfPri lovcu" na vogalu Rimske in Tržaške ceste, kamor se naseli nanovo ustanovljena lekarna, točila bodem od danes naprej v moji gost Idi na Tržaški cesti štev. 4, to je v neposredni blžini prenehajoče restavracije, svetovnoznano najfinejše
„Reininghausovo marčno pivo"
vedno sveže v sodčkih in steklenicah v gostilui, kakor tudi žez ulico Velecenjenc stranke v mojem okolišu prosim to na-znanje vzeti, ter se priporočam
z velespoštov aajem
Ivana Tonich
£> 1113—1
gostilna  in  špecerijska trgovina
Tržaška cesta štev. 4.
p     S 8 *
Zaston
■
se dobi le ta mesec v angleškem skladišču blaga
remontoor patent Roskopf uro
ako se kupi za čez 25 gld. blaga.
itnjuečln in najfinejša izbira u moški, otroški, damski in dekliški konfekciji brez konkurenčnih cen.
1105-2
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5, brez fllijalke.
Dobro vpeljana
trgovina
z deželnimi pridelki se radi družinskih razmer takoj odda.
Kje   —   pove   upravništo „Slov\ Narodaa. 101*0-2
va gospoda
se sprejmeta na hrano II. in stanova nje v 1
Gradišču šteo. 13 u Ljubljani.
Spomladanske •••:-> <-.»
oblekezaSospode obleke zo dečke paletote a dame plašče za deklice
v največji izbiri.
t * najnižje cene! • •
Gričar & Mejač
Prešernove ulice štev. 9.
Prodajalk
modne stroke, (le prva moč), ki se zame posebno na Jagrovo pen In, n< vire in sploh pletenine io tkanine sprejme.
Pont-dhe Dragotinn Hribarju, Ljubljani. v-.
Svarilo!
Opozarjamo, da je ageot Grome S že dva meseca zaradi r
tiie od nas odpnščen in da nima p viee za nas prtjetuati kake denar zneske.
Glavno zastopstvo zavarovalnice „£tti&iu|
1110 v Ljubljani
J\la^nanilo.
U sem svojim cenjenim r.z
I roenicam vljudno javljam, da m s*&nujem sedaj
i
v.
:
i
m
na Jy(estnem trgu štev. 24
v lL nadstropju na desno.
Priporočam sc častitim damam ja Ugotavljanje oblek i'. Sicer od najfinejših do najp~:~ prosiejšik, vse po najnovej^z-}^roju.   —   sprejmem tudi
jj« Jf/emenčič
106-1—4 šivilja.
Ces. kr. avstrijske
državne železrvce.
C. kr. ravnateljstvo dri. železnice v Beljaku.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne I. oktobra 1905. leta.
Od^d it Lfub!|ane juž. kol. Proga na Trbli. Ob 12. uri 24 m po i vlak v Trbtž, Beljak, Celovec, Mali Glddmtz, Franzensfeste, Inom ost, Monako? iez Selztal v Aussee, Solnoizrad, čez Klein-Reiflin£ v Steyr, v Line, na Dur * . — Ob 7. uri 5 m zjutraj osebni vlak v Trbiž, Poatabcl, iieijik, Celovec. Mura u, v,'utci franzensfeste, Ljubno. Dunaj čez Selztal v Sclnograd, Inomost, čez Klein-Ueifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb. Francove vare, Prago, Lipsko, len Amatetl Dunaj. — Ob II. uri 44 m dopoldne osebni vlak v 1 Vjiž. Pontabel, Beijak, Celovcv Glodnitz, Ljubno, Selzi?!, Solnograd, Bad Oastein, £ell ob jezeru, Inosnost, Bregenc. i Ženeva, Pariz, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 3. uri 58 m popoldne osebni vlak v Smohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, lr most, Monakovo, Ljubno, čez Klei^-Rc. Stevr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vaic, Heb, Francove vare, Karlove v aro. Pra^ *rat;o direktni voz i. m 11. razr.), Lipsko na Dunaj čez Amstetten. — Ob lu. uri popt isebni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, (Trsi-Monakovo dtref: oz I. in II. razr.)   —   Proga v Novo mesto in Kočevje.   Osebni vlaki.   Ob 7. uri 17 iu*»-aj osebni vlak v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. ist« t .
7. uri 8. m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano juž. kol. Pro$ »i I   i'.r.. Ob 3. uri 23 m zjutraj osebni vlak z Duna^T C e I Amstetten, Moi iVovo »akovo-Trst direkt. voz I. in 11. raz.), Inomost, Franzensfeste. Solno^rad, Line   xiv ■ Aussee, Ljubno, Celovec. Mali Gloei.it^., Beljak.   Ob 7. uri 12 m zjutraj c Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, (iz Prape direktni voz !. in II. razreda),.Francove vare, Karlove vare, Heb. Mari Plzen Budejevice, Line, Steyr, Pariz,  Ženeva, Curih,  Bregenz, Inomost, Zeli Bad Gasteiii, Soino^r-Tj. Ljubno, Celovec, Smohor, Pontabel. —   Ob 4. uri 2" osebni vlak z Dunaja, L;ubna, Selztala, Beljaka, Celovca, Malega Glodnitza, Moas inoniosia. Franzenstestn, Pontabla.  — Ob 8. uri 06 m zvečer osebni vlak Ljubna, Beljaka, Muraua, Malega GlOdnitza, Celovca, Pontabta, čez Seli ll, h in Solnograda, čez Klein-Reifltrig iz Stevra, Linca, Budejevic, Plzna Marijinih Francovih varov. IVage, Lipskega. — Proga lx Novega mesta In Kočevja. I ktebt . Ob 8. uri 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. un 32 Iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer Isto tako. — Odiioc! LJubljane dri. kol. V Kamnik. Mešani vlaki; Ob 7. uri 2$ m zjutraj, ob 2. mi    m {>< ob 7. uri 10 m zvečer. —   Ob 10. uri 45 m ponoči"* samo ob nedeljah i:i pra- tukih kn oktobru. — Prin3d v Ljnbifana drž. kol. I* Kamnika. Mešani vlaki: Ob u. uri 4 zjutraj, oh M), uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči itmi nedeljah in piaziiikifc in le v oktobru. — Srednjeevropski čas je za 2 min. pred k časom v Ljubliani.
I. šišenska mlekarno
naznanja cenj. p. n. občinstvu da se zanaprej pri njej vedno dobiva
debro, pclnc mlel^e, uedne 5^ežc 5tirci^c mo5lc, Rumene mo5le, ^irčeR i> cRcj^nir) cbli-K<ab» RoRcr tudi 5ladr;a in Kisla smetana.
Nabavila si je najnovejših v ta obrt  »padajočih  strojev, da more tako nstreČi vsem zahtevam.
Dobiva se tndi 3krat na dan sveže
ljubljansko pecivo in slaščice.
Solidno blago, zmerne cene. hitra postrežba.
M. Rilitar.
1073 2
Sprejema savarovanja človeškega živ-'joaja po na^raznovrBtnejaih kombinacij &b pod tako ogodmmi pogoii. ko nobena draga zavarovalnica. Ziasri je igodno Kav »rovan je oa doživetje in simrt s snnanjBujoćimi se vp aciii
V»it fian ima po preteka petih Set
pravico
dividende.
vzsJ^jnaixa. zavarovalna iDanlcaiiv Praf i. Rez. fondi: 31,866.386-80 KL Izplačano odškodnino In kapltallja. 82,737 159-57 X Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
■ fsnhsil elevanelao • eie^-aeliio uprav«. 3—3©
Va* aiaaaaH« da|.:
Qs»n»railni z«Stop v Ljubljani! tegai pisarne so v leatnej banšnej hiii
iev* IS*
'.avaruje pos'opia in premičnine pr požarnim škodam po oajmSjib cen«! Škode cen j oje takoj in najkuiantnc OSiva najboljši sloves, koder poa.
Oovoljuje iz čistega dobička tedaui' oodpore v narodne m obonoaorietn> nsmeno
T vrtnina in tisk .Narodne tiskarne1*