Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 3 duf GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OKRAJA TRBOVLJE Leto xn. TRBOVLJE, 26. januarja 195 K Štev. 4. V: Mava nesmrtnemu ženinu Pred 26 leti je na dan 21. januarja 1024 umrl v Gorkih pri Moskvi nesmrtni vodnik delovnega človeštva (Vladimir Iljič - Lenin. V počastitev obletnice so bile prirejene v centrih našega okraja v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku slavnostne proslave, na katerimi so govorniki poudarjali velik zgodovinski pomen velikega Lenina. Proslave so bile združene z nastopi godb, pevskih zborov ter recitacij. Naša Partija in delovno ljudstvo — ysi si prizadevamo, da bi se ravnali in živeli po naukih nesmrtnega Le- nina. Vemo, da ne moremo zgraditi pri nas socializem drugače, kot da postavimo najprej težko industrijo in nato lahko ter da moramo dvigniti naše kmetijstvo. To tudi delamo sami brez pomoči od zunaj. Lenin se ni bal težav, učil je druge, kako jih je treba premagovati. Naši narodi sledijo njegovemu zgledu. Ne bojimo se težav, ne dela, niti boja. Stvar socializma, ki ga gradimo, je veličastna. Pri delu nas ne ovirajo in molijo informbirojska obrekovanja ker vemo, da hodimo po pravilni poti. Živel veliki Uenin učitelj in vodja delovnega ljudstva vsega sveta! PET LET DELA Zveze sindikatov Jugoslavije noosvobodilna vojska zadnjih okupatorjev, na tradicijah naprednega sindikalnega gibanja, ki se je pod vodstvom Partije razvijalo v najtežjih pogojih izkoriščanja delavskega razreda v stari Jugoslaviji, z delom nova sindikalna organizacija, ki ima v Komunistični partiji doslednega in revolucionarnega vodnika. Prvo obletnico svojega dela so sindikalne organizacije praznovale v napornem in požrtvovalnem delu za čimprejšnjo obnovo od okupatorjev porušenega gospodarstva. V drugem letu se pričenja že načrtno gospodarstvo in delavski razred, organiziran v sindikalnih organizacijah ter z njim vsi pošteni državljani z navdušenjem sprejemajo prvi petletni plan. Pričenja se borba za industrializacijo in elektrifikacijo naše domovine, za njen tehnični in kulturni napredek, za svobodo in neodvisnost naših narodov, pričenja se borba za socializem. Uspešno so bile izpolnjene naloge prvega in drugega leta petletke, pri čemer je delavski razred stal vedno v prvih vrstah. Vsako leto, vsako obletnico ustanovitve Enotnih sindikatov so spremljale nove delovne zmage. Peta obletnica obstoja Zveze sindikatov pa sovpada v čas, ko delavski razred in z njim vse naše ljudstvo, zahvaljujoč se smelemu» vodstvu Komunistične partije in tovarišu Titu, proslavlja največjo zmago in največ jo preizkušnjo, uspešno dovršitev tretjega leta petletnega plana, sovpada v čas, ko naši delovni ljudje že s polnim elanom delajo za četrto leto in ko so mnogi naši delavci že izpolnili svoj petletni plan. Peti obletnici Zveze sindikatov daje ta zmaga posebno obeležje. Fst naši delavci in delov smo morali preusmeriti naše gospodarstvo. Uspeli smo Dne 23. januarja so proslavljale sindikalne organizacije V. obletnico svojega obstoja in dela v novi Titovi Jugoslaviji. Leta 1945 se je v tem času vršila vse-državna sindikalna konferenca, katera je predstavljala ustanovni kongres Enotnih sindikatov. JVa tej konferenci je bilo izvolje- no sindikalno vodstvo, sprejet statut in nakazane naloge, ki naj jih sindikati kot razredna organizacija delavskega razreda, kot •najmočnejši steber ljudske oblasti in Partije, izvajajo pri graditvi nove države. Tako pričenja v času, ko našo domovino osvobaja naša narod- izvojej nti nri- vati zmago kljub političnemu pri-ni ljudje so nanjo posebno ponosni zaradi tega, ker nam jo je uspelo izvojevati v času gospodarskih blokad, zaradi katerih tisku SSSR in kominformbiroj-tskih držav. Tovariš Kardelj pravi, da je Jbilo leto 1949 polno dogodkov, ki so postavili na preizkušnjo zavednost jugoslovanskih narodov in revolucionarno vztrajnost našega delavskega razreda. Z uspelo izvršitvijo tretjega leta petletke so naši narodi pokazali svojo zavednost, delavski razred pa svojo revolucionarnost. Preizkušnjo smo častno prestali. Nismo se odrekli pravici do samoodločbe -in enakopravnosti z drugimi. narodi. Revizionisti mednarod- DJuro Salaj nega delavskega gibanja so Hoteli in hočejo z raznimi triki zadušiti revolucionarnost in ustvari jalnost naših narodov. Do danes jim to ni uspelo. Pripravljenost našega ljudstva za graditev socializma in tako vodstvo kot ga imamo mi v KPJ, pa sta dokaz, da jim kaj takega ne bo uspelo nikdar. Pod tem vodstvom bomo še bolj razvili svoje sile in sposobnosti. Zveza sindikatov Jugoslavije predstavlja danes že skoro dvomili jonsko armado organiziranih članov. Kakor je pomembna njih vloga pri socialistični graditve nove Jugoslavije, tako je važna tudi njihova dejavnost za mednarodno delavsko gibanje. Lani se je vršil drugi kongres svetovne sindikalne federaciji, katerega so se udeležili tudi predstavniki naših 'sindikatov, ki so z dejstvi osvetlili našo politiko mednarodne solidarnosti. Naša delegacija je dala vrsto dobrth predlogov, med drugim tudi predlog, da se ustanovijo mednarodni strokovni oddelki, ki so zelo važni zato, ker se vanje lahko vključijo tudi tisti sindikati, katerih nacionalne organizacije niso vključene v svetovno sindikalno federacijo. Čeprav so bili na kongresu svetovne sindikalne federacije odločno obsojeni vsi poizkusi cepitve enotnosti delavskega razreda od strani oportunistov in agentov ameriškega imperializma, vodijo danes to ce-paško politiko ZSSR in države in-formbiroja konkretno proti našim sindikatom. Ta politika kaže, kako velik je strah teh voditeljev pred revolucionarnimi silami, ki se čedalje bolj krepijo. Za-branili so predstavnikom sindikata poštarjev Jugoslavije udeležbo na mednarodnem zasedanju v Bolgariji, predstavnikom Nadaljevanje na 2. tirani 50 KONCA LETA 1951 še eno peileiho obljuba zmagovalcev prve petletke maršalu Titu Na zborovanju zmagovalcev petletke iz vse Slovenije, ki se je vršilo pred kratkim v Ljubljani, so naši najboljši delavci in delavke govorili v preprostih besedah o svojih izkušnjah in o borbi svojih kolektivov pri izvrševanju planskih nalog. Vsi navzoči zmagovalci petletke so podpisali pismo maršalu Titu, v katerem so se zavezah, da bodo do konta leta 1951 izpolnili še eno petletko. Ta obljuba zmagovalcev petletke je borbeni poudarek ostalim tisočem .Udarnikom, kt se vztrajno borijo za zmago in s svojim delom odgovarjajo !Wem obrekovalcem informbiroja ter 'dokazujejo, da bodo vkljub vsem tei-kočam zgradili pri nas socializem z lastnimi silami. Na zboru najboljših delavcev In delavk Slovenije so bili tudi zmagovalci it naših revirjev, ki že delajo za leto 1952, nekateri že celo za leto 1953. Ti junaki petletke so: Rudnik Trbovlje: Anton Za goriš ek (8-kratni udarnik in odlikovan z redom dela I. stopnje), Ernest Molan (7-kratni udarnik), Martin Tomažič (9-kratni udarnik), Franc Škrinjar (8-kratni udarnik), Franc ErjaVec (večkratni udarnik), Franc Magister (5-kiratni udarnik), Jože Klemen (6-kratni udarnik), Stanko Senturc takratni udarnik), Karel Koritnik (večkratni udarnik), Mlartin Pavlin (7-kratnl udarnik) ter večkratna udarnika Viktor Pavšek in Cešek Franc. Rudnik Zagorje: Jože Čretnik (takratni udarnik), Vinko Garantini (13- kratni udarnik), Jože Jazbinšek (13- kratnl udarnik), Franc Drnovšek (10- kratni udarnik), Franc Polc (7-kratni udarnik), Jože Urbančič (8-kratni udarnik), Anton Lužar (8-kratni udarnik), Ferdo Burkeljc (12-kratmi udarnik), Cirilj Mikelj (11-kratni udarnik), Ivan Rozina (6-kratnl udarnik), Ivan Klopčič (6-kratni udarnik), Franc Klopčič (3-kratni udarnik), Par vel Obreza (5-kratni udarnik), Jože Kodrman (4-kratni udarnik), Anton Klemen (6-kratnl udtamik), Franc Paul (5-kratni udarnik), Franc Rog-lič (6-kratni udarnik), Ivan Batis (5-kratni udarnik) in Jože Janez (6-kratnl udarnik). Rudnik Hrastnik: Martin Kmet (12- kratni udarnik), Matevž Golouh (10-toratni udarnik) in Peter Pust (10-krat-ni udarnik). 34 udarnikom zmagovalcem petletke bodo sledili še drugi junaki, ki ne zaostajajo za njimi s svojim upornim delom, da zagotovijo naši Industriji čim več premoga ln da izvršimo petletko v celoti pred rokom. Naš borbeni cilj naj bo: petletka že v četrtem letu Titove petletke! NAŠI RUDARJI V BORBI ZA PLAN Tjavtsko leto smo proizvedli eno tretjino premoga, barvnih kovin in nafte več kot v letu 1048 V preteklem letu smo plan proizvodnje v rudarstvu dosegli z 97,8%. Rudarji so nakopali premoga, barvanih kovin in nafte 32% več kakor 1948. le-la, 78 % pa več kakor 1939. leta. V primerjavi s prejšnjimi leti je proizvodnja nafte dosegla 97,8%. Rudarji so nakopali več premoga in barvnih rud, rafinerije so lani dale 135?( (Več nafte kot 1948. leta. Med prvimi tl00 kolektivi, ki so do polovice novembra 1949 izpolnili letne plane, jebilo tudi 12 rudnikov. Premogovniki Slovenije so v celoti izvršili letni plan 16 dni pred rokom. Nič manjši niso uspehi, ki so bili doseženi v okrepitvi storilnosti dela. S svojimi uspehi se naši rudarji hitro približujejo povprečju učinka v Industrijsko visoko razvitih državah. Storilnost dela je najbolj povečana v industriji nafte in to posebno v rafinerijah. V primeri z 1948. letom je povprečno W5ak delavec dal lani en in pol krat Več nafte. To je uspeh velike vztrajnosti delavcev in uvedbe novega načina flda. Z racionalizacijami je na primer kolektiv rafinerije na Reki skoraj podvojil zmogljivost tega podjetja. Tudi v rudnikih se je lani močno dvignil povprečni učinek rudarjev, i/ primerjavi z 1939. letom je v premo- Nadaljevanje s 1. strani delavcev usnjarske industrije udeležbo na zasedanju v Poljski Ud. Taki ukrepi ne bodo ustavili naših sindikatov pri izvrševanju njihovih proletarskih dolžnosti. Generalni sekretar svetovne sindikalne federacije Luis Saillani Je na drugem kongresu v svojem poročilu dejal: »Zveza sindikatov Jugoslavije je izpolnjevala vse obveznosti iz sklepov in priporočil Svetovne sindikalne federacije. Jugoslovanski sindikati so z največjim zanimanjem spremljali vse manifestacije mednarodnega življenja in v praksi učinkovito izvajajo mednarodno solidarnost.* Takšno je v praksi delo sindikatov v Jugoslaviji. Dosedanji uspehi kažejo, da. bo delavski razred skupno z vsemi delovnimi ljudmi pod vodstvom KP kljub blokadam, pritisku in intrigam, izgradil socializem ter pokazal s tem vsemu svetu nekaj novega, kar hočejo danes ZSSR in dežele ljudske demokracije negirati. govni proizvodnji storilnost dela poskočila za okoli 44%. Ta uspeh je tem pomembnejši, če upoštevamo, da mehanizacija dela še zdaleka ne odgovarja potrebam. Najpomembnejši dnevi v delu naših rudarjev so bili lani v juliju in avgustu. Takrat se je na pobudo Alije Sirotanoviča začela v Brezi oorba za visoko storilnost dela, ki je .a ko j nato zajela tudi druge premogovnike. Koliko je to gibanje doprineslo povečanju proizvodnje, je vidno iz primera rudnika »Tito« v Banovičih, kjer je v avgustu storilnost delavca zrasla v primeri z januarjem istega leta nad 69%, v Raši pa za 52%. Do konca leta 1949. je bilo v naSem rudarstvu ustanovljenih okoli 700 brigad z nad 7000 delavci, ki delajo po novem načinu. V gibanju za visoko storilnost dela v premogovnikih se je učinek najbolj dvignil v rudnikih Slovenije ter Bosne in Hercegovine. Gibanje je najbolj množično v rudnikih Srbije, kjer je bilo lani ob koncu leta 250 brigad, ki stalno delajo po novem načinu. V preteklem letu so bila izvedena obsežna dela pri raziskovanju in pripravah za izrabljanje novih bogatih ležišč premoga, rude in nafte. V rudnikih so zgradili nad 100 km novih rovov, raziskovalne skupine pa so izvrtale 187.00 kub. metrov zemlje, t. j. dva in pol krat več kot 1948. leta. Odkrili so nova ležišča premoga in rude in to od dragocenega molibdena, šelita, kadijuma in bakra pa do lignita. V iskanju in pripravah za proizvodnjo nafte je bilo lani storjeno več kakor pa kateregakoli prejšnjega leta. Začela je eksploatacija treh novoodpr-tih revirjev, na nekaterih pa so v teku velike priprave. Mnogo je bilo tudi storjenega pri iskanju oljnatih škri-Ijevcev, od katerih pridobivamo nafto in njene derivate. Vse te uspehe so dosegli naši rudarji kljub ogromnim težavam, predvsem oviram in sabotaži s strani držav In- formbiroja. Nekatere teh držav, prvenstveno Madžarska in Češkoslovaška, sta pošiljali našim rudnikom — kolikor sta sploh kaj poslali — izredno slab material. Od vžigalnikov, ki smo jih dobivali iz Madžarske, ni niti polovica užgala, eksplozivni material pa je bil čestokrat takšen, da bi lahko povzročil velike nesreče. Le opreznosti naših delavcev in strokovnjakov je zahvaliti, da so bije preprečene nesreče in velike škode. Posebne težave je lani povzročila v rudnikih nezadostna mehanizacija in dokaj velika fluktuacija delovni sile. To sta dva problema, s katerima se bodo morali naSi rudarji letos resno spoprijeti. Izvršitev plana mehanizacije rudnikov je bila lansko leto onemogočena zaradi prekršitve trgovinskih pogodb s strani držav Informbiroja. Nove trgovinske pogodbe, ki jih je naša država sklenila, bodo omogočile v tem letu boljšo mehanizacijo rudnikov. — Borba proti fluktuaciji delovne sile je letos ena najvažnejših nalog v rudnikih. Od tega bo odvisna v mnogočem dosega letnega plana. V letošnjem letu imajo naši rudarji še večje naloge. V primeri s planom 1949. leta je plan v premogovnikih povečan za 12%, v rudnikih barvnih kovin za 17%, v proizvodnji nafte pa 126%. Naloge so velike, toda za njihovo izvršitev obstojajo realne možnosti. Potrebno Je voditi zagrizeno borbo za enakomerno izvrševanje operativnih planov — dnevnih, desetdnevnih in mesečnih, kar je osnova za uspešno izvršitev letnega plana. Pri tem je potrebno širše uvesti brigadni sistem dela. Čeprav je brigadnl sistem dosedaj že pokazal ogromne prednosti pred starim načinom dela, še vedno ni zajel v rudarstvu vse kolektive. Zato ostane tudi nadalje kot ena najvažnejših nalog rudniških uprav, sindikalnih in partijskih organizacij, da v vseh rudnikih sprejemajo in utrde brigadni sistem dela in da ga razširijo na vse odkope in delovišča. Pred občnim zborom rudarske podružnice Trbovlje Na občnem zboru sindikalnega pododbora rudarjev vzhodnega obrata, ki se je vršil v nedeljo 15. t. m. so izvolili novi odbor in delegate za občni zbor rudarske podružnice. Po obširnem političnem referatu je sledilo organizacijsko poročilo, iz katerega je bilo razvidno, da bi bili uspehi pododbora v minulem letu lahko še večji, če bi bila povezava z upravnikom obrata boljša. Na vsako sejo pododbora so vabili upravo obrata, toda največkrat upravnika ni bilo. Direktive pododbora in uprave so se zaradi tega večkrat križale, kar ni moglo roditi zaželenih uspehov pri izboljšavi obrala samega. S prihodom novega upravnika se je koordinacija dela med upravo in pod- odborom zboljšala, direktive so postale enotne in s tem tudi boljši uspehi pri delu. Vsi delavci pa še niso organizirani v sindikatu, saj jih je še 80 izven sindikalne organizacije. Pododbor je dosegel lepe uspehe v letu 1949 pri prostovoljnem delu. Kolektiv pododbora je izvršil pri delih obratne kopalnice 475 prostovoljnih ur, pri počitniškem domu na Partizanskem vrtni 220 ur ln pri kopanju jarka za vodor vod 918 ur. Poleg rednega dela v jami sa nadalje) člani pododobora vzhodnega obrata nakopali v prostem času 3200 ton premoga za predčasno izvršitev rudniške planske nlaloge. V: letu 1949. je bilo proglašenih 170 rudarjev za udarnike. Lepe uspehe je dosegla mladinska brigada Alojza Petka, ki je prva dosegla največji rezultat pri kopanju premoga in bila tudi najboljša pri prostovoljnem delu. Sektor socialnega zavarovanja je bil eden najboljših; preko 16.000 dinarjev je bilo razdeljenih med potrebne, 100 članov pa je odšlo na oddih po sindikalni liniji in bilo poslanih s strani socialnega zavarovanja. S pravilnim izvajanjem tovariške kontrole se je znižal odstotek bolnih za 2% v letu 1949. Prav slabo je deloval sektor za kulturo ln prosveto; referent ni obiskoval sej na rudarski podružnici, ni se brigal za študij kar bi morala biti ena ianed osnovnh nalog sektorja za kulturo in prosveto. Po diskusiji in izvolitvi novega pododbora so bili sprejeti sklepi, kjer so člani kolektiva obljubili, da bodo organizirali redne študijske krožke, ki bodo vsakih 14 dni. Vsa skrb se bo posvečala tarifnemu vprašanju in tekmovanju ter pravilnemu izplačevanju delavcev pri proglašenju udarnikov in nagrajencev. Sirili bodo duh tekmou vanja za večjo storilnost s prepričeva-t njem in zgledi drugih kolektivov, -i Pri gradnji počitniškega doma na Par-! tizanskem vrhu bodo izvršili 800 prostovoljnih ur. V prostem času bodo tekom leta nakopali 2000 ton premoga kot prispevek za izpolnitev planske naloge. Delo komisij in referentov sc bo kontroliralo ln nudila se jim bo pri delu vsa pomoč. Enomesečni obisk naših bratov iz juga Pred 14 dnevi je prispela v Trbovlje skupina veselih mladih tovarišev iz raizličnih rudnikov južnega dela naše domovine. Marsikateri domačin se je vprašal, če je to nova delovna sila. Ne, to so bili tovariši, ki so prišli na strokovni tečaj za strežnike stresalk. Kakor nam je znano, tl fantje niso imeli niti v bivši fašistični Jugoslaviji niti pod jarmom okupatorja možnosti, da sl pridobijo osnovno šolsko izobrazbo. Iz tega razloga je bilo1 težko tem mladim ljudem, da v tako kratkem času predelajo predvideno učno snov, toda fantje so imeli trdno voljo kot železo. Med njimi je tudi nekaj nepismenih, ostali pa so imeli zelo nizka! osnovno šolsko izobrazbo. Požrtvovalni predavatelji, ki so že v svojem poklicnem delu preobremenjeni, so sl zadali težko nalogo; z velikim trpljenjem in napornimi predavanji so dosegli višek, ki ga je možno doseči. Omenili bi primer pomočnika direktorja tov. Irt Janeza, ki je vzlic svoji prezaposlenosti zastavil vse svoje sile, da predava dva predmeta na tem tečaju. Po preteklem enem mesecu teoretičnega in praktičnega učenja je sto pilo pred izpitno komisijo 23 tovarišev, ki so po 10-umem delovanju po kazali svoje znanje. Komisija je začudeno ugotovila dobro pridobljeno znanje v tako kratkem času. Naslednji dan so se razdelila po trdila o položenem izpitu. Ob tej priliki so se ti polkvalificirani strežniki stresalk pogostili s primemo zakusko. Pomočnik direktorja tov. Irt Janez se je zahvalil tečajnikom za ubogljivost, pazljivost in marljivost v času obisko vanja tečaja. Tej zahvali je sledil nagovor tovariša sekretarja rudniškega komiteja KP Petriča Leopolda, nadalje predsednika sindikalne podružnice rudarjev tov. 2ibret Filipa ter šefa oddelka za strokovni dvig kadrov pri rudniku Trbovlje tov. I.ubija 2elka. Med vsakim pozdravnim govorom so mladi tečajniki vzklikali maršalu Titu in Partiji ter peli vesele borbene pesmi. Po končanem kratkem sporedu m fantje odšli na kamion, ki jih je zapeljal ob veselih pesmih in vzklikih na železniško postajo. Strahopetnešem, omahljivcem ih malodušneient ni mesta v naših vrstah!. Stran 3 NOVE VELBICE NAPRAVE za kemično industrijo Železno ogrodje za novo 15 m visoko Mills - Packardovo komoro v tovarni kemičnih izdelkov v Hrastniku V tovarni kemičnih izdelkov v Hrastniku, ki je bila zgrajena pred skoraj 100 leti, so si že prvo leto po osvoboditvi postavili nalogo, obrat tehnično izpopolniti in razširiti, da bo mogoče povečati proizvodnjo. V letih 1947 in 1948 so zgradili prvi objekt bodoče modeme tovarne. Lani so predvsem rešili prometno vprašanje. Se v začetku leta so v zimi izkopali temelje mostu za Industrijsko progo, do avgusta pa so most zbetonirall. Ta most za industrijsko progo bi morali zgraditi še pred vojno, toda takratni O brigadnem načinu dela v premogovnikih na splošno in vpeljavi tega sistema dela na rudniku Trbovlje se je v zadnjih mesecih in lednih v časopisih mnogo pisalo. Igedvomno vlada veliko zanimanje, kake uspehe so rodili dosedanji poizkusi brigadnega načina pridobivanja premoga na tem rudniku, ki odkopava premog na mehaniziran način, ker se obetajo s tem sistemom dela velike koristi, t. j. zvišanje odkupne storilnosti in v zvezi s tem zvišanje produkcije. Znano je, da se terja z najvišjih službenih mest, da se proizvodnja premoga z uporabo brigadnega načina dela koncentrira na eno vsakodnevno delovno izmeno in da se pstali dve vsakodnevni delovni izmeni uporabita za pripravo delovišč za naslednji dan, t. j. vrtanje, odslre-Ijcvanje, zasekovanje, pripravo in dovažanje jamskega lesa za tesarjenje, za zasipanje odkopnih praznin v jami, za Prestavo in pregled ter popravo agregatov na mehaniziranih širokih čelih Hd. Brigadni sistem dela temelji, ka-*°r znano, na delitvi dela, ki obeta Zvišanje odkopne storilnosti ter prihranke na kvalificiranih delovnili mo- lastniki tovarne niso hoteli s takimi investicijami zmanjševati svojih osebnih proiitov in so se zadovoljevali s provizoriji. Z zgraditvijo novega mostu je sedaj omogočen v tovarni brezhiben promet. Največji razmah gradbenih del pa se je začel v zadnjih mesecih preteklega leta. Začeli so graditi tretjo Mills-Packardovo komoro za proizvodnjo žveplene kisline. Milis-Packer-dova komora je poleg Gloverjevega stolpa glavna aparatura komornega sistema za proizvodnjo žveplene kisli- čeh. Vpeljavi take delitve dela se pojavljajo v zasavskih rudnikih tehtni zadržki in ovire in sicer zaradi tega, ker se mora v rudnikih v Zasavju premog pridobivati v večina primerih pod hudim hribinskim pritiskom, ki je veliko večji kot na drugih rudnikih v državi, ki ne dopušča, da bi se delo tesarenja na jamskem delovišču strogo ločilo od kopanja premoga. Pritisk hribine je v zasavskih rudnikih večinoma tako hud, da je nemogoče, da bi se ciklus dela na delovišču, t. j. izbitje nsdprsja in podprsja skončalo v eni sami delovni izmeni, ker pri močnem hribinskem pritisku zavzema toliko časa, da ostaja premalo časa za izkop nadprsja in podprsja v eni delovni izmeni. V naslednjem prinašamo dosedanja izkustva pri uvajanju bri-gadnega sistema dela na širokih čelih rudnika Trbovlje oziroma strokovno mnenje tehničnega vodstva rudnika o dosedanjih poizkusih z brigadnim načinom odkopavanja premoga. Trenutno stanje izkustev s lem sistemom dela je sledeče; , V teku zadnjih mesecev je imel rudnik Trbovlje na svojih širokih čelih ne. Žvepleni dioksid, ki ga pridobivajo- z zgorevanjem žveplenega kršča (pirita) gre najprej skozi Gioverjev stolp, v Mills-Packardovi komori pa se potem z oksidacijo dobi žveplena kislina. Taka komora je 15 m visoka in je nameščena v močnem železnem ogrodju, sama komora pa ima svinčeni plašč, ki sam tehta 25 ton. Gradnje nove velike komore so se delavci lotili z vso vnemo. Štiričlanska skupina kovačev in ključavničarjev je skupaj s tesarji vse pripravila za montažna dela. Skupina monterjev je sredi decembra v 10 dneh postavila veliko železno ogrodje. To težko delo so pospešili, da ga končajo še pred nastopom hude zime. Elektrovarilca Peter Koritnik in Ivan Horjak mlajši sta visoko v ogrodju konstrukcije, v vetru in mrazu, podnevi in ponoči varila in nategovala matice ter zaslužita za to delo vse priznanje. 2e na Dan republike sta bila razglašena za udarnika. ^ Pri tem delu so se odlično izkazali tudi kovač Alojz Centrih in tesarja Karel Brečko in Anton Salmič pod vodstvom tov. Ivana Rotarja. Za postavitev enake konstrukcije, kakor je nova, so pred vojno potrebovali 18 ljudi, in je delo trajalo 30 dni. Sedaj pa je konstrukcijo postavilo 6 ljudi v 10 dneh oziroma v 720 urah. Dokončna dela na Mills-Packardovi komori dovršujejo sedaj spajalci svinca, ki z varjenjem pritrjujejo posamezne svin-. čene plošče na nosilno ogrodje. Vztrajno in vestno delo izkušenih spajalcev bo omogočilo dovršitev komore do spomladi, ko bo nova naprava lahkq že služila svojemu namenu. Montažna dela vodi ključavničarski mojster Ivan Horjak, ki je hkrati vodil remontna dela na tricilindrskem Dieselovem motorju, za kar so bili prej potrebni tuji strokovnjaki, sedaj pa je bilo delo brez tuje pomoči izvršeno v 20 dneh. Vse priznanje zaslužijo tudi delavci. ki so poleti izvršili zidarska dela, zbetonirali most, dve strešni betonski plošči in eno podnožno ploščo. Včasih so delali' nepretrgoma do 36 ur. Pri delu so presegali norme za 80%. V začetku leta delavci niso prav verjeli, da bo mogoče s tako majhnim številom delovnih moči v tovarni izvr-šili vsa ta investicijska dela, sedaj pa so tembolj ponosni na dosežene uspehe. Pri tovarni gradijo tudi dve "stanovanjski hiši z osmimi stanovanji, v tem letu pa bodo zgradili še štiri stanovanjske hiše za delavce s 16 stanovanji in poseben dom za delavke, kjer bo dobilo stanovanje 18 tovarišic. Z zaupanjem v lastne sile bo delovni kolektiv tovarne v letošnjem letu še podvojil svoje napore, da čimprej izvrši veliko delo. I. K. v jami nameščene poleg dvoizmenskih delovnih partij tudi nekaj enoizmenskih brigad, ki so delale po novem sistemu dela. Pripomniti je treba, da so se te enoizmenske brigade sestavljale na prostovoljni bazi in se formirale večinoma iz delavcev - udarnikov, ki so na ta način dosegale višje postavljene naloge, vsaj deloma. Trpela pa je pri tem seveda celotna organizacija odkopavanja zaradi dvojnega načina dela. Iz tega razloga se je napravil poizkus, formirati na vseh deloviščih enoizmenske brigade, sestavljene iz treh do štirili delavcev na vsako brigado z nalogo, da ta brigada izvrši kompletni ciklus dela v eni izmeni, pri čemer se ne bi odstopilo od dosedanje dolžine stropnika, ki znaša 4 metre. Krajši stropniki bi po dosedanjih poizkusih in izkustvih terjali višjo porabo lesa za tesarenje, ker pri krajših stropnikih ne bi mogli praktično varčevati s križnimi oporami, zlasti na širokih čelih večje dolžine. Ta čela namreč- zaradi svoje •prekomerne dolžine niso polno zasedena in so zaradi počasnejšega napredka izpostavljena delj časa pritisku. Kakor smo poročali tudi že v našem listu, je za izdelavo kompletnega ci-klusa dela v eni izmeni pri dolžini stropnika 4 m potrebna nadpovprečna kvaliteta delovne sile. Nadalje je za skončanje običajnega vsakodnevnega napredka v eni izmeni potrebna brezhibna organizacija deja na celem širokem čelu, t. j. neoporečen odvoz nakopnine s čela ter brezhibna priprava delovišča in oskrba z lesom. Ce se to ne zgodi, kar se pojavlja pri nas, pri čemer je kot delno objektivne razloge šteli že izrabljeno transportno mehanizacijo ter okolnost, da rudnik ne razpolaga z zadostno izvež-banim in izšolanim nadzornim kadrom, potem najmanjši zastoj v rednem obratovanju povzroči, da ciklus dela y eni izmeni ni izdelan. To se pravi, da se ob koncu izmene ne zatesari široko čelo po vseh rudarskih varnostnih predpisih oziroma, v kolikor se zatesari, je to delo sigurno izvršeno zelo pomanjkljivo ter to stanje nadalje povzroča nesigiumost obratovanja nar ših širokih čel. To vprašanje je tehnično vodstvo rudnika obravnavalo na zboru naših brigadirjev, kjer so isti iznesli te po-mislike proti enoizmenski izdelavi ciklusa dela, pa naj si bo to v posadki trčil ali štirih mož na en stropnik dolžine 4 metrov. Vsak najmanjši zastoj v organizaciji dela že povzroči, da do-tična delovna partija ne izvrši do konca izmene sVoje naloge ter je bilo treba dodajati na drugo izmeno rezervne kopače, ki so v prejšnji izmeni nedokončan ciklus zaključevali ter je pri tem-delu večji del bilo tesarenje. Nameščanje rezervnih kopačev je obremenjevalo storilnost brigad ter je neugodno vplivalo na delovni elan brigad. Nasprotno pa je brigadi pri dvoizmenski namestitvi dana večja možnost, da eventualno nižje storitve zaradi zastojev pokrijejo z večjo aktivi-telo v naslednji izmeni ter tako svoj ciklus normalno zaključijo, to se pravi, da svoj odstavek solidno zatesarijo. Neustrezna odkopna storilnost v drugem polletju minulega leta je tehniško vodstvo rudnika prisilila, da je morilo uvaževati spredaj navedene razloge ter st vzeti za nalogo, da se najprej stori vse 'potrebno, da se dvigne odkopna storilnost na zadovoljivo višind in to že v korist izvršitve planskih nalog. Tehniško vodstvo rudnika šteje za potrebno, da se pred uvajanjem novega načina dela popreje spravi otf-kopni učinek na normalno višino. Da se doseže ta namen, smatra uprava rudnika za prvenstveno nalogo izbolja šanje organizacije širokočelnega odkoh pavanja, zlasti na vzhodnem jamskem obratu ter ustvarili tudi v ostalem vse predpogoje za dvig delovnega poleta do normalne višine. Spreminjanje organizacije odkopavanja na rudniku v sta--nju, v kakršnem se nahaja, bi zadrževalo izboljšanje odkopnega ozirom« rudniškega učinka. Tehniško vodstvo rudnika se bo po uspešni izvedbi spredaj zadanih si nalog povrnilo k iskanju novih rešitev za izvedbo brigadnega sistema dela. Fronta v Gobarskem 1 nove biti »attnja Območje frontnega odbora v Gaber-t skem je naseljeno pretežno s kmeti, vendar jih je nad polovico, ki delajo v rudniku Trbovlje. Fronta si je zadala nalogo, da bo v letošnjem letu imela redne mesečne sestanke, Frontni odbor bo nudil vso pomoč KLO pri izvršitvi gospodarskih akcij. V letošnjem letu se bo preuredila stavba sušilnice in dogradila večja dvorana za zadružni dom. Za pomoč pri zadružni ekonomiji bodo frontovci opravili 500 prostovoljnih ur. Urediti si bodo ceste. Članarino bodo dvignili za 10%, socialni fond pa se bo zvišal od števila članstva na 80% plačuječih. —j Odbor bo nadalje organiziral dva skupna izleta ter povečal število na--ročnikov na tisk za 10%. V prostorih KI.O si nameravajo urediti frontni količek in organizirati študij dvakrat na mesec. Stedffija je tmaeSl ljr*i2sJ«s blažje BRIGADNI SISTEM DELA NA RUDNIKU TRBOVLJE SE VEDNO BOLJ UVELJAVLJA Konferenca republiškega odbora fUdarieV Slovenije za dosego planskih nalog rudnikov v letu 1950 Dne 18. januarja t. 1. se je vršila v rudniški restavraciji v Trbovljah konferenca Republiškega odbora rudarjev Slovenije. Cilj te konference je bil, kak" doseči oziroma predčasno izvršili planske naloge v slovensikih premogovnikih in drugih rudnikih. Tega zanimivega posvetovanja so se udeležili odposlanci vseh rudnikov Slovenije po upravni, sindikalni in Partijski liniji. Konference se je udeležil nadalje zastopnik Centralne uprave sindikata rudarjev Jugoslavije v Beogradu tov. Škrinjar Vili ter delegat ministrstva rudarstva FLRJ tov. inž. Mihelič. Konferenco je vodil predsednik Republiškega odbora rudarjev Slovenije lov. Piki Jože. Iz obširnega referata republišhega Odbora, ki ga je podal tov. Bukovšek, in v katerem so navedeni vsi dosedanjih zlasti pa lanski uspehi in neuspehi ter napake na slovenskih rudnikih, povzemamo med drugim, da so bili rezultati zasavskih premogovnikov v tretjem letu prve petletke v produkciji sledeči: Trbovlje 105,4®/», Zagorje 105.2»/», Hrastnik 100.030/o Centralne rudarske delavnice v Trbovljah so izpolnile svoj plan v letu 1949 9 108,8 ®/o. — Za dosego proizvodnega plana se io v minulem letu nakopalo s prostovoljnimi Individualnimi obvezami v Trbovljah 17.800 ton premoga, v Zagorju 10.340 ton in v Hrastniku 4619 ton. kar je zasluga prizadevanja sindikalnih organizacij rudarjev v Zasavju. — Pii znižanju proizvodnih stroškov v preteklem letu zavzema rudnik Zagorje med rudniki Slovenije 5. mesto, rudnik Trbovlje 8. mesto, rudnik Hrastnik pa 7. mest.o — Delovna disciplina je bila v zasavskih rudnikih sledeča: rudnik Trbovlje je imel v minulem letu 0,5*/» neopravičenih Izostankov Isti odstotek tudi rudnik Zagorje, rudnik Hrastnik pa 1,2*/». — Plačevanje in nagrajevanje za delo. zlasti za delo po normah, ni bilo v vseh primerih povsem ustrezno, V tem pogledu čakajo rudniške normirce ve.liike in odgovorne naloge, da bo res vsak rudar in delavec plačan za svoje delo po efektu dela in po trudu, ki ga je vložil v svoje delo. Pravilno nagrajevanje rudarja za njegovo delo je nedvomno eden glavnih čin štel jev za dvig delovnega poleta in a tem storilnosti in produkcije. Na konferenci je bilo govora o naših udarnikih in o brigadnem sistemu dela, ki se uvaja v zasavskih premogovnikih. Poročilo republiškega odbora navaja rekorde, k) so jih dosegli udarniki trboveljskega rudnika v preteklem letu v storilnosti, tako n. pr. tov. Petek s svojo brigado, nadalje brigada tov. Klemena. Zagonska in Sen tur ja, naglasa pa, da tudi udarniki rudnika Zagorje tov. Čretnik. Bur-kelc, Garantini, Drnovšek. Lužar in drugi niso zaostajali za trboveljskimi udarniki, ker so morali pridobivati premog pod izredno težkimi pogoji kot n. pr. pritisk, slab strop, vdor vode itd. — Tudi udarniki hrastniškega rudnika tov. Kmet, Pust in Goljuf 'er še nešteto drugih rudarjev zaznamujejo velik uiaoeh v proizvodnji premoga. — Rudniki v Sloveniji so v primeri z letom 1948 dvignili storilnost v minulem letu za H*/«. Na tej konferenci so se znant udarniki in brigadirji rudnikov Zasavja obvezali, da bodo dosegali in presegali v okviru možnost svoje planske naloge tudi v letošniern letu, naglasili 9o pa med drugim, da je nujno potrebno, da tehniška vodstva rudniških obratov nosijo vso skrb. da se bodo odvozne progi v jamah, v redu vzdrževale, da skrbijo nadalje, da ne bo primanjkovalo jamskim deloviščem praznih vozičkov, da nosijo skrb za dobro ventilacijo jam. za dobro kanalizacijo itd Tako je bil na tem posvetovanji' zastopnikov rudnikov Slovenije iznesen predlog do prevzame v letošnjem letu tudi tehniško osebje naših rudnikov svoje delovne obveze, kar bo v veliki mer! pripomoglo k dosegi planskih nalog v letošnjem le- tu. Med drugim je stavil glavni inženir rudniku Senovo predlog, naj prevzame tudi AOR naših rudnikov obvezo, da bodo rudniki prejeli nujno potrebne in v planu predvidene rudarske stroje in drug material, tako n. pr. tračnice za jame ter pričvrstilne žeblje zanje itd., ker je ravno primanjkovanje preliminiranih strojev in materiala v minulem letu oviralo naše rudnike v njihovem prizadevanju za dosego produkcijske naloge. —; Prav tako je absolutno nujno, da delajo vsi rudniki perspektivno, da ne bodo zaostajala jamska In druga investicijska dela, od katerih je odvisna proizvodnja premoga v tekočem in v naslednjih letih. Po obširr^j In vsestranski debati o najrazličnejših vprašanjih in težkočah. ki se pojavljajo na rudnikih Slovenije, so bili na tej konferenci v svrlio dosege planskih nalog v letu 1950 in po možnosti predčasne izvršitve teh nalog sprejeti sledeči sklepi: Konferenca osvaja in postavlja na osnovi referatov in diskusije pred sindikalne organizacije in uprave podjetij sledeče sklepe: 1. Organizrati je takoj po postavljenem planu tekmovanje, ki go je osvojila konferenca in je v zvezi s lem planom izvršili naslednje: a) uprave podjetij morajo takoj razdrobiti plan na mesece in dneve; b) vsaki brigadi je odredili njen polletni osnovni in mesečni operativni plan, ki sc mora razdrobiti na (hleve. Operativni plan vseh brigad v podjetju mora bili enak operativnemu planu dotičnega podjetja; Cjt sindikalne organizacije morajo politično pripravili brigadirje, da si vzamejo le plane kot svojo osnovno nalogo in da si vrhu teh planov zadš vsaka brigada še svojo posebno obvezo. Svoje operativne plane in osebne obveze osvajajo brigade na ožjih proizvodnih konferencah brigad, zato je potrebno v lem cilju nemudoma organizirati proizvodne konference brigad, da iste z upravo podjetja podpišejo pismene dogovore. Pismene obvoze se zaključujejo za mesec, tromesečje ali polletje; d) ko je uprava podjetja in sindikalna organizacija izvršila to osnovno nalogo, organizira podružnica ali pododbor tekmovanje med brigad.imi in to v cilju, da tudi brigade medsebojno podpišejo tekmovalne obveze; e) ko je tekmovanje izvršeno na obratih med brigadami, je organizirati tekmovanje med enim obratom in drugim, istočasne pa zaključi rudnik tekmovalni dogovor z drugimi rudniki in to s tistimi, ki so njegovi partnerji v razporedu tekmovalnega plana; f) vsak obrat mora uvrsti tekmovalno brigadno zastavo in sicer »Zastavo visoke produktivnosti dela«. 2. Da bi se tekmovanje pravilno odvijalo, je organizirati dnevno evidenco vseli po planu navedenih pokazateljev in sicer brlgadnih in rudniškili. a) Evidenco brigad, njihovih planov in obvez; b) z evidenco je dnevno kontrolirati izvršitev nalog in pomagati brigadam, ki zaradi objektivnih ali subjektivnih razlogov nalog ne izvršujejo; c) organizirati je široko, vidno agitacijo; d) delovni kolektivi se morajo vsakih 15 dni med seboj obveščati o uspehih: - el delovni kolektivi moTajo vsak mesec do 10. obveščati o rezultatih po navedenem kriteriju Republiški odbor. delovni kolektivi Trbovelj. Zagorja, Senova, Velenja, Mbžic, Idrije in Dolnje Ledave pa morajo o rezultatih poleg Republiškega odbora vsak mesec obveščati direktno Centralno upravo sindikata rudarjev Jugoslavije v Bebgradu. 3. Intenzivneje je razvijati gibanje za visoko produktivnost dela. V zvezi s tem mora tehniško vodstvo takoj pristopati k tehnični analizi samega procesa dela, a sindikalna organizacija mora dati pomoč pri njihovi organizacijski obdelavi in praktičnem sprovajanju v življenje. 4. Posebno pozornost je posvečati nadaljnjemu razvijanju in izpopolnjevanju norm in to zlasti tehniških norm in v zvezi s tem regulirati in pravilno uporabljati nagrajevanje po dejanskem trudu posameznih brigad. V zvezi s tem je pravilno razvijati udarniško gibanje. 5. Organizacija tekmovanja se mora zasnovati na najširši iniciativi in upoštevati načelo prostovoljnosti. G. Ministrstvu za rudarstvo se predlaga, da se organizirajo ekskurzije z rudnika na rudnik, da se tako izmenjavajo izkušnje posameznih brigad. 7. Upravno-operativna vodstva naj se takoj obvežejo, da bodo dostavila vse določene stroje ob roku. 8. S tehniškim vodstvom je proučiti V bitki za izvršenje planskih nalog so dajali steklarji, nameščenci in ostalo osebje kolektiva steklarne vse od sebe, tako da_ so lahko ponosno stopili v novo leto. Saj so plan tretjega leta petletke izvršili 25. novembra m. 1. Da bi se pa plan v letošnjem letu izvršil še z večjim uspehom, so pričeli v steklarni razmišljati ter napravili več sklepov, ki bo dosegle prav tako v tekmovanju zelo lepe uspehe: brigadir pri vrtanju tov. Kolenc Vinko 223 «/», brigadir pri kozarcih Leskovšek Franc 172 %, brč gadir Strašek Ivan 188 % in brigadir Kirn Adolf 168«/». V tem tekmovanju so sodelovale tudi ostale brigade inoddelki: v svojem delt^ so dokazali, da jih tudi v letošnjem letu ne bo omajalo nobeno obrekovanje s strani informbiroja. Svoje nalog£ bodo izvrševali v novem letu še z večjim prizadevanjem in uspehi. Tekmovanje, za večjo storilnost, ki so ga pričeli že v začetku leta, bo postalo stalen način dela. Kot sindikalni funkcionarji se bodo volili najboljši ljudje v kolektivu, ki bodo lahko zastopali interese vseh. Delo XI. terena OP v minulem letu Enajsti teren OF v Trbovljah je opravil V preteklem letu 8166 ur prostovoljnega dela za skupnost. Od tega so napravile članice AFZ 5174 ur na ekonomiji v Hotemežu, pri kopanju obcestnega jarka pa so izvršile 1440 prostovoljnih ur. Pri otroških jaslih, v DID in v ljudski šoli na Vodah so opravile 579 ur. Pionirji so napravili pri kopanju obcestnega jarka v Hotemežu 252 ur, člani OF pa 721 ur. Tov. Košič Marija je opravila pri gradnji vodovoda 100 ur. Cez 200 prostovoljnih ur so napravile tovarišice Zibret Marija, Umek Angela, Bo- j stič Ela, Skobe Hilda, Bregar Milka, Krajšič Zlatka, Potisek Zofi, Zam Marija in Zadobovšek Julka. Pri prostovoljnim delu so se odlikovale nad 65 let stare članice in člani, in sicer' 76-letna tovarišica Pustišek Marija, Černe Franc, Dolšek Ana in njen mož, star 66 let, nadalje 66 iet stari Pajk Angela in Lesjak Fani, Košir Fani ter še več drugih ned 55 let starih članic in članov. Članice so morale poslušati med letom zlobne opazke od raznih ljudi, češ »da nimajo drugega dela«. Toda požrtvovalne članice se niso zmenile za take neumne besede. Poleg prostovoljnega dela za skupnost so opravile vsa dela doma. Njihovo geslo je: delaj, ustvarjaj in uživaj; kdor dela za skupnost, sme od nje tudi nekaj terjati. Članice XI. terena imajo tudi svojo folklorno skupino, ki jo vodi tovarišica Fani Gonellijeva. Enajsti teren v Trbovljah je pridno na delu ih je lahko s svojo predanostjo skupnosti drugim za zgled. Že v prvih tednih in mesecih napnimo vse sile za izpolnitev letnega plana! Kolektiv steklarne v Hrastniku tudi v leta 1950 ne bo zadnji NAŠ NOVI ZAKON O SOCIALNIM ZAVAROVANJU - FO SVOJI ŠIRINI IN OSNOVNIH NAČELIH EDINI NA SVETU • Pogled v učilnico. Zakonodajni odbori Ljudske skupščine FLRJ so na skopni seji v četrtek, dne 12. januarja t. J. slišali pojasnilo zveznega ministra za delo Ljubče Ar-sova k predlogu novega zakona o socialnem zavarovanju. Z uspehi novega družbenega reda v FLRJ so ustvarjeni tudi pogoji za zakonito nadaljnjo ureditev vprašanja socialnega zavarovanja delovnih ljudi za slučaj bolezni, nezgod, starosti in lonemoglosti. Milijoni delovnih ljudi ustvarjajo dnevno več kot dobivajo v obliki ekvivalenta za svoje delo. Višek ustvarjene vrednosti gre v splošno akumulacijo. Iz te akumulacije plačuje država tudi velike zneske za socialno zavarovanje. Ti zneski so iz leta v leto večji, ker je iz leta v leto v družbeni gospodarski sektoT vključenih vedno več Jijfafli. S svojim delom ustvarjajo vedno večjo akumulacijo. Novi zakon o Sbeiatnem zavarovanju prinaša v socialno zavarovanje novi red. Država {Aevzame nase vse obveznosti. Dosedanji prispevek ljudi v delovnem odno-žu v državnem socialističnem sektorju ia socialno zavarovanje se ukine. Vla-iht je pripravila tudi posebne predpise l>a področju zakona o davkih, po ka-ferih naj se ukine tudi davek na plače Beiavcev in uslužbencev. Po tej zakonski spremembi še sicer ne bo mogoče Celotnega zneska dosedanjih odtegljajev prišteti k dosedanji neto-plači. tjjGnveč bo mogoče dosedanje čiste pre--VDmjtot! zvišali povprečno za 2,4 odst. Odpravil prispevkov za socialno za-jraMotvanje in davek, zvišanje plače. V*edba o materialni podpori otrok, jjfrispevki države za plačan dopust delovnim ljudem, popust na železnici in gostinskih obratih so gotovo praktič-rtok.azi skrbi ljudske oblasti za de-Vjie ljudi. Novi zakon pomeni novi red tudi v Vprašanju socialnega zavarovanja ne-ftajerih delovnih ljudi, ki niso v delovnem odnosu, vendar je njihovo delo mužbeno koristno. Zdravstvena zaščita v bodoče ne bo', veljala za ves čas zdravljenja samo za. zavarovanca in njegove družinske člane, temveč tudi za rentnike in upokojence. Bolniki bodo imeli materialni' obstoj zavarovan od prvega dne bolezni. Po letu dni normalnega zdravljenja bodo zavarovanci prevedeni na invalidsko pokojnino, če še ne bodo sposobni za delo. V izjemnih primerih bo zdravljenje podaljšano na 2 leti. —-Osnova za obračunavanje materialnih prejemkov v času bolezni ne bo več samo kosmati zaslužek, temveč rezini zaslužek z vsemi stalnimi dodatki. Pogoj je 6 mesecev nepretrgane zaposlitve aii 18 mesecev s presledki v dveh letih. Za vprašanje pokojnine predstavlja* novi zakon veliko spremembo. Upokojenci bodo razdeljeni v kategorijo mlajših (do 50 let) in starejših (nad 50 let). Po najmanj 5 letih delovnega staža bo dosežena pravica do pokojnine v kategoriji mlajših, v kategoriji starejših pa po najmanj 10 letih. Upokojenci se bodo delfli po težkem, srednjem in lahkem delu, ki so ga opravljali v službi. Redna plača skupaj z dodatki bo vzeta kot osnova za Obračunavanje pokojnine. Preko upokojitve zaposleni upokojenci bodo lahko dosegli tudi 110 odst. pokojninsko osnovo. Po novem zakonu bo mogoče reštti vprašanja pokojnin upokojencev, ki še doslej niso bila rešena. Minister Arnov je podkrepit svoja pojasnila s številkami, ki ponavorujejo z milijont in milijardami obseg skrbi za zboljšanje živ) jen jake ravni delovnega ljudstvu. Naglasil je tildi, da je novi zakon o socialnem zavarovanju po svoji širini in osnovnih načelih edini na svetu ter mnogo naprednejši od'sovjetskega zakona o socialnem zavarovanju. Prednjači pa tudi zakonu o soc. zavarovanju na Češkoslovaškem, v Rumuniji in drugod. L. F. dobe še višjo usposobitev. V te svrhe imajo na razpolago ustanovo v okviru srednjih tehniških šol, Delavski tehni-kum. Po 3-)etnem obisku pouka v tem tehnikumu postanejo mladinci višje kvalificirani tehniški strokovnjaki. Ne smemo si misliti, da se v teh zavodih izobražujejo samo rudarji, marveč se v njih vzgajajo tudi kovinarski in elektrotehniški strokovnjaki. Kakor se nudi vsa možnost izobrazbe mladini, se mudi v trboveljskem rudniku tudi starejšim že osnovno izobraženim strokovnjakom in nekvalificiranim delavcem možnost napredka. V to svrho se vršijo različni tečaji vseh strok za teoretično in praktično ter splošno izobrazbo. V letu ltMfi se je vršilo v različnih strokah 14 tečajev, v katerih se je usposobilo 100 polkvalificiranih delavcev in 131 kvalificiranih delavcev. V administrativni stroki se je vršilo med letom pet lučajev, ki so usposobili 135 nameščencev. Ker je danes naše najmočnejše orožje proti informbirojskttn napadom povečanje produkcije, kateri je nujno potrebna dobro strokovno izobražena delovna sila, smo se obvezali, da bomo v lem letu znatno povečali število tečajev ter sprejem gojencev na ind. rud. kovinarsko šoto. Najvelja geslo mladine: nam nudi socialistična ureditev naše domovine možnost napredka in izobrazbe — mladina pa domovini popolno vdanost in marljivo učenje. Učenci pri umivanju. Skrb za mladino rudarskih in strokovnih šol Učenci rudarskega internata na prostovoljnem delu. Geslo naše mladine je: učiti se in zopet učiti! Lepo se slišijo te besede, a še lepše je videti uspehe in dvig mladih borcev na prosvetnem in strokovnem polju. Naša država nudi mladini vse možnosti in ugodnosti, da se izvežbajo in kvalificirajo v praive delovne moči in borce socializma. Lep primer nam nudi rudnik, Trbovlje, ki si je postavil lepo zgradbo, industrijski internat. — Čedno urejene spalnice, velika prostorna jedilnica, sončna učilnica, higienično urejena kuhinja in vse pripadajoče pritikline. V tej hiši, polni mladosti, imajo učenci pri dobri oskrbi in vestnem upravništvu možnost pravilnega razvoja, kakor tudi duševnega in moralnega dviga. Ker je ta dom naših bodočih strokovnjakov tako privlačen, se je uprava rudnika odločila, da zgradi drugo moderno urejeno zgradbo, ki bo že v mesecu februarju končana. Tesno povezano je življenje internata z rudniško kovinarsko šolo, v kateri pridobivajo gojenci od dobrega vodstva in vestnih predavateljev strokovno, politično in splošno izobrazbo. Po treh letih obiskovanja tega zavoda postane vajenec kvalificiran strokovni delavec. Tem mladim borcem pa še ne zadostuje dosedaj pridobljeno znanje; želijo sl, da z močno voljo pri- Ne živimo v predaprilski Jugoslaviji, marveč v novi socialistični Jugoslaviji Na zunanjem obratu rudnika Zagorje imamo nekega uradnika, ki se po vseh izgledih še ni vživel v nove razmere ter še vedno posluje po načinu predaprilskih uradnikov, katerih naloga je bila šikanirati delavce ob vsaki priliki. Da se ta tovariš poslužuje istih metod, kaže sledeči primer: Tovariš Laznik Karl je bil po nalogu odseka za delovno silo poslan z več tovariši na teren. Ko so se vrnili nazaj domov, so vsem tovarišem v reduizplačali dnevnice, samo tovarišu Lazniku po mnenju tega nameščenca niso pripadale. Sele po večkratni intervenciji so mu bile dnevnice izplačane. Tudi 13. plača po mnenju tega nameščenca lov. Lazniku ni pripadala, — po posvetovanju sindikata pa jo je takoj dobil. Vse to še ni bilo dovolj. Izposloval je njegovo premestitev z boljšega dela na slabše, vkljub temu da je na starem mestu svojo službo zadovoljivo vršil. Vse to pa se je zgodilo zaradi tega, ker se je tovariš Laznik, ki je mimogrede povedano, rezervni podporočnik, drznil kritizirati tega nameščenca na sestanku, misleč da je kritika dovoljena, kot so ga to naučili pri vojakih, kjer ima vsak vojak pravico kritizirati svojega predpostavljenega, ako to zasluži ne da bi se mu bilo treba bati posledic. Za Zagorje pa to očividno ne velja. Čudimo se vendar, da tovariš obra-tovodja, ki izhaja iz delavske družine in ki ga poznamo kot socialno čutečega človeka, dopušča proti delavcem take izpade. * Želeti bi bilo tudi, da bi se Zveza rezervnih oficirjev za okraj Trbovlje pozanimala, pod kakimi pogoji so zaposleni njeni člani, in jih zaščitila pred šikanami p red aprilsko navdahnjenih nameščencev. IZ ZAGORJA nam pišeto V petek dne 20. januarja so v Zagorju proslavili 26. obletnico Leninove smrti. Referat je podal tov. Taufer Boris. V kratkih potezah je orisal pomen Leninovega dela ter nato borbo, ki jo bije danes naša Partija in naše ljudstvo za zmago socializma v naši deželi in proti revizionizmu Inform-biroja. Z ozirom na tako važno obletnico moramo smatrati udeležbo za nezadovoljivo. • Dramska sekcija SKUD v Zagorju je dne 14. in 15. januarja po dolgem molku zopet stopila na plan. Data je Nušičevo »Sumljivo osebo«, ki je bila publiki prav všeč. Kljub temu, da so bili igralci sestavljeni iz ljudi, ki so prvič nastopili, je bila igra tehnično dobro izvedena. Videli smo, da se publika zelo zanima za dramatiko in želi .večkrat videti kako igro na našem odru. Sekcija se mora tega tudi zavedati in začeti aktivno delali, če noče, du ne bo zadnja v našem okraju. Poleg tega pa ji bo treba nuditi tudi v«Č pomoči kot do sedaj. LETNI PLAN OSVOBODILNE FRONTE MESTA TRBOVLJE Osvobodilna fronta mesta Trbovlje bo v letu 1950 s pospešenim delom preko svojih aktivov mobilizirala množice v bitki za izpolnitev vseh političnih, gospodarskih in kulturnih nalog. Plan, ki so si ga zadali frontovci mesta Trbovelj, niso suhoparne številke, temveč zavest ljudskih množic za čimprejšnjo izgradnjo socializma. V planu so frontovci mesta Trbovelj dali predvsem poudarka ideološkemu, kulturnemu in političnemu delu. Ideološko vzgojno in agitacijsko delo Z ozirom na to, da se pred Osvobodilno fronto v svrho izpolnitve vseh njenih nalog postavlja predvsem politično - vzgojni dvig članstva, bo fronta v ta namen organizirala sledeče: V zimskih mesecih januar, februar in marec se bodo organizirali študijski in bralni krožki po vseh terenskih in vaških odborih in sicer tako, da se bodo vršili študijski krožki redno vsak teden. Da pa bodo študijski in bralni krožki temeljito pripravljeni, bo mestni odbor OF organiziral seminar študijskih inštruktorjev, ki bodo prenašali obdelano snov za študij na terene in vasi. Za čim večjo aktivizacijo študijskih in bralnih krožkov se organizira tekmovanje med posameznimi tereni in vasmi v naslednjih točkah: 1. Kateri teren bo zajel študij najbolj množično (v % članstva); 2. kateri teren bo redno pošiljal inštruktorje na seminar; 3. kje bodo najbolje organizirali diskusijo na študijskih in bralnih krožkih; 4. kateri teren bo redno pošiljal poredila o študiju na MO OF o udeležbi, kakšna snov se je predelavala, in o čem se je največ diskutiralo. ' Agitacijsko delo Agitacijsko delo: Za pomoč mno- žičnim organizacijam se bodo vzpostavili do 15. februarja aktivi za agitacijo in propagando, aktiv za zadružništvo in aktiv za mobilizacijo delovne sile. Ti aktivi se bodo sestajali redno vsakih 14 dni. Da pa bodo terenski odbori kos svojim nalogam, se bo poslalo v politični tečaj, ki je organiziran pri Okrajnem odboru OF, 1.0 fron-tovcev. Da se bo lahko vodila natančna evidenca o izvrševanju nalog, se bodo po vseh terenih prikazovali grafikoni, na katerih bodo razvidni uspehi frontov-cev mesta Trbovlje. Poleg teh grafi- konov pa se bodo s širokim agitacijskim delom preko tiska, ozvočenja mesta in obratov ter s pomočjo nadzorne agitacije mobilizirale osnovne frontne organizacije za dosego njihovih osnovnih planov, za prostovoljno delo, za razvijanje gospodarskega in kulturnega življenja in dosego zveznega, republiškega in lokalnega plana. Vsak terenski odbor bo imel svoj frontni kotiček, ki bo primerno opremljen. Po aktivu agitacije in za propagando se bo dvignil krog bralcev dnevnega časnika »Ljudske pravice« in »Slovenskega poročevalca« za 500 izvodov, prav tako tudi za 500 izvodov »Zasavskega udarnika«. Vsak teren si bo nadalje postavil stalnega dopisnika za lokalni in republiški tisk. MO OF bo podaril radijski aparat tistemu terenskemu odboru, ki bo svoj plan 100% izvršil in nudil procentu-alno po številu članstva MOOF Trbovlje največ moči. Komisija za agitacijo pri MOOF bo po terenskih aktivih sodelovala pri izvedbi vseh proslav, kot n. pr. 27. IV., 1. V., 29. novembra in drugih. Gospodarske naloge Gospodarske naloge: Za zagotovitev konkretne pomoči OF pri izvajanju gospodarskih nalog v letu 1950 bo fronta izpolnila sledeče naloge: Fronta bo po svojem članstvu nudila pomoč pri dograditvi Društvenega doma, pri Sindikalnem domu, pri popravilu ceste od postaje do Trbovelj, pri komunalnih gradnjah, pri iKipravilu stranskih cest itd. Fronta bo prav tako organizirala prostovoljno delo na Zadružnem domu v Kleku, pri gradnji Počitniškega doma na Partizanskem vrhu ter pri elektrifikaciji Partizanskega vrha in okolice. Da se bedo te sekcije uspešno izvršile, se fronta obvezuje, da bo za gradnjo Zadružnega doma v Kleku prispevala 8000 prostovoljnih ur, za dovršilev Društvenega doma 2000 ur in pri dokončni izvršitvi Sindikalnega doma 10.000 ur, pri vseh ostalih delih pa 100.000 prostovoljnih ur. Da bo organizacija prostovoljnega dela uspešna, se bo pri MOOF organiziral štab delovnih brigad in sicer do 28. februarja 1950. Istotako se bodo organizirali terenski štabi, katerih naloga bo, da do 1. aprila po vseh terenskih odborih vzpostavijo delovne brigade. V povezavi z organizacijo AFZ bo fronta poleg ostalih del napravila še dve otroški igrišči in sicer pri rudar- skem domu ter na območju 6. in 7. terena do 31. maja t. 1. Organizacijska dejavnost OF Vse komisije pri OF se bodo izpopolnile z novimi člani, tako da bodo zmožne izvrševati v celoti zadane si naloge. Za okrepitev dela v osnovnih frontnih organizacijah in pri MOOF, se bodo vsaka dva meseca sklicale širše konference predstavnikov vseh množičnih organizacij in društev, na katerih se bodo obravnavali skupni interesi za izvrševanje vseh nalog, ki se bodo reševale na temelju izkušenj posameznih organizacij in društev v okviru programa in statuta OF. Mestni sekretariat se bo redno sestavljal vsakih 14 dni, vsake tri mesece pa se bo sklical plenum MOOF. Vsaka dva meseca se bodo vršili masovni sestanki OF In to po terenskih odborih, kjer se bo članom poročalo o izvajanju plana ter o tekočih političnih vprašanjih in nalogah. Istotako bodo imeli terenski odbori redno vsakih 14 dni svoje seje. Članarina in socialni fond. Povprečna članarina na člana v letu 1949 je znašala 3.5- dinarja, to pa zaradi neaktivnosti nekaterih aktivistov na terenu, zaradi slabe evidence nad plačevanjem članarine in podcenjevanjem važnosti kontrole pri pobiranju članarine s strani terenskih odborov. Te napake se bodo v letu 1950 odpravile in prispevek za OF dvignil povpreček na 6 din na člana. Socialni fond igra veliko važnost v socialističnem družbenem redu; tudi pri tej važni akciji ni bilo pri posameznih terenih dovolj razumevanja pri pobiranju prispevkov, čeravno so člani pripravljeni prispevati za to važno akcijo. MO OF si je zadal nalogo, da dvigne socialni fond od sedanjih prispevajočih članov za 50% s tem pa tudi prispevek za 10% povprečno na vsakega člana. Utrditev ljudske inšpekcije. Mestni odbor OF bo priredil v mesecu februarju In marcu po enkrat tedensko seminar ljudskih inšpektorjeo v svrho spoznavanja nalog. Redno vsakih 14 dni se bodo vršile konference z ljudskimi Inšpektorji; na ta način se bodo Izmenjavala poročila in Izkušnje na terenu ter poživela množična ljudska kontrola nad nepravilno distribucijo in ostalimi nepravilnostmi na terenu. Ob zaključku poudarja plan dela OF mesta Trbovelj, da kakor se bore naši delovni ljudje po tovarnah, rudnikih, gradbiščih in naši zadružniki za izvršitev plana, da se bodo borili tudi frontovci, da se bo plan izvršil stoodstotno. AKTIV MLADINE OBRATA NEŽA BO NAKOPAL 500 TON PREMOGA Mladinski aktiv obrata Neža si je zadal na svojem predvolivnem sestanku obveze v čast oblastni konferenci, da bo nakopal v prostem času 500 ton premoga, tovarišici Mlakar Olga in Cilenšek Alojzija pa sta se obvezali, da bosta izvršili 60 prostovoljnih ur. Vsi mladinci so se obvezali, da bodo redno obiskovali študij. Do aprila bodo izvedli 2 prireditvi in napravili tri izlete. Sodelovali bodo tudi pri kulturnem društvu »Mladi rudar«, čim bo ustanovljen. V ČAST VOLITEV TEKMUJE AKTIV LMS NA DOBRNI Predvolivni sestanek aktiva LMS na Dobrni je potekel zelo živahno; udeležba je bila 90 •/•. Sklenili so, da bodo tekmovali v čast volitev, ter prevzeli obvezo, da bodo do volitev vključili vse mladince, ki še niso organizirani. S prostovoljnim delom bodo pripravili 1 tono premoga ter očistili in uredili mladinski dom. Nakopali bodo nadalje 100 ton premoga in opravili še 50 prostovoljnih ur. Mladinska brigada bo pri napravi novega tira in etaž dnevno presegala normo. Poživila se bo kulturna in fizkullurna delavnost. Tekmovalne obi veze za oblastno konferenco pa si bo aktiv zadal na dan volitev. PREDVOLIVNI SESTANKI MLADINE NA KOVINARSKI IN RUDARSKI SOLI V ZAGORJU MLADINSKI AKTIV I. LETNIKA KOVINARSKE SOLE Na sestanku so mladinci ugotovili, da so pri učenju vdino napredovali, da se je disciplina zboljšala in da vladajo med aktivom dobri tovariški 'odnošaji. Volitve bodo izvršili stoodstotno. Skl®, nili so, da bodo zboljšali uspeh, disciplino in znižali neopravičene izostanke. Aktiv III. letnika kovinarske šole. Na predvolivnem sestanku so mladinci pregledali zadnje sklepe, katere so izvršili 100 #/», razen igre, ki je niso mogli uprizoriti, ker se jim ni nudila pomoč pri režiji igre. Sklenili so, da bodo redno obiskovali študijske sestanke zboljšali učni uspeh in disciplino ter hodili v prostem času na prostovoljno delo. Aktiv I. razreda rudarske šole. Aktiv Ima redne študijske sestanke, pripravlja se za akademijo, izvršil pa je tudi pri prostovoljnem delu 257 ur. Mladinci redno obiskujejo predvojaško vzgojo, za kar so bili pred kratkim nagrajeni. Na volitve se bodo pripravili ter volišča okrasili tako, da bodo najlepša. Vsem razredom so napovedali tekmovanje, kateri bo imel lepše okrašeno volišče, kateri aktiv bo izvedel boljšo agitacijo za volitve, ia kateri aktiv bo volitve prej izvršil. V počastitev oblastne konference bo vsak mladinec napravil dva šihta v rudniku. Zboljšali bodo učni uspeh za 15 •/• in obvezali so se, da ne bodo imeli nobenega neopravičenega izostanka pri praktičnem delu. Aktiv IH. razreda rudarske šole. Na svojem sestanku so sprejeli obvezo, da bo v čast volitev izvršil vsak mladinec po 8 prostovoljnih ur, v čast oblastne konference pa po 16 ur. Politični študij bo redno vsaik teden, učni uspeh in disciplina pa se bosta zboljšali za 13•/«. Redno bodo obiskovali padalske in druge tečaje, obiskovali redno vse kulturne prireditve in šolsko knjižnico. Mladinski aktiv strojnega obrata. Aktiv je pripravil igro »Sumljiva -oseba«, dočim pa študija in sestankov ni redno obiskoval. Pri prostovoljnem delu v jami so izvršili 60 delavnikov. Na sestanku so sklenili, da bodo ustanovili na obratu avto-moto krožek, redno obiskovali sestanke in študij ter ustanovili folklorno skupino. V torek 17. t. m. so izvršili volitve, ki so uspele prav dobro. Volitve v osnovne organe IjMS — utrditev mladinske organizacije m nove naloge mladine trboveljskega okraia Nove obveze - Na številnih predvolivnih sestankih mladinskih aktivov trboveljskega okraja so mladinci temeljito pregledali svoje dosedanje delo in sprejeli vrsto novih obvez v počastitev okrajne in oblastne mladinske konference. AKTIV MLADINE NA ZUNANJEM OBRATU RUDNIKA TRBOVLJE. Na predvolivnem sestanku so si mladinci in mladinke tega obrata zadali predvsem nalogo, da izvedejo volitve 100 V«. Po pregledu dela v preteklem letu so sklenili, da poživijo kulturno prosvetno delo in ustanovijo v ta namen mladinski orkester. Takoj V mesecu januarju so pričelj zbirati material za gradnjo mladinskega sindikalnega doma. Razpravljali so tudi, kako dobiti vire dohodkov, da bi se nudila pomoč mladincem, ki so na odsluženju kadrovskega roka v JA. AKTIV LMS KOVINARJEV CHD TRBOVLJE Na predvolivnem sestanku kovinarjev CRD je bilo zelo živahno; udeležba jc bila prav dobra. Po političnem referatu in sprejetju kandidatne liste, so sprejeli sklep, da se od 70 članov mladincev, ki še niso organizirani, sprejme do oblastne konference v organizacijo LMS 40 tovarišev. Ustanovili bodo fizkul turni aktiv z nogometno ekipo, odbojko, namiznim tenisom, nadalje boks m smučarsko sekcijo. Organizirali bodo strelsko družino z najmanj 30 člani. Postavili se bodo mladinske proizvodne brigade, ki se jim bo določil plan dela. Pri izgradnji tovarniških objektov bodo opravili najmanj 600 prostovoljnih ur. Do okrajne konference mladine si hočejo nabaviti vse potrebne knjige za študij, organizirati literarni večer in le eno kulturno prireditev. Za pomoč rudarjem pri izvedbi plana se je prijavilo 7 mladincev, ki so se udeležili nedeljskega dela. Poleg razpravljanja o izvedbi mladinskih volitev je aktiv LMS CRD v Trbovljah sklenil, da ustanovi avto-moto krožek, elektrotehniški in filmski krožek. Imeli bodo nadalje strelske vaje, plesne vaje in poživili bodo fiz-kulturno delo. Predlog, da se ustanovi dramska skupina, je bil sprejet, ter jg obljubil svojo pomoč tov. Jarc. Po- živili bodo šahovski krožek in izvedli šahovski turnir. Aktiv nameščencev LMS, pa je na sestanku sklenil, da bo za volitve primerno okrasil dvorano Imeli bodo redno vsak teden sestanke, študijske sestanke pa vsakih 14 dni; najprej se bo preštudiral statut LMJ DO OBLASTNE KONFERENCE 100 TON PREMOGA Aktiv mladine uprave rudnika je na svojem sestanku pregledal sklepe in ugotovil, da se niso v celoti izpolnili. Prostovoljnih ur, katere so sklenili izvršiti, niso mogli napraviti zaradi vremenskih neprilik. V počastitev oblastne konference so sklenili, da bodo nakopalj 100 ton premoga. Med posamezniki se je obvezal tovariš Šuštar Miro za 20 ton, tov. Bregar za 30 ton in tovariš Železnik za 50 ton premoga. Priredili bodo dva kulturna večera, sestavili moštvo za odbojko In priredili dva izleta v partizanske kraje. Mladina gimnazije se V minulem tednu se je vršila na gimnaziji v Trbovljah predvolivna mladinska konferenca, na kateri so mladinci gimnazije pregledali svoje delo in ugotovili uspehe in napake, ki Pa jih bodo v letošnjem letu odpravili. Poročila sama so bila slabo pripravljena in so pokazala, da delo v Prvem polletju ni bilo zodovoljivo. Premalo pazljivosti se je posvečalo učnim uspehom. Pomanjkanje discipline se je pokazalo predvsem v ideološkem delu. Študij, ki se je sicer vršil Po razredih, ni bil dovolj pripravljen in kvaliteten, to pa zaradi tega, ker mladinsko vodstvo ni posvetilo dovolj Pažnje predavateljskemu kadru. Vodili se niso dnevniki o študiju in ni bilo pregleda o udeležbi pri študijskih sestankih. Zaradi pomanjkanja ideološke izgradnje nima gimnazijska mladina pravilnih odnošajev do dela in organizacije. To se Je v veliki meri občutilo in pokazalo pri slabem učnem uspehu. Mladinska organizacija je s svojim članstvom sodelovala Pri prostovoljnem delu edino pri graditvi šole. Lepši uspehi so bili doseženi na fizkultumem polju. V pričetku leta se je gojila le košarka in lahka atletika, v zadnjem času pa je postala fizkultura že bolj vsestranska. Vzlic lepemu raavitku fizkulture pa je treba poudariti napako, da se sploh ni tekmovalo za fizkulturno značko. Mladinska organizacija vodi tudi pionirje. Da pionirska organizacija ni dosegla Pomembnejših uspehov, je iskati vzrok V tem, da so pionirski voditelji Se začetniki in se šele seznanjajo s svojim delom. Imajo pa mnogo volje In zanimanja za delo pionirjev. Kulturno prosvetno de k) je zaživelo ha pobudo mladine. V nasprotju s prejšnjimi leti se posveča največja pažnja delu po razredih. Organizirale •o se že samostojne proslave ob raznih obletnicah, kolektiv 8. razreda pa je priredil samostojen kulturni nastop. Dramski odsek gimnazije se tudi pripravlja, da nastopi, prav tako tudi pevski zbor s samostojnim koncertom. V diskusiji na poročilo o delu mladinske organizacije so mladinci, kakor tudi profesorji, Se podčrtali osnovne tlapake slabega dela, ki so bile predvsem v malomarnem odnosu mladincev In funkcionrjev, v nenačrtem delu ter v pomanjkanju kritike in samokritike. Po sestavi novega odbora, ki bo izvoljen na mladinskih volitvah J. februarja, je bil predložen konferenci načrt za delo v drugem polletju. V počastitev oblastne konference so sprejeli sledeče obveze: Ideološko delo: Predelale se bodo Vse teme, ki so še v zaostanku, uvedel ■e bo dnevnik študija in skrbelo se bo za kvalitetno In pravilno izbiro predavateljskega kadra. Kulturno prosvetno delo: Uvedli se bodo življenjski stenčasl. Začelo se bo pripravlja na volitve s samostojnim kulturno prosvetnim delom po razredih. Ustanovil se bo literarni krožek. Organiziral se bo dra-matski tečaj za začetnike. Naštudirali se boste dve dvodejanki, in sicer »Zupanova Micka« in »Sumljiva oseba« ter pripravil koncert pevskega zbora. Fizkultura: Uredil se bo stadion za košarko in lahko atletiko, organiziralo tekmovanje v športnih igrah, kor šarki, odbojki, namiznem tenisu in nogometu. Uvedla se bo splošna vadba za pionirje. 50 °/» mladine in 70 % pionirjev bo tekmovalo za fizkulturno značko. Uvedla se bo orodna telovadba in tekmovanje v lahki atletiki. Prostovoljno delo: Fkl prostovoljnem delu se bo opravilo 1500 ur. Sah: Organiziral se bo moštveni turnir, medrazrednl turnir, nagradni turnir za mladinke, turnir posameznikov in štirje brzoturnirjl. Pionirska organizacija. Vršile se bodo redne seje vodičev in kontroliralo njihovo delo. Ustanovila se bo prirodoslovna skupina, postaja ljudske tehnike, recitacijska skupina ter organiziral izlet ponirjev ob sodelovanju mladincev. Izvoljena je bila posebna komisija, ki bo kontrolirala izvrševanje obvez. Z izvrševanjem sprejetih obvez se bo mladinska organizacija na gimnaziji ponovno dvignila v vrsto najboljših mladinskih organizacij. AKTIV KEMIČNE TOVARNE V HRASTNIKU TEKMUJE V ČAST OBLASTNI KONFERENCI Na predvolivnem sestanku so sklenili mladinci in mladinke tega aktiva, da bodo tekmovali v čast oblastni konferenci po naslednjih točkah: V aktiv bodo vključili 8 neorganiziranih mladincev. Vzpostavili bodo eno mladinsko proizvodno brigado. 15 mladincev bodo vključili v krožek Ljudske tehnike, uredili sl bodo dramsko skupino ln priredili eno igro. Prostovoljnih ur pri raznih delih bodo napravili 100. Izvedli bodo spomladanski cross s pritegnitvijo 50*/« vseh mladincev. Vsi se bodo vključili v Izobraževalni tečaj Na sestanku v Čečah so mladinci kritizirali slab obisk sastankov ln študija. Lep uspeh pa so dosegli na kulturno prosvetnem polju, saj so-dali 7 iger in izvedli tri proslave. Fizkultumi aktiv je izvajal le proste vaje in organiziral dva množična izleta. Za volitve bodo dvorano lepo okrasili ln se udeležili stoodstotno. Do volitev se bo aktiv pomnožil 2a 5 članov. Naštudirali bodo igro »Prisega o polnoči«. Nudili bodo vso pomoč aktivistom pri socializaciji vasi ln vsak mladinec In mladinka se bo vključil v izobraževalni tečaj. Ob zaključku prvega polletja v šolskem letu 1949-5* Profesorji: Dom se premalo briga za Starši: Sola ne vrši svoje naloge. *W uspeh ter ne nudi šali potrebne Otroci bi se moraš! v šoli že več naučiti. Pomoči. Kdo ima prav? Pozivamo vse učitelje ln profesorje, kakor tudi starše, to svoje mnenje, utemeljeno s tehtnimi razlogi, dostavijo uredništvu, Id htvarja diskusijo o teh vprašanjih. — '. m 3 s a H .W Okrajno mltulinsko prvenstvo v šahu V soboto 14. t. m. se je končal v Hrastniku turnir za mladinsko prvenstvo v šahu okraja Trbovelj. Na turnirju je. igralo osem udeležencev, kar je gotovo premajhno število za trboveljski okraj. Turnir je bil kvalitetno na precej visoki stopnji. Večina igralcev, zlasti igralci iz Hrastnika prilično dobro obvladajo teorijo. Boj za prvo mesto se je stopnjeval že od prvega kola naprej. Odločitev je padla šele v predzadnjem kolu. Prvo mesto je zasedel Drobež Jože (Trbovlje) brez poraza. — O kvaliteti posameznih igralcev bi lahko rekli sledeče: Drobež Jo- St Priimek In ime, kraj: 1. Drobež J., Trbovlje 2. Kladnik R, Hrastnik 3. Podlogar, Hrastnik 4. Zavrašek, Hrastnik 5. Turk J., Trbovlje 6. Slanšek, Hrastnik 7. Plahuta, Hrastnik 8. Turk M., Trbovlje Trbovlje 16. januarja 1950. lidno naprej. Dve partiji je po sreči rešil. Igral je slabše kot običajno, za Kladnik Rudi igra precej nervozno. Zaradi tega je prišel z nekaterimi igralci v slabši položaj. Po znanju in praksi bi lahko zasedel višje mesto. —r Podlogar je igralec »na zmago«. Igral je zelo dobro, saj je premagal vse, ki so se plasirali za njim. Lepo igro je pokazal Zavrašek, ki je zasluženo zasedel četrto mesto. Turk Jože je'igral prvič na večjem turnirju, igral je dosti slabše kot običajno. Plahuta je priza* dejal marsikomu skrbi v začetku in sredi igre. Izgubil je dve dobljeni poziciji in eno remis pozicijo. Razvil se bo po vseh izgledih kmalu v prav do-brega igralca. — Slanšek je začel igrati šele na koncu turnirja. Iz zadnjih treh partij je dobil dve in pol točke. — Turk Miha ni bil v formi. igra so-1 Končno tabela lzgleda takole: 1 2 1 4 6 < 7 8 točk mesto %i =3 % 1 1 V, X 1 1 5X 1. 78,6 X 1 x 0 1 1 1 5 2.-3. 71,4 0 0 S 1 l 1 1 1 5 2—3. 71,4 0 X 0 — v 1 1 1 4 4. 37,11 % 1 0 X 0 1 X 3X 5. 50 % 0 0 0 r žž 0 1 aX 6. 35,7, 0 0 0 0 0 1 :—. 1 2 7. 28,7 0 0 0 0 X 0 'o % 8. 7,11 Turk Jože. Šah v Hrastniku Sah je v Hrastniku kljub mnogim težkočam zelo razvit. Res je, da dobimo včasih denarno pomoč od sindikata, vendar prave pomoči — propagande — ni. Naša mladina Je prepuščena sama sebi. Nobene organizacije ni, ki bi mladino pritegnila k sebi In Jo tako pridobila za neki smoter. Potrebno je, da sindikalna ta ostale množične organizacije resno primejo to zadevo v roke. Mladino Je treba pritegniti tako, da se bo fizično in umsko vzgojila, da bo tako bolj sposobna izpolniti svoje obveznosti do socialistične domovine. Naloga flzkultur-ne organizacije Je, da mladino vzgoji fizično in da Ji da moč, — naloga šahovske organizacije pa je, da mladino vzgoji umsko. Pri nas pa se umska vzgoja zanemarja. Pozabljamo, da mora človek najprej imeti nekaj v glavi, potem šele v rokah. Zato se poprimimo tudi umske vzgoje, kajti le tako bomo lahko pravilno uporabili svoje fizične sposobnosti. Pri vsakem delu Je treba trikrat premisliti ta enkrat storiti. Misliti, res pravilno misliti pa nas nauči šah. Sah Je kakor vojska. Igralec Je vrhovni poveljnik, šahovska deska pa bojišče. Igralec se pri šahu nauči, kako je treba varčevati svoje moči, jih pravilno ter ob pravem času uporabiti. Pravi šahist je preračunljiv, varčen, previden, plemenit in sposoben razvozi jati tudi težke probleme. Sa- hist ve, da mu kljub dobri igri lahko najmanjša napaka vse pokvari. Če bi to vedele naše množične organizacije in naša mladina, bi bil šah bolj popularen. — Tako pa? Zato apeliramo na vse naše množične organizacije, posebno pa na našo mladino, naj se nam priključi ih stopi v naše vrste. Kljub dosedanjemu nezanimanju je naš šah še precej razvit. Da je temu tako, smo dolžni hvalo našemu agilnemu vodstvu ali bolje rečeno, našimi šahlstom. Vzlic temu, da so nas stalno premeščali kakor desetega brata, vseeno životarimo. Sedaj vedrimo v neki, sicer prijetni sobici, kjer pa nimamo pravih miz, marveč so to poševne in ozke šolske klopi. Upamo, da bo sim dikat uvidel naše težkoče ta nam priskočil na pomoč. , Hrastntški Sah uživa precejšen ugled med ostalimi slovenskimi šahistl, posebno mladinski šah. Da je temu res tako, dokazuje zaupanje Sah. zveze Slovenije, ki nam |e poverila organizacij« mladinskega turnirja za prvenstvo trboveljskega okraja v okviru predtekmovanj za mladinsko prvenstvo Slovenije. Turnir se |e pričel 6. t. m. Ini šteje 9 najmočnejših mladih šahlstov iz trboveljskega okraja, ta sicer 5 iz Hrastnika (Slanšek J., Kladnik R„ Podlogar D., Zavrašek M.. Plahuta V.) in 4 lz Trbovelj (Drobež J., Turk J.. Turk M.. Hodej St.). Ta turnir bo pokazal, kdo Izmed dobrih je najboljši. Favoriti za prvo mesto so Podlogar, Kladnik. Drobež in Turk J. Kdo bo pa prvi, bo odločila igra. Studijski sestanki ta vse seje, za k afere se odgovorni predhodna temeljito ne pripravi, se vedno spremene v dolgočasno, pusto in nezanimivo posedanje, zehanje in pretegovanje. Posledica tega je vedno slabša udeležba. Sedaj pa se postavlja vprašanje takole: Zakaj študij prt nas ne uspeva? Zakaj je slaba udeležba tudi na sejah in množičnih sestankih? Samo z ostro kritiko boste odpraviti takšne napake ter ustvarili pogoje za kvalitetni študij in množično udeležbo. Letna skupščina okrajnega telovadnega odbora Trbovlje Na letni skupščini okrajnega telovadnega odbora Trbovlje, ki se je vršila v nedeljo 15. t. m. so se pregledali uspehi društva v preteklem letu in izvoljen je bil nov odbor. Na skupščini je bilo navzočih 25 delegatov, nadalje zastopniki ljudske oblasti, množičnih organizacij, ter uprav podjetij. Okrajni telovadni odbor je za leto 1949. postavljeni plan izvršil v celoti V pogledu kvalitetnih prireditev, — premalo pa se je storilo na razširitvi fizkulture. V sestavu okrajnega telovadnega odbora deluje 6 društev, od katerih pa so aktivna samo tri. To so Zagorje, Trbovlje in Hrastnik. Manj aktivno je bilo društvo v Radečah, medtem ko novoustanovljeni društvi Loke-Kisovec in Dol pri Hrastniku nista delovali. Društvo Dol pri Hrastniku sploh ni imelo še občnega zbora. Delna krivda na neaktivnosti teh telovadnih društev leži mestoma na okrajnem telovadnem odboru, ki je imel premalo stika s terenom, kakor tudi na množičnih organizacijah, ki niso nudile društvom tiste pomoči, kot bi to bilo potrebno. Pereča točka skoraj pri vseh društvih pa je bilo vprašanje uporabljanja fizkulturnih domov V Zagorju in Hrastniku, medtem ko je fizkulturni dom v Radečah v skarj-no slabem stanju. V Trbovljah pa sploh ni fizkulturnega doma in se tudi Vkljub ponovnim urgencam sploh še ni pričelo z gradnjo tega prepotrebnega doma. Prav dobra je bila povezava z JA; njen predstavnik se je redno udeleževal vseh sej. Prav tako, je tudi TD Hrastnik imelo dobro povezavo s centri predvojaške vzgoje. Organizacija tekmovanj Okrajni telovadni odbor je organiziral v decembru 1948 dvoje medokraj-nih tekmovanj s Celjem v vajah na orodju. Izvedel je meseca maja okrajno izbirno tekmovanje za tekmovalce III. razreda, ki ?e ga je udeležilo 39 tekmovalcev iz Trbovelj, Hrastnika "in Zagorja. Okrajni dan plavanja se ni izvršil zaradi pomanjkanja vode v bazenu vkljub temu, da je bilo pripravljenih čez 50 tekmovalcev. Nastopili so le obvezniki predvojaške vzgoje, ki so plavali v polni bojni opremi. Plavalna tekma se je vršila naslednji dan v Hrastniku, ki pa so se je udeležili Samo člani TD Hrastnik in SSD Rudar Trbovlje. Okrajne tekme v obdojkl so še izvedle meseca junija. Udeležile so se vse vrste iz Trbovelj in ena vrsta iz Zagorja. Tudi pri okrajnem tekmovanju v lahko atletiki v septembru je nastopilo 43 tekmovalcev iz Zagorja in Trbovelj. V okrajnem tekmovanju v akademskih točkah so naltopila tri društva ter je vrsta članic iz Hrastnika zasedla prvo mesto, drugo in tretje mesto pa člani TD Trbovlje in TD Zagorje. Poleg tekmovanj v okrajnem merilu so tekmovalci OTO sodelovali na republiških in zveznih tekmah. Izrečeno je bilo priznanje TD Trbovlje, ki se je z 11 tekmovalci udeležilo »Turnirja mest« v Sarajevu v mesecu marcu in dalo 3 mladince v slovensko vrsto za mladinski dvoboj Slovenija : Vojvodina. Okrajni telovadni nastop v mesecu juniju je uspel prav dobro; vzlic slabemu vremenu je nastopilo 607 telo-vadečih. Društveni nastop je Imelo edino TD Zagorje. Akademije so bila izvedene tri v Zagorju, Hrastniku in Trbovljah. Poleg svojih prireditev pa so društva sodelovala skoraj pri vseh večjih proslavah. Titova štafeta je bila velika manifestacija delovnega ljudstva revirjev; skupno je teklo vseh tekačev 1730 na glavni in stranskih progah v dolžini 126 km. Proslavam ob priliki predaje štafetne palice je prisostvovalo čez 6000 prebivalcev. Lep napredek je bil dosežen pri ciossu. Pri spomladanskem crossu je teklo 3890 tekačev ter je bil plan Izpolnjen s 121 o/0, jesenskega crossa pa se je udeležilo 4034 fizkulturnikov, kjer se je plan izvršil s 125 %. Proti letu 1948. se je dosegel porast za 152 odstotkov. Tekmovanje za fizkultunio značko V tekmovanju za fizkulturno značko je bil plan sicer dosežen ter je bilo doseženih 14 zlatih, 17 srebrnih, 10 bronastih, 353 mladinskih in 986 pionirskih značk. Značke so si priborili samo pripadniki TD Trbovlje, TD Zagorje in smučarske sekcije Rudar. Prav žalostno pa je dejstvo, da sl lizkultur-ne značke ni osvojil niti eden od aktivnih nogometnih igralcev. Vsem telovadnim društvom, zlasti pa podeželskim, je primanjkovalo Uspešno zaključen tečaj za fotoamaterje začetnike Da bi se fotoamaterski šport čim bolj razvil je Fotoamatersko društvo v decembru mesecu vzgojilo na tečaju 34 novih fotoamaterjev, ki so si na tečaju pridobili vsaj osnovne pojme o fotografiji. Tečaj je bil vseskozi dobro obiskan in so tečainjki z zanimanjem sledili predavanjem. Se mnogo več zanimanja pa je bilo deležno praktično delo, pri katerem so si tečajniki napravili prve posnetke pod vodstvom izkušenih starejših fotoamaterjev, ki so voditi tečaj. Z radovednimi obrazi so strmeli nad skodelico z razvijalcem, kjer so se na fotopapirju pokazali prvi obrisi fotografije. Seveda ni šlo brez smeha, ko je marsikdo ustrelil kakega kozla in se je potem ta kozel pokazal tudi na papirju. Večina pa je napravila že kar lepe posnetke. Sedaj se vrši tečaj za fotoamaterje »A«, katerega obisujejo člani Kino-sekcije iz Trbovelj. Tudi ti kažejo veliko zanimanje za fotografijo. Sicer sta pa Kinotehnika in Fototehnika tesno povezani in je zato nujno potrebno, da sta obe sekciji v tesnem sodelovanju. Za zaključek tečaja pa je društvo organiziralo dne 15. januarja skupni izlet vseh tečajnikov na Kum, tako da so še v prosti naravi napravili po par posnetkov, V prijetni zabavi so v krasnem zimskem dnevu uživali lepo- kadra. Temu je pa precej odpo-mogel OTO, ki je organiziral v februarju enotedenski telovadni tečaj, ki se ga je udeležilo 11 mladincev in mladink iz Trbovelj, Zagorja in Radeč. Izostali pa so mladinci, ki jih je obljubila mladinska organizacija. Po obširni diskusiji so bile izrečene pohvale tovarišu Vastiču in tovarišici Vošnarjevi iz Hrastnika za uspele glasbene telovadne akademije, nadalje tovarišu Podreniku iz Zagorja za najbolje izvedeno Titovo štafeto in tovarišu Bizjaku iz Trbovelj za uspešen trud v društvu, ki ga je vložil v orodno telovadbo. Od telovadne zveze Slovenije pa sta najboljši društvi v okraju, TD Zagorje in TD Trbovlje, dobili nagrado v obliki fizkulturnih rekvizitov. Z izvolitvijo novega odbora so bili sprejeti važni sklepi in poslane pozdravne resolucije CK KPS in TZS. te naših planin in tako zaključili tečaj. — V mesecu februarju bo pričelo Fotoamatersko društvo nov tečaj za začetnike in vabimo vse, ki se zanimajo za fotografijo, da se v tečaj prijavijo. Zasavski ocvirki da se prebivalci Trbovelj, sprašujejo, kako je mogoča tako velika razlika. V MI,O gostilnah se toči žganje 1 del po 44 din in je slabše vrste kakor tisto, ki ga ločijo v rudniški restavraciji, kjer stane I del samo 22 dinarjev ... • Na Silvestrovo so se zbrali na Sv. Gori, v planinski koči k silvestrovanju boljši gospodje. Ker pa niso našli dovolj zabave v koči, so jo brihtne buče pegruntale in šle pred cerkev, kjer so peli ob polnoči razne pesmi, kakor tudi »Sveta noč« ... • Prvi dan ko je v Trbovljah ponovno vozil avtobus, so takoj poskrbeli za mazanje tal in to celo z laškim oljem. Torej sreča v nesreči. Na eni strani smola, na drugi strani pa korist... » Uprava krajevnih podjetij v Zagorju bo morala pregledati poslovanje blagajne v kinu in sicer ne finančno plat, ampak postopek pri razdeljeva- nju vstopnic. Zgodilo se je, da je neka tovarišica, ki je bila po redu trinajsta, dobila vstopnico št. 183. Takih primerov imamo več. Publika želi ve-de*i, kako se delijo vstopnice ... • Dogodilo se je, da poverjeništvo za delo OLO Trbovlje dostavlja nakazila za šolske potrebščine, katere se imajo dvigniti pri podružnici Drž. založbe Slovenije v Trbovljah do 15. januarja. Ista nakazila so bila pisana 16. januarja, ter prispela v roke naslovljencu šele 20. januarja. V skrbi, da so nakazani predmeti po malomarnosti pošiljatelja že zapadli, se je takoj stopilo v stik z Drž. založbo, katera je sicer dobila razdelilnik, ampak nima pojma od koder bo dobila kontingent za katerega so bili razdelilniki določeni. * Upamo, da bodp v bodeče uslužbenci poverjeništva z adelo <5lO bolj pazljivo delali, da ne bodo s svojo malomarnostjo ovirali drugim ustanovam poslovanja. ♦»W>IU>HWIMMUWW»»tM»M»IIW»,ll,lll> Kinoma logrofi KINO TRBOVLJE predvaja francoski glasbeni film aLJUBAVNI SEN«. Predstave od petka do ponedeljka. KINO »RAJKOtt HRASTNIK predvaja češki film »SLUTNJAH. Predstave od sobote do ponedeljka. Naslednjo sredo in četrtek predvaja francoski film aKAVARNA V PR1-STANISCUh. KINO TRIGLAV ZAGORJE predvaja v soboto 28. jan. ob 5 in 7 zvečer, v nedeljo 29. jan. ob 3, 5 in 7 zvečer sovjetsko pravljico »ZLATI KLJU-CICKh. — V sredo L februhrja, četrtek 2. februarja ob 5 in 7 zvečer) francoski film »LJUBAVNI SEN«. OBJAVA Zgubila sem zlat uhan dne 12. jan. na potu od Delavskega’ doma do gimnazije. Najditelja prosim, da ga vrne na naslov: PAJER Marija, Trbovlje, Delavski dom proti nagradi 500 din. P R E K L I C Podpisani Hode Ivan, Trbovlje, obžalujem in preklicujem vse žalitve, ki sem jih izrekel v vinjenem stanju tovarišu Petriču Poldi in se mu zahva-ljejem, da je imenovani odstopil od , tožbe. Hode Ivan, Trbovlje. PREKLIC podpisana Bastič Alojzija preklicujem vse neresnične govorice, katere sem govorila v zvezi z zakonskim kršenjem med tov. Goleš Martinom in njegovo ženo, kakor tudi med zakonom tov. Kirn Ivanom in njegovo žčno Kirn Karolino. Bastič Alojzija. OBVESTILO VSEM NAROČNIKOM Kakor je bilo že objavljeno izhaja y letošnjem letu Zasavski udarnik v povečanem obsegu in to en teden 4 strani in en teden 8 strani. Povišana naročnina znaša mesečno 10 din, tromesečno 30 din, polletno 60 din in celoletno 120 din in ne kakor je bilo objavljeno v prejšnjih številkah. Vsi naročniki, ki še niso poravnali naročnine za lansko leto, naj nakažejo to takoj na Upravo rudnika rjavega premoga Trbovlje »Zasavski udarnik« tek. št. 607-31017-3, kakor tudi vsaj polletno naročnino. Uredništvo Zasavskega udarnika. ► «S>«<*■ O♦"<►•<«►<,> -9» Tovariši, tovarišice! Ko čitaš naš *ist „Zasavski u£antiku, pomisli tudi stoto, ali si že poravnal naročnino. Gostovanje Rudarla v Kopru Rudar je pretekli teden odšel na gostovanje v Koper, kjer bo odigral več tekem. Po poročilih, ki smo jih dosedaj prejeli, je odigral prvo tekmo v Piranu. V nogometni tekmi proti Piranu je moštvo Rudarja doseglo zmago s 3:1. Podrobnejše poročilo o poteku gostovanja in doseženih rezultatih bomo poročali v prihodnji številki. Kladiva«* je napovedal tekmovanje Rudarju Na zadnjem občnem zboru je nogometni klub SSD Kladivar določil obširen plan dela, iz katerega važnih točk je napovedal tekmovanje nogometnemu klubu SSD Rudarju iz Trbovelj. Z željo, da bi se že nastali tovariški odnosi med obema kluboma še poglobili, da bi nogomet v Trbovljah in v Celju dosegel v planskem letu 1950 še lepše uspehe, je bilo to tekmovanje na rednem občnem zboru soglasno sprejeto. Upamo, da se bodo naši športni tovariši iz črnega revirja tudi temu tekmovanju odzvali. Kladivar : Bratstvo (H) 9 s I (4 s I) V nedeljo je gostovala oslabljena enajstorica Kladivarja v Hrastniku ter tam odigrala prijateljsko tekmo s tamkajšnjim nogometnim klubom Brat- stvom, ki je doslej več mesecev igralo kvalifikacijske tekme za vstop v slovensko ligo. Isti klub je imel tudi možnost, da tekmuje v tekmah za zimski pokal. Kladivar je visoko porazil domačine, ali se v prvih petnajst minutah ni znašel ter dovolil domačinom, da so precej napadali vrata Celjanov ter uspeli izenačiti rezultat. Toda Kladivar se je pritiska hitro otresel ter pričel napadati vrata Bratstva, ki prednosti in terenske premoči kljub visokemu rezultatu ni pravilno izkoristil. Kljub danim devetim golom ter lepi tehnični igri je moštvo Kladivarja premnogo kombiniralo ter zastreljalo mnogo šans. Sicer pr. je bila igra lepa in Celjani so maloštevilnim Hrastničanom pokazati, krko se igra nogomet. Želeli bi pa, da igralci Kladivarja v bodoče resneje vzamejo poziv kluba na znanje ter se tekem izven Celja tudi udeleže. V moštvu Bratstva se je izkazal po-lčg desnega krila. Zadeva, ki je dal častni gol za svoje barve, še srednji krilec Zorko, ki je bil zelo borben, medtem ko je bil najslabši mož na polju njihov vratar, ki je precej kriv visokega poraza. Kladivar je v splošnem zaigral zelo dobro, je pa dopustil v prvi tretjini polčasa, da so imeli domačini nekaj terenske premoči. Sodil je Benčina iz Hrastnika prav dobro. Uredništva Trbovlje — Uprava rudnika Trbovlje telefon M — Tiskarna Slovenskega poročevalca — Odgovoru! urednik Stane Šuštar