9., 10. štev. september, oktober 1922. Letnik XLV. CERKVENI GLASBENIK GLASILO CECILIJINEGA DRUŠTVA V LJUBLJANI. izhaja po enkrat na mesec in velja za celo leto z glasbeno prilogo vred 20 Din., za dijake 10 Din. Za Italijo 15 lir, za Ameriko 1 dolar. Uredništvo in upravništvo: Pred Škofijo št. 12, I. nadstr. Cerkvenoglasbena liturgika. Fr. Ferjančič. (Dalje.) I. Božična doba. Središče te dobe je božični praznik in temeljni dogodek, ki ga imamo v tej dobi pred očmi, je učlovečenje Sinu božjega. Sveta Cerkev pa nas ne pelje takoj k jaslicam Gospodovim; kot pripravo na božič je postavila sveti adventni čas. 1. Advent. Kar je bilo vernikom stare zaveze onih štiritisoč let pred prihodom Odrešenikovim, to je nam adventni čas s svojimi štirimi nedeljami. Ime advent prihaja od latinske besede »adventus«, kar pomenja »prihod«; imenuje se ta čas zato tako, ker se v njem pripravljamo na prihod Gospodov, in sicer na prvi njegov prihod ob rojstvu in na drugi prihod ob koncu sveta. Misel na prvi prihod nas navdaja s hrepenenjem in veseljem, misel na drugi prihod pa z duhom pokore. Ta dvojni značaj naj se razodeva tudi v cerkveni glasbi te dobe. Spokorni duh adventnega časa se nam kaže zlasti v tem, da se ob nedeljah in tudi drugih dneh, ko se ne obhaja god kakega svetnika, mašuje v vijolični barvi* brez »Gloria« in z »Benedicamus« ob koncu. Tudi se ob adventnih nedeljah pri peti sv. maši ne sme orglati, izvzemši tretjo adventno nedeljo, katere introit se pričenja z besedo »Gaudete« »veselite se«). Vendar pa se smejo tudi ob onih prepovedanih nedeljah pri peti sv. maši izjemoma — ako je to potrebno — rabiti orgle samo za sprem-ljevanje petja, medigre pa morajo popolnoma izostati.1 »Aleluja pa se glasi tudi v adventnem času. Sv. Cerkev časti v adventu posebno pre-blaženo Devico Marijo, ker smo po njej dobili Odrešenika na svet. Mariji 1 Na vprašanje: »Ali se sme pri oficijih in mašah, pri katerih je sicer orglanje prepovedano, rabiti orglanje samo kot spremljevanje in podpora petja na ta način, da sicer orgle molče, ko molči tudi petje?« je kongregacija za sv. obrede 11. maja 1911 odgovorila: »Da, v slučaju potrebe.« Ker je šlo takrat za spremljevanje koralnega petja, je kongregacija z novim odlokom 22. marca 1912 izjavila, da velja ona določba ne samo za koralno, temveč tudi za večglasno petje. tla čast se obhajajo z o r n i c e , pred božičnim praznikom pa marsikje slovesna devetdnevnica. Iutroit votivne adventne maše se pričenja z besedo »Rorate«, t. j. »rosite« (nebesa pravičnega). V adventu (8. decembra) obhajamo tudi zapovedan praznik Marijinega brezmadežnega spočetja, ob katerem se spominjamo, da je Bog po posebni milosti božji zaradi zasluženja Jezusovega obvaroval Marijo madeža izvirnega greha, da je bila že takoj v prvem trenotku svojega življenja vsa čista in polna milosti. Spremenljivi, masni spevi tega lepega praznika so ti-le: Introit. Is. 61. Gaudens gaudebo in Domino, et ex-sultabit anima mea in Deo meo: quia in-duit me vestimentis salutis, et indumento justitiae circumdedit me, quasi sponsam ornatam monilibus suis. Ps. 29. Exaltabo te, Domine, quoniam suscepisti me, nec delectasti inimlcos meos super me. Gloria Patri... Silno se veselim v Gospodu, in moja duša se raduje v mojem Bogu, ker me je oblekel v oblačilo zveličanja in me ogrnil z obleko pravičnosti, kakor nevesto, ozaljšano z njenimi dragotinami. Poveličevati te hočem, o Gospod, ker si me sprejel, in nisi dal mojim sovražnikom veseliti se nad menoj. Čast bodi Očetu .. • V tem introitu polaga sv. Cerkev Mariji na jezik besede preroka Izaija in kralja Davida, s katerimi poveličuje Boga, da jej je podelil tako velike milosti in zmago nad hudobnim duhom. Gradual. Judit. k. 13. Benedicta es tu, Virgo Mana, a Domino Deo excelso prae omnibus mu-lieribus super terram. V. pogl. 15. Tu gloria Jerusalem, tu laetitia Israel, tu honorificentia populi nostri. Alleluja, alleluja. V. Visoka p. 4. Tota pulchra es, Maria, et macula originalis non est in te. Alleluja. Blagoslovljena si ti, o Devica Marija od Gospoda, najvišjega Boga pred vsemi ženami na zemlji. Ti (si) slava Jeruzalema, ti veselje Izraela, ti čast našega ljudstva. Aleluja, aleluja. V. Vsa si lepa, o Marija, in izvirnega madeža ni na tebi. Aleluja. Lepa predpodoba Device Marije je bila v stari zavezi Judita, ki je Holofernu glavo odsekala,' kakor je Marija kači glavo strla. Zato pozdravljamo v gradualu Marijo z istimi besedami, s katerimi so Izraelci pozdravljali Judito po njeni slavni zmagi. Zadnji verz v gradualu pa je vzet iz »Visoke pesmi« in je lep prehod k evangeliju, v katerem nadangel pozdravlja Marijo »milostipolno«. Ofertorij. Luk. 1. Ave Maria, gratia plena. Dominus tecum, benedicta tu in mulieribus. Alleluja. V ofertoriju se ponavlja pozdrav nadangela Gabriela. Komunija. Ceščena Marija, milosti polna: Gospod je s teboj, blažena si med ženami. Aleluja. Gloriosa dieta sunt de te Maria, quia fecit tibi magna, qui potens est. Slavno se je govorilo o tebi, Marija, zakaj velike reči ti je storil on, ki je mogočen. Tudi ta komunija se nanaša na pomen istega veličastnega pozdrava. >j ' (Dalje prih.) Pregled novejšega slovenskega cerkvenoglasbenega slovstva. Stanko Premrl. (Dalje.) II. Skladbe z latinskim besedilom. t A. Latinske maše. a) zamešanizbor (oz. za meš. zbor in orgle). Foerster: in hon. s. Caeciliae (lahka, lepa, porabna tudi za petje brez spremljanja orgel). Foerster: solemnis (težja, boljše vrste,~tudi za orkester). Foerster: s. Francisci (primeroma še lahka, vendar bolj kontra- punktična oz. figurirana kot maša sv. Cecilije). Fajgelj: in hon. B. M. (lahka). Fajgelj: »Rex gloriae« (kontrapunktična). Hladnik: Ss. Trinitatis (porabna). Hladnik: »Laetentur coeli« (triglasna z orglami; lepa). Hladnik: Ss. Apostolorum Petri et Pauli (kontrapunktična). Hladnik: Ss. Rosarii (zelo lahka). Hladnik: »Ave Regina coelorum« (zelo lepa, ena boljših Hlad-nikovih). Hladnik: s. Familiae (precej dobra). Hladnik: solemnis (v celoti dobra, Gloria in Čredo v oblikovnem oziru slabejša; tudi za orkester), v Hladnik: po Riharjevih motivih (porabna). Hladnik: »Salve Regina« (tudi le srednje vrednosti). Hribar: »Tota pulchra es, Maria« (lahka, dobra). Hribar: s. Josephi (lahka, dobra). Pogačnik: de Špiritu sancto Pogačnik: in hon. B. M. V. op. 9. Pogačnik: s. Josephi Laharnar: »Ora pro nobis« (kontrapunktična). Rott: Immaculata (bolj šibka). Premrl: in hon. s. Christinae (srednje^ težka, boljše vrste). Kimovec: s. Caeciliae (lahka, dobra). Sattner: seraphica (srednje težka, boljše vrste). Modrič: s. Gregorji (preprosta). Vse naštete latinske maše so izšle samostojno. V »Cerkvenem Glasbeniku« pa so bile objavljene sledeče: Budna: in hon. B. M. V. (lahka). Fajgelj: tri latinske maše (v preprostem slogu). Hribar: s. Antonii (lahka, preprosta). Pogačnik: in hon. B. M. V. op. 10. (lahka, dobra). vse tri lahke in dobre). Kimovec: Ss: Cortfis Jesu (srednje težka, boljše vrste). Tomec: s. Viti (preprosta). ' Vodopivec: in hon. Nativitatis B. M. V. (lepa, primeroma lahka). b) zamoškizbor: Burgarell: s. Joannis (dobra). Foerster: s. Jacobi (lahka, lepa). Foerster: s. Aloysii (nekoliko težja, tudi lepa). Foerster: in festis solemnibus (koralna). Pogačnik: Ss. Cordis Jesu (zelo lahka, lepa). Kimovec: s. Josephi: (lepa). Premrl: s. Laurentii (krepka). Fajgelj: ss. Achatii (dobra). c)za triglasni ženski zbor in orgle: Foerster: Immaculata (zelo lepa, boljše vrste). d) za dvaglasa z orglami : Fajgelj: sine nomine (v C. 01.). e) za en glas z orglami: Lavtižar: »Ecce panis Angelorum« j , , Lavtižar: »Statuit Dominus« J (obe lahkl' lepi)" Fajgelj: op. 9. Kimovec: de Angelis (koralna). Kot dve starejši, glasbeno sicer uvaževanja vredni, a za bogoslužje neprikladni latinskimaši omenjam dodatno šeNedvedovo in Avgust Lebanovo. V rokopisih pa se nahaja — kolikor mi znano — še več la-t i n s k i h m a š : Fajgelj (več maš), Foerster (1), Premrl (3), dr. Kimovec (najmanj tri), Emil Adamič (1), Karlo Adamič (1), Janko Ravnik (1), Kle-menčič (1) in pokojni A. Sachs (1). B. R e q u i e m. a) zamešani zbor: Foerster: v D-molu (C. Gl. 1879, lahek, lep). Hribar: v A-molu (lahek, lep). Hladnik: op. 2, op. 23. in op. 34. Miglič Laharnar (preprosti). Vurnik b) zamoškizbor: Foerster: op. 80 (Cantica sacra II. Dodan je tudi Libera). c) za en glas in orgle : Kimovec: en figuralen in en koralen Requiem. Premrl, (lep). Hladnik, (lep). C. T e Deum. a) zamešani zbor: Foerster: op. 18. (v C. Gl.). Foerster: super cantum popularem (lahek, ljudski). Foerster: op. 71 (težak, z orglami oz. orkestrom, boljše vrste). Hladnik: op. 3 (s koralnimi vlogami, ki naj se pojo v enakih notah, kot pojemo danes tradicionalni koral). Hladnik: op. 47 (lep, živahen, mogočen). Hladnik: op. 71 (slovesen, dasi oblikovno ne povsem zadovoljiv; tudi za orkester). Hladnik: še dva kratka, lahka. Carli: op. 3 (preprost). Sattner: Te Deum z orglami (zelo lep, v vsakem oziru dober, hkrati kratek in učinkujoč). b) za moškiali ženski zbor: Foerster: op. 63 (lahek). D. Asperges, Vidi aquam. Hribar (oboje). Hladnik (oboje). Kimovec (oboje). * Mihelčič (oboje). Grum (oboje). Miglič (oboje). V Cerkvenem Glasbeniku: Foerster (oboje). Lavtižar (Asperges). Premrl (oboje). Kimovec (3 Asperges, boljše vrste). Železnik (Vidi aquam). Vse za mešani zbor, Migličevi skladbi pa za mešani in mošlju zbor. Kako in kje sem nabiral slovenske narodne pesmi. Piše Franc Kramar, bivši nabiratelj slov. narodnih pesmi.1 I. Ko je Koledar družbe sv. Mohorja od 1. 1908. prinesel zanimiv članek »Nabirajte narodne pesmi!«, me je bil ta tako navdušil, da sem tudi jaz začel z drugimi zapisovalci vred nabirati slovenske narodne pesmi z napevi in jih pošiljati v Ljubljano g. Milčinskemu, ki je bil takrat član slovenskega delovnega odbora za slov. narodne pesmi, oz. voditelj nabiralnega odseka za Dolenjsko. Ker je te slov. nar. pesmi z napevi vred nameravalo izdati bivše avstrijsko c. kr. naučno ministrstvo kot publikacijo »Avstrijske narodne 1 Je zdaj organist v Tomišlju pri Ljubljani. pesmi«, sem jih tudi jaz nabiral v njegovem imenu po Kranjskem in Štajerskem, in sicer od 1. 1908. do 1. 1914. Ko je potem izbruhnila svetovna vojna in sem moral iti k vojakom, je nabiranje narodnih pesmi med vojno povsod počivalo, tako tudi pri nas. Ko je potem 1. 1918. Avstrija razpadla, in so na njeno mesto nastopile nasledstvene države, in med njimi tudi naša Jugoslavija, upamo zdaj, da se bo naša kr. vlada, oz. ministrstvo za prosveto in vere začelo zanimati tudi za to velevažno kulturno delo in bo izdalo kakor hitro mogoče vse jugoslovanske narodne pesmi z napevi vred, — srbske, hrvaške in slovenske. Saj je samo slovenskih narodnih pesmi od vseh zapisovateljev okoli 10.000, ki mrtve leže v »Glasbeni Matici« v Ljubljani in čakajo, da bi jih kdo uredil in objavil. Gotovo jih imajo pa tudi bratje Srbi in Hrvatje še častno število takih, ki bi jih z največjim veseljem vsi glasbeni Jugoslovani sprejeli, če bi bile objavljene.2 Koliko je lepili narodnih biserov med temi mnogoštevilnimi nabranimi, toda še ne izdanimi jugoslovanskimi narodnimi pesmimi, se bo šele potem videlo, ko bo vso to lepo in ogromno gradivo zagledalo beli dan, kar Bog daj kmalu! Kako lepe so n. pr. obsmrtnice (pesmi, ki se pojo pri mrličih) s svojimi milimi, otožnimi napevi, ki sem jih samo jaz okoli 400 po Sloveniji zapisal, koliko pa še drugi! Toda te in druge lepe naše narodne pesmi, čeprav že zapisane, niso javnosti še nič znane, in naša javnost še ne ve za njih veliko vrednost in lepoto. Da bi se pa to važno gradivo čimpreje izdalo, prosim vse tiste čč. gospode, ki imajo pri ministrstvu za prosveto in vere glede izdaje jugoslovanskih narodnih pesmi kaj govoriti, da naj ne uvidijo samo živo potrebo te pesmi zaradi tega izdati, ker so lepe, in jih je škoda, da bi na kupu mrtve ležale, ampak tudi zato, da se s tem, ako pesmi pridejo v javnost, poplača veliki trud, ki smo ga imeli zapisovatelji s temi pesmimi. II. Zapisovati sem jaz začel slov. nar. pesmi z napevi najprvo pri nas na Ižanskem, tako, da sem zapisal po vseh ižanskih vaseh okoli 800 slov. nar. pesmi z napevi. Na Igu sem zapisal med drugimi tudi besede in napev stare pripovedne pesmi »Mlada Breda«, (Štrekelj, I. sn. št. 102.), katere nisem nikjer drugod slišal, torej se je samo na Igu še ohranila. Pela mi jo je stara ženica, ki je pa zdaj že v grobu. Zapisal sem tudi, kako je pred vojsko, ko so bili še zvonovi na Igu in pri ižanskih podružnicah, kknkalo in zvonilo. Postavil sem pod melodije tudi besede, s katerimi otroci oponašajo dotične cerkvenike in 3 Ravno o tem predmetu piše v lepem članku xlr. Vinko Ž g a n e c v listu »Nova Europa« (Zagreb, 1922, knjiga VI. broj 3. in 4.), ki je zadnja njegova številka posvečena sploh naši narodni glasbi. Pod skupnim naslovom »Naša narodna muzika« je priobčenih 13 člankov, ki so jih napisali srbski in hrvatski glasbeniki. Dr. Vinko Zganec piše o »organizaciji naše melografije«. Izdal je — kakor znano — dva zvezka medjimurskih narodnih popevk. Nabral jih je samo v Medjimurju nad tisoč. Zganec ima v rokopisu še dve veliki zbirki narodnih melodij. On svetuje, naj bi se nabiranje nar. melodij začelo gojiti bolj sistematično, naj bi se določili za to glasbeniki in se jim poverilo nabiranje v gotovih pokrajinah. Izdajati pa naj bi se pričel zbornik narodnih melodij (brez harmonizacije), da bi imeli na ta način pred vsem zbrano vse to pre-bogafo in izredno važno gradivo. (Urednik.) vaščane, kako zvone. Pravijo, da je baje pokojni št. vidski g. župnik Blaž Potočnik zložil dotične melodije za klenkanje, in so se jih Ižanci potem od Šent-vidcev naučili. Da, to je bilo nekaj krasnega, to ižansko klenkanje, posebno ob praznikih! Človek bi ga kar samo poslušal in strmel! Zdaj je pa vse minulo! Namesto štirih zvonov binglja še samo najmanjši zvon v zvoniku. Pa, če Bog da, pride tudi tisti čas, da bo na Igu spet tako klenkalo, kot je nekdaj. Največ slov. nar. pesmi mi je na Ižanskem zapel moj oče Anton Kramar, (okoli sto), ki še zdaj živi, in ga je vedno veselilo lepo narodno in cerkveno petje. Rojen je bil 1. 18481, tako, da je zdaj star 74 let. »Zašpilal« mi je na harmonij tudi nekaj starih narodnih plesov, katere sem tudi zapisal in jih z nar. pesmimi vred v Ljubljano odposlal. Na Ižanskem je sploh veliko narodnega blaga, ne samo pesmi, ampak tudi drugega gradiva. Zapisal sem poleg 800 pesmi tudi nad 100 ižanskih narodnih pravljic in smešnic, potem 33 narodnih molitvic, 50 ugank in nekaj vraž. Odposlal sem vse to »Slovenski Matici« v Ljubljano, da izda svoj čas vse to najbrž v posebni knjigi, ki se bo imenovala »Ižansko narodno blago«. III. Ko sem na Ižanskem zapisal vse nar. pesmi, kolikor sem jih sploh mogel dobiti, sem sklenil, da jih bom začel tudi po drugih krajih nabirati, in da bom vse svoje moči posvetil zdaj v to, da zapišem po vsej Sloveniji kar mi bo največ mogoče narodnih pesmi in njih melodij, da jih tako rešim in otmem po-zabljenosti. Vedel sem tudi to, da stare osebe znajo največ starih narodnih pesmi, več kakor mlajše, in da stare osebe zginjajo dan za dnevom v grob, dočim mlajše osebe že rajši pojejo umetne narodne pesmi, kakor pa pristne stare narodne. In v tem sem zadel pravo, ker — mimogrede povem — zdaj po desetih letih je že največ tistih starih častitljivih pevcev in pevk, ki so meni takrat stare narodne pesmi pele, že v grobu; le sempatje morda še kateri ali katera živi, toda že od mnogih mojih bivših pevcev in pevk sem zvedel, da so umrli, in tako bi tudi tiste mnogobrojne, lepe stare narodne pesmi z njimi vred umrle, ko bi se takrat od njih zapete ne zapisale. Gotovo je, da ko bi n. pr. začel šele zdaj po vojski nabirati po Sloveniji naše narodne pesmi, bi jih vsaj polovico manj dobil kot sem jih pred desetimi leti, ker zdaj po vojski bi bil moj nabiralni položaj veliko slabši, kakor je bil pred vojsko. IV. Nato sem začel nabirati "nar. pesmi v sosedni šmarski župniji, rojstnem kraju znanega narodnega pesnika Matevža Kračmana ali »šmarskega šol-maštra«, ki je v narodnem duhu zložil veliko cerkvenih in necerkvenih pesmi, ki sem jih tudi jaz v ižanski in šmarski župniji nekaj zapisal kot narodne. Takrat (1. 1909), ko sem bil jaz v Šmariju, je bil njegov sin Matija še živ, kot učitelj v pokoju in star že blizu 90 let. Bil je torej .brat tistega Franceljna in 1 v Mateni pri Igu. tiste Manice, ki sta omenjena v znani pesmi »od šmarskega šolmaštra<, ki sem jo tudi jaz zapisal, in katere zadnja kitica se v ižanskem narečju glasi: Buh ti dej viečna luč, — lub' muj sin Francil, Manci pa tahka nuč, — v nebiesth kranctl'! Obiskal sem potem tega njegovega sina-starčka, (ki me je zaradi tega prav zanimal) in ga vprašal, če ima kaj pesmi po svojem očetu, ali sploh starih pesmi. Rekel mi je, da imel jih je, toda je vse oddal sedanjemu šmar-skemu organistu g. Ferbežarju, da jih torej nima nič več. Poslovil sem se od prijaznega starčka, — saj ga potem tako nisem več videl — in šel h g. organistu Ferbežarju, kjer sem res dobil precej starih cerkvenih napevov, ki jih je preje imel imenovani Matija Kračman. Posebno zanimiva je bila neka velika zbirka, ki je obsegala okoli 200 cerkvenih napevov in je bila spisana okoli 1835. leta, katero pa baje ni spisal noben Kračman, ampak neki ljubljanski (menda trnovski) organist, — vsaj tako mi je pravil pokojni Kračman. Obsegala je veliko Riharjevih napevov, ki so pa še v veliko bolj posvetnem duhu harmonizirani, kakor jih je potem čez deset let (1845) v svojih »Vishah« Rihar izdal. Tukaj je dokazano, da so ljubljanski organisti res še veliko prej od Riharja prepisovali- njegove napeve, predno jih je on na svitlo izdal. Da je pa to zbirko res spisal neki ljubljanski organist, dokazuje to, ker je nad mašnimi pesmimi zapisano: Nunska, frančiškanska, Jožefova (!), »Ta gosposka«, Šen-klavška itd. Med vsemi temi napevi je bilo pa okoli 50 tudi takih, ki so stari narodni slovenski cerkveni napevi, katerim sem moral pa še preje iz drugih starih cerkvenih pesmaric (Ambrožičevih in drugih) besede poiskati, ker besed pri teh napevih ni bilo več, kot samo prva začetna vrstica od vsake pesmi. Dobil sem večinoma vsem tem napevom besede, le kakim osmim ne. Te sem potem kar take prepisal in jih zaznamoval sam6 z začetnimi vrsticami dotične pesmi in sem jih odposlal v Ljubljano. Vseh teh 50 napevov je harmoniziranih v tistem takratnem poskočnem tonu, v kakoršnem je bila takrat navada, bodisi po mestih in še bolj pa po deželi. Srečen slučaj je nanesel, da sem se takrat, ko sem bil v Šmariju, sešel z dijakom-osmošolcem Radom Primicem (vulgo Koščakovem), ki je bil takrat menda na dijaških počitnicah. Povem mu, da nabiram stare narodne pesmi, bodisi cerkvene ali necerkvene, in ga vprašam, če morda on kot izobraženec ve, kje bi se kaj take »robe« zame dobilo. Pove mi, da imajo na njegovem domu precejšnje število starih pisanih pesmaric, nakar me povabi, da grem ž njim na njegov dom. Šel sem, kjer mi je res potem izročil (oz. prodal) deset starih pisanih pesmaric, katere je baje dobil v Zalogu nad Škofljico, (vasici šmarske župnije) pri svojih sorodnikih, in jih je tako otel, da jih niso sežgali. Vse te pesmarice obsegajo 644 večinoma cerkvenih pesmi, in imajo le kakih deset enoglasnih napevov. Vse druge pesmi bi ostale brez napevov, če bi jih jaz kakih 50 drugod ne napisal, in nekaj pa iz'že omenjene zbirke, katero je imel Kračman, prepisal. Porabil sem teh pesmi potem takem le kakih 60, ogromna večina pesmi je pa še neporabljenih, ker nisem nanje mogel dobiti nikjer napevov. Pač pa je skoraj pri vsaki od teh pesmi pod ali za naslovom pripisano, na katero »vižo« se ta in ta pesem poje. Največ teh pesmi se je pelo na »vižo« pesmi od Lizabone, od angela varha, (Angel božji, ki me vodiš) in »na vižo od svetga Duha« (Cecilija« I. del str. 133.) ali »od ovčice« (Ovčica, kam ti greš? Goriška Cecilija zv. III. str. 6), in še na veliko drugih napevov, vzetih od drugih pesmi. Po tem takem za gotovo vemo, da je imela komaj vsaka deseta ali petnajsta pesem svoj napev, druge pesmi so se vse pele na napeve od drugih pesmi. Takrat organistom ni bilo toliko za napeve, kot zdaj, ampak le za besede, posebno še, kadar so peli kakšne zanimive »eksemple« ali »mirakelne«, (t. j. pesmi o kaki čudoviti dogodbi ali kakem čudežu). Vsekakor so pa te pesmi, ki so ostale brez napevov, izredno zanimive že zaradi starosti, ker so pisane še v 17. stoletju, in zato bom skušal te stare pesmarice bolj natapčno opisati, da bo javnost vedela, kdo jih je spisal, in kedaj so spisane, in kakšno gradivo obsegajo. Ker pa tukaj ni prostora, da bi se cele pesmi prepisovale, ker jih je preveč in so predolge, zato bom končno skušal po Štrekljevem načinu samo začetne verze od vsake pesmi priobčiti, potem naslov in pa na kakšno »vižo« se je dotična pesem pela, — kjer je namreč povedano. Pesmi so pisane vse v bohoričici, kakor se je takrat pisalo, in pesmarice so pa nekatere bolj, druge manj ohranjene. Vezane so v trdo, deloma v mehko usnje, trem so platnice odtrgane, kar je pa menda za nas vseeno. (Dalje prihodnjič.) Naši glasbeni listi. — „Uskogrudnost Cerkvenega Glasbenika." V Zagrebu izhajajoča revija »Nova Evropa« (1922, knjiga VI., broj 3. in 4.), ki smo jo v današnji številki omenili tudi že na drugem mestu, piše med drugim tudi o glasbenih listih v Jugoslaviji. Omenja: Cerkveni Glasbenik« v Sloveniji, »Sv. Cecilijo« na Hrvatskem in »Muzički Glasnik« v Srbiji. Med glasbenimi listi v Sloveniji je poročevalec prezrl ozir. ne porna že drugo leto izhajajočega glasbenega lista »Pevec«. Tudi »Novih Akordov« bi se bil poročevalec moral spomniti, ki — čeprav danes ne iz-haiaio več — so izhajali pred vojsko 14 let zaporedoma in prinesli v listu in v književni prilogi toliko in tako izvrstnih najrazličnejših skladb (tudi od hrvatskih skladateljev, n. pr. Dobroniča, Dugana, Rosenberg-Ružiča in drugih) in toliko poučnega in zanimivega glasbenega berila, da kronist glasbenih listov v Jugoslaviji ne more preko »Novih Akordov« tiho mirna »Novi Akordi« — urejeval jih je ves čas kakor znano dr. Gojmir Krek, sedaj vseučiliški profesor in že zaslužni rektor vseučilišča v Ljubljani — pomenijo važen mejnik in nad vse odličen činitelj v razvoju ozir. razmahu slovenske in jugoslovanske glasbe. Kdorkoli bo kedaj pisal o jugoslovanskih glasbenih listih, bo moral s ponosom in hvaležnostjo omenjati »Nove Akorde«. Pred njimi pa je dve leti izhajala od pokojnega ravnatelja Fr. Gerbiča urejevana »Glasbena Zora«. Naj nam bo o tej priliki dovoljeno podati na tem mestu oceno, ki jo prinaša »Nova Evropa« v našem »Cerkvenem Glasbeniku«. To pa zato, ker ču- tirno potrebo izpregovoriti par besed v naš lastni in naših sotrudnikov zagovor. »Cerkveni Glasbenik«, tako piše v »Novi Evropi neki V. N., »je glasilo Cecilijinega društva v Ljubljani in ima veliko, dolgoletno tradicijo. Ta časopis je mesečnik in izhaja že petinštirideset let in je v svojem narodu mnogo storil za cerkveno glasbo. Priznati pa se mora, da ta časopis nosi tipično signaturo naših jugoslovanskih razmer: čvrsto pazi na mejo ob Sotli in bog-varuj da bi kedaj govoril o cerkveni glasbi pri Hrvatih, kamoft pri Srbih. Dasi je nenavadno agilni in zaslužni g. S. Premrl, urednik lista, v zadnjem času zbral zaslužne slovenske glasbenike, vendar je v tem ekskluzivist in ne pusti pisati o drugem nego o cerkveni glasbi. Sotrudniki (Fr. Kimovec. P. Hugolin Sattner, Fr. Zabret, E. Adamič, J. Mantuani in Fr. Ferjančič), ki kažejo mnogo talenta v razpravljanju posameznih vprašanj cerkvene glasbe »na Slovenskem«, kažejo veliko ozkosrčnost, ker namenoma samo o tem pišejo. Zato je tudi razumljivo, da med njimi ne nahajamo imen Lajovica in Kogoja. Glasbena priloga prinaša cerkvene ljudske pesmi (harmonizacije) in umetne. Priloga 1. 1921. št. 7. in 8. prinaša tudi pesem: »Pravde Bog, ki si propada varoval nas kot doslej« — torej celo prevod himne, ki je ne moremo v Sloveniji peti v istem jeziku kakor v Beogradu, Zagrebu, Splitu in Sarajevu. Urednik se briga tudi za bibliografijo in večkrat prinaša dobre prispevke ,za zgodovino jugoslovanske glasbe.« — Razne očitke »Nove Evrope« napram »Cerkv. Glasbeniku« je zavrnil že dr. Joža Glonar v »Jugoslaviji« (z dne 27. sept. t. L), kjer pravi: »Pisec ne more razumeti, da smo ,na Slovenskem' že prešli na metodo intenzivnega dela, ki edina vodi do uspeha. Sotrudniki .Cerkvenega Glasbenika' so se pametno omejili na to, da solidno obdelujejo ono tvarino, ki jim je res znana. Ali bi naj mogoče kakor V. N. modrovali o rečeh, ki jih premalo poznajo? In povrh še zlohotno,, kakor V. N.? Imeli smo lep list za posvetno glasbo; ubila ga je vojska in da ni nanovo oživel, tega ni kriva ,uskogrudost' naših glasbenikov! Pač pa se je po vojni ustvaril »Pevec«, ki izhaja kot ,glasilo Pevske zveze' že drugo leto in v enaki meri upošteva cerkveno in posvetno glasbo. Ali ga V. N. ne pozna? Ali pa ga je nalašč ignoriral, da je tem lažje zajadikoval o razmerah ,na Slovenskem'? Sicer pa ozkosrčnost ,Cerkvenega Glasbenika' tudi ni tako huda; poglejmo si letošnjih osem številk!... Prej bi se lahko ,usko-grudost' očitala oni zagrebški reviji, ki porabi dvojno številko pod naslovom .Naša narodna muzika' za te, da se prav po nepotrebnem drgne ob Slovence. In ki je s to dvojno številko jasno pokazala, da ji je ,jevrejska' umetna in narodna glasba bliže ko slovenska.«1 Prav dobremu odgovoru dr. Glonarja bi dostavili sami še sledeče: Vsled raznih očitkov na naš list smo nalašč pregledali zadnjih pet letnikov in našli, 1 Z ozirom na celotni zbornik »Naša narodna muzika« pravi dr. Joža Glonar ravnotam: »Vsekakor se Slovencev ni mogoče ogniti, če se piše o ,naši narodni mu-ziki'. Bili so, so in bodo! Cerkvena pesem ki se na str. 93 navaja kot primer najstarejše hrvaške cerkvene pesmi (iz 1. 1701), je najstarejša natisnjena slovenska narodna pesem. (,Ta zvezda, ta je izessla'.) Izšla je že skoro 100 let prej v knjigi Gregorija Alasia da Sommaripa: ,Vocobolario italiano e schiavo. Udine 1607.' Slovenske pesmi se danes poj«, kakor že pred vojsko, pri Hrvatih in Srbih; to bi lahko bil memento za razne ljudi, da teh pesmi ne ignorirajo, kadar pišejo ,o naši narodni glasbi'.« da je »Cerkveni Glasbenik« leto za letom s kako malo izjemo pisal več ali manj tudi o Hrvatih. N. pr. 1. 1917: Cerkvena glasba v hrvatskem Primorju, zlasti na Trsatu in okolici (članek), Hrvatska cerkvena pjesmarica (članek). Taclik: Maša v čast staroslovenskim apostolima sv. Cirilu in Metodu. Pavlinska pjesmarica iz. godine 1644 (članek). Pregled cerkvenoglasbenih listov: Sv. Cecilija (hrv.), Cyrill. Sacrum Crisiense majus (uredil prof. Dugan). L. 1919: Klasični cerkveni koncert »Lisinskega« v Zagrebu (članek). Vatroslav Lisinski (članek). L. 1920 smo prav posebno pokazali1 »uskogrudost«, ko smo pričeli objavljati v hrvaškem (!) jeziku pisane ocene »Pregled savremene talijanske glasbene literature«. Potem ocena V. Žgančevih hrvatskih pučkih popijevk iz Medjimurja II. (Tudi prvi zvezek je bil pred leti ocenjen.) L. 1921: Glasbeni prilogi Sv. Cecilija. L. 1922: Fr. S. Vilhar. Razne ocene. Raznih kratkih vesti iz Hrvatskega in Srbije niti ne omenjamo-. — Da urednik »Cerkv. Glasbenika« ne pusti pisati o drugem nego o cerkveni glasbi, je izmišljotina g. V. N. V članku »Parsifal« (1. 1917), da ne segamo nazaj, je pač pisano o posvetni glasbi, v članku »Glasbeni vtisi iz francoskega ujetništva« (1. 1919) enako, »Poljski narodni običaji« (1920) enako in še bolj. »Glasbeno življenje pod boljševiškim režimom v turke-stanski republiki« in »Narodna glasba v Turkestanu (1921) ravnotako. Končno še koncertna poročila, ki jih objavljamo že lepo vrsto let, ali ne govore največ o posvetni glasbi? In razne glasbene vesti? In če bi koncem koncev pisali v »Cerkv. Glasbeniku« v resnici samo o cerkveni glasbi, bi bilo to čisto umevno in logično, ker je gojitev cerkvene glasbe »Cerkv. Glasbenika« prvi in poglavitni namen. — Kar se tiče naših sotrudnikov, jih moramo proti njim naperjenim očitkom istotako braniti ozir. jih braniti niti treba ni; zakaj, našim bralcem je itak znano, da se v našem listu ne obravnavajo samo cerkvenoglasbene razprave »na Slovenskem«, temveč poleg tega, kar smo že prej pribili — tudi splošna cerkvenoglasbena vprašanja (tradicionalni koral, cerkvenoglasbena liturgika, cerkveno ljudsko petje, moderna glasba, zvonoslovje itd.). — Kako da prideta gg. Lajovic in Kogoj do te časti, da figurirata kot častni izjemi pri ozkosrčnosti »Cerkv. Glasbenika«, nam žal ni znano in bi tudi naša dva prijatelja ne vedla povedati pravega razloga. — Kar se tiče naše himne, je pač dejstvo, da se je nam zahotelo imeti jo in peti v materinem jeziku, kakor jo pojo v materinem jeziku v Beogradu, Zagrebu, Splitu in Sarajevu. Materin jezik vsak človek najbolj spoštuje, ljubi in se v njem najbolj navdušuje za vse lepo in vzvišeno, tako tudi za najdražje svetinje: za Cerkev in dom. Uredništvo »Cerkv. Glasbenika«. Organistovske zadeve. Podporno društvo organistov in pevovodij s sedežem v Ljubljani je imelo 6. sept. 1922 redno sejo. Predsednik poroča, da vlogi, oddani na škof. ordinariat, še nista rešeni. Pokrajinski upravi se je sporočila zahvala za društvu podeljeno podporo. Kot člana komisijskega odbora, t. j. odbora, sestoječega iz nekaj odbornikov našega in nekaj odbornikov društva organistov v Petrovčah, se izvolita gg. Premrl in Zdešar, kot namestni član pa g. Jerman. Prva seja tega odbora se določi koncem septembra. Glede sodelovanja z org. društvom v Petrovčah se je odbor postavil na stališče, da ohranimo z društvom stalni stik predvsem po ravnokar oživotvorjenem komisijskem odboru, društvi kot taki pa naj obstojata še dalje in vršita svoje delo vsako v svojem okolišu. Glede bire, ki glede nje naše društvo stoji na drugačnem stališču kot društvo v Petrovčah, se izreče misel, naj bi se uredila na ta način, da bi se dajala primerna višini davkov, ki jih kdo plačuje. Glede smrti kakega društvenega člana, ki je zapustil vdovo oziroma osirotele otroke, se sklene, da prispevajo člani v takem slučaju za osirotele takoj^ s primernim zneskom. Za vsakega umrlega člana oskrbi društvo eno sv. mašo zadušnico in pošlje po možnosti k pogrebu odposlanstvo. Kot nov član se sprejme v društvo g. Josip Brečko, vodja kora pri sv. Jakobu.v Ljubljani. Komisijski odbor obeh org. društev v Sloveniji je imel svojo prvo sejo 27. sept. 1922 v Ljubljani. Udeležili so se je: odbornika org. društva v Ljubljani gg. Premrl in Zdešar in odbornik org. društva v Petrovčah, g. Klančnik. Razgovor se je vršil predvsem o stališču, kakršnega naj zavzameta obe društvi eno proti drugemu. Stališče bodi gojitev čim tesnejšega medsebojnega stika. V to svrho naj se kolikor mogoče izenačijo oboina društvena pravila. Pregledala in prerešetala so se najprej pravila društva v Petrovčah in nasvetovale od strani ljublianskih odbornikov razne premembe: predvsem glede imena, namena in sredstev društva. G. Klančnik je s temi predlogi soglašal in jih bo sporočil ter priporočil pri svojem glavnem odboru. Izrekla se je tudi želia, nai bi se društvi medsebojno obveščali o izpraznienih org. službah in naj bi se napravil seznam organistov, kakor v liublianski tako tudi v lavantinski škofiii. Org. osebne vesti. Sledeči absolventie orglarske šole v Ljubljani so nastanili org. službo: Josip Jovan v Sv. Križu pri Kostanievici (organist in obč. tajnik), Ferdinand Zidar v Rakitni in Pavel Žagar na Trebelnem. Izpraznjena je služba organista in obč. tajnika v Dolenjivasi pri Ribnici. Prosilci naj se obrnejo na tamošnji župni urad. Nastop takoj. ) Koncertna poročila. I. Koncerti v Li«hl'anl. — 2. okt. ie bil koncert gospe Berte de P a p - S t o -ckert. Gospa de Pap ie nastopila samnstoino, kakor tudi v dvospevih in čvetern-snevu. Nastopilo je tudi nekai menih go'encev. Med niimi moramo posebno pohvalno omeniati g. Sekula. ki ima krasen bas in kaže precej čuta za pravo umevanje skladb. Tudi tenorista g. Dietza smo z zadovoljstvom poslušali. Med pevkami omenjamo gospo Baiukovo in gdč. Ribičevo, ki imata obe zvonek in prijeten sopran. Gospa de Pap razpolaga z izredno obsežnim glasom: poie lahko sopran, alt in tenor. Njen glas ni sicer v vseh legah enako doneč — naiboliša sta srednja in nizka lega — a je izvrstno šolan in tudi sicer je gospa de Pap v vsem prednašaniu koncertnih in opernih točk pokazala, da spada med prave umetnice. Izmed skladb domačih skladateljev, ki so se izvajale ta večer, omeniamo predvsem Gerbičeve preproste, a lepe in hvaležne dvospeve in Mich-love samospeve. Zastopani so bili tudi Adamič, Lajovic, Pavčič, Premrl in Prochazka. — 9. okt. se je vršil koncert slov. glasbenega društva »Ljubljana« pod vodstvom društvenega pevovodje prof. M. Bajuka. Prinesel ie mnogo novih, pri nas še ne izvajanih oz. še malo poznanih skladb, med niimi dr. Fr. Kimovčevo »Zvonovi pritrkavaio«, St. Premrlovo »Medved z medom«, P. H. Sattnerjevo »Šašek kodro-lasek«, Vodopivčevo »Ptici« in Devovo »Niega ni« ter lepo vrsto narodnih, med temi: od dr. Kimovca Drire