Hurikan obiskal
VIHAR JE NAPRAVIL TUDI V
ILLINOISU OGROMNO ŠKODO
Florido
Dvestopetdeset mrtvih v Porto Rico. — Iz Floride ni mogoče izvedeti dosti podrobnosti) ker je prekinjena brzojavna in telefonska zveza. — Vihar je porušil domove in tvornice v Rockfordu. — Iskanje žrtev med razvalinami.
Ko je zapustil strašen hurikan Zapadno Indijsko Otočje, se je približal včeraj zvečer vzhocJni obali Floride ter nadavljeval s svojim opustošenjem. V hipu so bile prekinjene vse brzojavne in telefonske /veze, tako da je le težko izvedeti kake podrobnosti.
Uradniki vremenskega urada so mnenja, da je najbolj prizadeta okolica Palm Beacha. Iz Miami poročajo, da piha veter z naglico osemdesetih mil 1 na uro.
Kolikor se je moglo dosedaj izvedeti, je v Porto Rico 250 mrtvih. Materijalna škoda znaša na milijone dolarjev.
Vodstva Rdečega Križa je poslalo v Florido več posebnih vlakov z zdravniki, bolniškimi strežnicami in potrebščinami.
ROCKFORD, 111., 16. septembra. — Tornado, ki je prevčerajšnjim popoldne porušil ozek pas v mdustrijalnem okraju Rockforda, je usmrtil sedem 3judi ter povzročil škodo, katero cenijo na nekak d pet milijonov dolarjev.
Petnajst ljudi od več kot stotih, zaposlenih v porušenih tvornicah, pogrešajo še sedaj in 34 jih je v bolnicah, resno poškovanih, dočim so odvedli druge, manj resno poškodovane, na njih domove
Oni, katere še vedno pogrešajo, so najbrž pokopani pod tonami razvalin dveh tvornic za pohištvo, ki sta se nahajali na poti viharja. Danes zjutraj je postalo jasno, da so nekateri pogrešanih mogoče še živi v razvalinah.
Reševalci, ki delajo v podrtih napravah, so pognali proč na stotine gledalcev, med njimi na ducate sorodnikov pogrešanih delavcev, da ostanejo tihi, doČim so klicali oni vprašanja med razvaline. Nekateri delavci so izjavili, da so čuli iz razvalin pritajene klice.
Seznam znanih mrtvih je bil povečan danes na Sedem, ko je umrl v bolnici Swen Swenson, star 40,let uslužben pri Union Furniture Co. Ta naprava je bila ena dveh najhujše prizadetih v Rockfordu.
Ameriški legijonarji in državni miličniki iz lili-noisa so patrulirali po ozemlju viharja z nabasani-mi puškami preko noči in zgodnega jutra, dočim so reševalci preiskavah razvaline.
Porušene so bile štiri tvornice večjega obsega in istotako je bilo porušenih večje število manjših tvornic in domov, vsled česar se ceni skupno škodo na približno pet milijonov dolarjev«
Vihar, v obliki velikega oblaka z velikanskim lijakom, je prihrul v mesto na južno-zapadnem koncu ter se pomikal 50 do 200 čevljev široko ^kozi mesto na Grant Highway.
Fašisti hvalijo
Smithove nazore.
RIM. Italija, Iti. septembra. — Fa«š:rtovNki lud. Lavoro d'Italia, je {pohvalil Rovernerja Alfred Smrt ha radi njeg-ovih izjav glede priseljeniških problemov.
List je priobčil članek z naslovom : — <»I as poštenega moža, — ter pravi, da je pojasnil številna kampanjska vprašianja, <Ia bo narod vedel, kako naj frlasuje. V svojem komentarju glede priseljevanja pravi :
. — To so priproate, lojalne in ci-Rte besede, radi katerih l*i moral ali dobiti aH pa izgubiti. Govemer Smith bo vekhio wiivai hvaležnost
. ill
tisoče v in tisoče v inozemcev, kate re ?>e je obdolžilo intelektualne, mo ralae iu fizične iaferiornosti.
Hočejo Heflina,
da debatira.
Harrison Beraler, predsednik York vil ie Roys Inc. v New Yorku, je povabil senatorja Heflina iz Ala-baime, da debatira o usposobljenosti Afreda Smith a za predsedni-štvo.
Mr. Bender je ponudil plačati Heflinu $500 ter predlagal kot mo žen •datum za tako debato oktober 16. 17., 18., 23. aH 24. Stavlja za pogoj, da se vrši debata v York-ville Caeinu na i«točni 86. cesti Kew Yorku* .
ŠTIRJE FANTJE UMORJENI NA FARMI
Glavo so našli v grobu, potem ko je fant povedal, da je pomagal morilcu. — Zagoneten slučaj.
liOS ANGEL.ES, Ca*., 16. sep. Povest o "morilni farmi" v bližini Riverside, Cal., na kateri so bili umorjeni štirje dečki, kot jo je povedal neki petnajstletni jetnik v dotičnem kraju, je bila vsaj deloma verificirana potom presedanja grobov na tri akre obsegajoči farmi.
Čeprav ni bilo mogoče najti nobenega treh trupel, ki so bila zakopana, soglasno z izpovedjo Sanford Clarka na renči, -so izjavili detektivi, da so našli grobove in da kažejo. znamenja, da so rabili vap-nenee pri uničenju truipel. Glavo nekega dečka so našli v enem grobov in domneva se, da je glava pripadala ftruplu, katero so našli bližini Puente, Ca>l. pretekli mesec.
Uradniki so zaslišali George Xorthcotta. starega 57 let, lastnika renče, katerega «o pridržali na temelju, da je izvršil umore. Celo obal obsegajoč lov je bil vprizor-jen na 21 Jet starega sina North-eotJtar-Gordona in na njegovo mater, Mrs. Lnjrzo Nonthcott. Uradniki so izjavili, da je mladi North-eott pobegnil v Canado po aretaciji »Clarka od priseljeniških uradnikov, ki so preiskali njegov vstop v Združene države.
Dečki, ki -so bili po izpovedi Clarka umorjeni na farmi Xorthcotta, so bili Louis in Nelson Wi,n-slo iz Pomona, stara dvanajst in devet lat; Alter Collins, star osem let. iz Los Angelesa in obglavljeni mladenič je bil očividno mehiške krvi.
Ko soipokazali sliko malega Col-linsa. je rekel baje Clark: —- Da. to je deček, kateri je bil ubit. Clark, ki trdi, da ga je odvedel pred dvema le-toma iz Saskatche-ana, Canada. Northcott, je povedal uradnikom, da je -bil prisiljen pomagati pri uboju dečkov.
Clark je povedal, da se je mladi Nonthcott intenzivno zanimal za nlučaj Edvarda Hickmanna in da je neprestano govoril o njem. Dva tedna pozneje, je pripovedoval Clark, sta bila oba dečka Winslow ugrabljena s ceste v Poinoni ter odvedena na Riverside farmo.
NEMCI BODO ZAHTEVALI
1ZPRAZNENJE P0RENSKE
Odgovor velesilam je bil sestavljen na dolgi seji kabineta. — Nemčija bo sprejela komisijo, tevala bo separatno ravnanje z reparaci, vprašanjem. — Briand upa, da se bo vse srečno zavrsilo.
BERLIN, Nemčija, 16. septembra. — Odgovor nemške vlade velesilam glede okupacije Porenske je bil sestavljen včeraj na seji kabineta ter ga jim bo izročil kancelar Mueller v Ženevi v nedeljo.
Oficijelni komunikej je objavil na kratko, da je kabinet odobril dosedanji nastop nemške delegacije v Ženevi. Parlamentarni voditelji pa so izvedeli, da bo nemška vlada emfatično ponovila svojo prejšnjo zahtevo za takojšnje izpraznenje vsega po-renskega ozemlja.
MORILEC KELLY OBSOJEN NA SMRT
Porota je spoznala krivim umora po prvem redu mesarskega vajenca, ki je ubil svojo ljubico, članico "boljših krogov", Mrs. Melius.
Nemški skuner bo postal plavajoče gledišče.
LOS AXGELES, Cal., 16. st*. Leo (Pat) Kellev, čeden mesarski vajenec, je bil .spoznan krivim u-mora Mrs. Myrtle Melius, svoje Ljubice iz "boljše družbe", v višjem sodišču v soboto popoldne po razpravi, ki je trajala tri ure. PravorcJc brez priporočila milosti, je napravil proglasitev smrtne obsodbe za obvezno stvar. Sodba bo izrečena v .torek.
Kelley, proti kateremu se je vršil proces dva tedna, je bil obtožen umora po prvem redn. Slučaj je bil izročen poroti sedmih mož in petih žensk ob zaključku jutranje seje. Porota je baje le dvakrat glasovala.
Kellev ni ka-zal nikakih posebnih znakov razburjenja, ko je slišal pravorek. Mrs. Josephine Kellev, njegova mati, pa se je onesvestila.
Mrs. Melius, žen Frank Mellusa. bogatega športnika in izdelovalca, je bila umorjena <hie 5. avgusta. Xjen niož je našel njeno truplo, ko se je vrnil z ribolova. Bila je udarjena po glavi najbrž s prazno steklenico. Xa njenem truplu »o bile številne rane in podplutbe, ter znaki zob. kot so izjavili zdravniki.
Mr. Melius je poklical spolicijo iij eno uro potem, ko je prišel prvi uradnik, so našli Kelleva, skritega v nekem elosetu za obleko. Priznal je. da se je mudil pri Mrs. Melius na obisku celi dan. pil ž njo, se prepiral ter jo konečno grdo pretepel.
Kellev je pripovedoval o nedovoljenem ljubimskem razmerju z žensko pri preiskavi, ki je sledila, navedel nekega odličnega arliitek-'ta in ženo nekega lastnika depart-ment-prodajalne kot osebe, ki so se udeležile "parti«**" na domu Mellusa. tekom odsotnosti Mr. Mellusa.
Obramba je trdila, da je izvršil umor nekdo, ki se je spU&zil v stanovanje. potem, ko se je Kellev že skril v close*il
Adirondack hotel zgorel.
ADTROXDAOK. X. Y., 16. sep. I Watch Rock hotel tukaj je bil uni-,čen danes zjutraj od požara. Ško-jdo se ceni na nekako $100,000. Re-.Seno je bilo le nekaj vsebine po-jslopja ter pralnica, spojena s hotelom.
Kellev je pripovedoval o nedo-Nemčija, 16. septem-ivolienein ljubimskem razmerju z
liEBLilN, Nemčija, 16. septembra. — Skuner grofa Feliksa von Lucknerja, s katerim je pred krat-i kim napravil dolgo potovanje, je bil prodan ter bo urejen kot plavajoče gledišče.
Indijski oder bo v glavnem posvečen klasični drami, a nameravajo predstavljati tam tudi moderna -dela.
Kot znano, je bil grof von Luck-ner tekom vojne poveljnik drzne neindke banditske ladje "Seead-ler". Zakrinkan kot miroljuben tr-igovec ©e je potikal "Seeadler" po Atlantiku in Pacifiku, potopil številne zavezniške tovorne m potniške (lad je, ne da bi kdaj povzročil izgube le enega človeškega življenja, — ko* iz javi ja Lnckner sam.
Obiskal je .to deželo pred dvemi leti tw insef predavanja v it evil-nih,mestih.
Kot kompenzacijo za to koncesijo od strani prejšnjih zaeznikov bo N emčija najbrž prh-olila v usta-novljenje posebne "okupacijske komisije" v izpraznjenem ozemlju. Nemški sprejem te komisije pa bo odvisen od pogoja, da privolijo sile v to. da bo ta komisija prenehala poslovati leta 1935.
Kabinet je tudi odobril ustanov-ljenje posebne komisije, ki bo določila natačno svoto boddčih nemških reparacij plačil, pod pogojem, da se ravna z reparacijskim vprašanjem neodvisno od evakua cijskega.
V odsotnosti kancelarja Muel-lerja ter zunanjega ministra Stre-semanna je predsedoval včerajšnjemu kabinetnemu sestanku o-brambni minister, general Groe-ner.
Kabinet je dal Muellerju navodila, naj iznova ipotrdi nemško stališče glede evakuacije kot ga je objavil Stresemann v svojem držav-nozborskem govoru z dne 30. januarja. V tem govoru je izjavil, da bi ne mogla nemška vlada kupiti oproščenja zasedenega ozemlja za ceno. ki bi nakladala kontrolni sistem, segajoč preko črke Versaillske pogodbe in ki bi ove-kovečila stanje nezaupanja med sosednjimi narodi, kar bi - oviralo napredek miroljubne sprave.
PARIZ. Francija. 16. septembra. Zunanji minjster Briand je dal včeraj po svojem povratku iz Ženeve izraza svojemu ipolnemu zaupanju. glede izida pogajanj z Nemčijo. ki se tičejo izprazuenja Po-renske. On je bil ojunačen od soglasnega odobrenja njegovih tovarišev v kabinetu, ko je pojasnil položaj, kaj se je storilo in kaj se namerava storiti.
Prerekanje glede prcvi-zoričnega predsednika.
MEXICO CITY, ehoka. 16. sep. Po dva tedna trajajočem prerekanju glede izbire provizoričnega predsednika, ki naj bi stopil na mestu predsednika Catlesa dne 1. decembra, se je odgodil včeraj kon-srres. ne da bi prišel do kakega sklepa glede tega važnega vprašanja. Ker je bil včeraj dan mehiške neodvisnosti. Je bilo proglajseno premirje ter je bilo objavljeno, da se bodo kongresniki posvetovali s svojimi volilci, kakorhitro »e vrnejo domov.
Kot kažejo stvari sedaj, je le malo izgledov, da bi bil novi provi-zorični predsednik izvoljen pted drugim tednom oktobra. Kongres se bo zopet seistal dne 24. septembra. V razpravah se najbolj odlično imenuje ime Emilija Portes Gil kot možnega provizoričnega predsednika.
B0LJŠEVIKI IŠČEJO ZVEZ Z
ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI
Rusija potrebuje gotovega denarja in tehnične pomoči na industrijalnem polju. — Stare ovire bodo odpravljene. — Več delegacij bo priilo tem-kaj s polno močjo, da.se pogajajo.
MOSKVA, Rusija, 16. septembra. — Nujna potreba kapitala iz inozemstva je prisilila Rusijo, da je storila nadaljni korak nazaj proti ekonomskem istemu drugih dežel, katerega je opustila z revo'u-cijo leta 1917.
RADIČEVA VDOVA APELIRA
Časopisje, ki je objavilo pismo Radičeve vdove, je bilo zaplenjeno. Sra-motenje jugoslovanskega kralja.
BEOGRAD. Jugoslavija. 15. sep. Oblasti so včeraj zaplenile vse liste. ki so objavili pismo, katero je poslala Radičeva vdova Sir Eric Drnmmondu, g-enerainenui tajniku Lipe nar-odov.
V pismu je zahtevala nepristransko preiskavo smrti Stjepana Kadiva.
Xadalje pravi v pismu, da smatrajo Srbi Hrvate za manjvredne ter da jim odrekajo vse pravice.
Pismo vsebuje tudi par napadov na kralja Aleksandra.
Umrl vsled udarca policista.
Stanley Stra.tkowski. star 35 let, je umrl včeraj popoldne ob petih v Greenpoint bolnici vsled rane. katero je dobil v bojti s policistom Hansonom s Herbert St. postaje. Hanson je -skušal aretirati Stret-kowskega radi pijanosti in mož se je upiral.
Boj se je završil na Beadley St. Hanson je rekel, da jra je Stret-kowski tako silno sunil v želodec*, da .se je moral poslu ž it i svojega nočnega krepeljca v samoobrambi. Stretkmvskega se odvedli v bolnico. kjer je umrl tri ure pozneje. Potem ko je podal -svoje poročilo na postaji, se je Hanson onesvestil in poslali so ga domov.
1 Tako razlagajo številni opazovalci objavo, da se je razširilo politiko podeljevanja koncesij za ino-zemce v industriji, poljedelstvu in trgovini, da se pospeši največjo mogoče investiranje zunanjega kapitala v deželi.
Xt'kateri iiaj>ovedujejo celo. da bodo-štorifli sovjeti še nadaljne ko-rnkc. da privabijo zunanji kapital.
Ruske industrij je rabijo za svoj razvoj tako tehnični nas\et kot tudi der.ar. vsled česar se bo olajšalo prihod inozemskih inžinirjev v deželo. Koncesije v bodočnosti bodo odprte na več poljih kot pa v preteklosti in vrjetno je, da se jih bo dovolilo za daljšo dobe let, kot je bilo običajno izza "sprejema nove ekonomske politike ter opustitve bojevitega komunizma iz leta 1921.
Združene države, ki so druge za Nemčijo v številu inozemskih koncesij. so dežela, na katero zro v glavnem sovjetska Rusija za kapital, ki bo pričel vreti v deželo, ka korhitro bodo uglajena pota ter odstranjene ovire, ki onemogočajo delo koncesiijonarjev.
Majnarji izgnali vstase.
SORAiXTOX. Pa., 16. septembra. Redno izvoljeni uradniki okraja številka 1. .so objavili, da je okrajni Pksekutivni svet izgnal iz unije Frajik McG!ary-ja. načelnika /sta-šev v okraju, in druge voditelje, zvezane ž njim v novi organizaciji, ki je bila ustanovljena preti kratkim.
McGarry in njegovi pristaši so imeli pred kratkim vstaško konvencijo, na kateri je bila izvoljena cela skupina novih aradnikov, ter zahtevali, naj resiirnira Rinal-do Cappellini kot okrajni predsednik. Medna rodna unija premo-garjev pii ni hotela priznati vsta-šev kot uradnike, a pozneje je Cap-pelini resigniral kot okrajni pred--seclnik in John Bovlan je bil izvoljen njegovim naslednikom.
KOJAXX. lTASOOAJn SX V4 "OLAS laosi*. 3TAJVMn
•Lomne ummarn r tn mtkTšM.
.t
DENARNA NAKAZ1U
Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo	v Italijo
Din. 1,000 ....... $ 18.40 Lir 100 .......... $ 6.90
2,500 ....... $ 45.75 " 200 .......... $11.50
5,000 ....... % 91,00 " 300 .......... $16.95
" 10,000 ....... $181,00 " 500	$27.75
" 11,11#....... $200,00 " 1000 .......... $54.50
Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da »mo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%.
Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $80, — 60e; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4J za $300 — $6.
Za izplačilo večjih zneskov kot gora j navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo že boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam sporazumete glede načina
nakazila.
IZPLAČILA PO POŠTI SO REDNO IZVR&ENA V DVEH OO TREH TEDNIH
"NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1.—."
SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT STREET,	NEW TQBK, N. Y,
TKEJEPHONS: CORTLANDT till
a ■■ SH'it-Mi, . ls£ii	.-t,.. .	*• . fiihJEiXj waaSegSS^i'
GLAS NARODA
list šlavenskih delavcev r Ameriki
- - —_ * -_*________
Inaeder«ry(kf except Sunday« and le«*i HolkUya. 75,000 Readers*
PiMBMMMaMMm
N%Jvečji slemsld dnmik	1
v Zdmšesuh driivsh	|
s4 Tae l«to . . . $6.00	I
Z« pol leta.....$3.00	I
Za New York celo leto . f 7.00	1
Za inoMKUstvo celo leto $7.00	|
-	Krt^rsd M ■ooond Ola— Mtfr, MmpUmbm »1, 190», t Iho Fos^fflotjt Mew York, W. Y, ute Art oT OofW of MMribjim	'rKUarO^OOKflAroT'WTi
WO. 218 - STEV. 218.	< WgW YORK, MONDAY, BEPTBMBMt 1% 1988. ^PONDELJML, 17. SEPTOTOAJIW8.	V0LPM1 XXXVL^IJRPyigim^'
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
Owned and Published by
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY.
(A Corporation)
Frank Bafaer, President__Louis Benedik, Treasurer
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortland t St., Borough of Manhattan, New York' City, N. Y.
"GLAS NARODA" (Voice of the People)
_Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za celo leto velja list za Ameriko Za New York za celo leto ....$7.00
in Kanado ............................$6.00 Za pol leta ................................$3.50
Za pol leta ................................$3.00 Za inozemstvo ta celo leto 7.00
Za četrt leta ..........................$1.50 Za pol leta .....________________________$3.50
Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemsi nedelj in praznikov. Dopisi bres podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876
PISMO IZ TUŽNE PRIMORSKE
Sprejeli smo pismo iz starega kraja. Pisala ga je o-korna roka in v pismu ste razodeta žalost in obup v teh ' klasirnih besedah:
—	Letos naš bo Italija izgubila polovico brez vojske. Gotovo ji bo hudo, ker nas je z orožjem dobila in pre^ magala našega sovražnika.
—	Izgubila nas bo zaradi našega uboštva....
—	Suša, davki, financa, karabinijerji, milica, črne srajce, obresti in pomanjkanje...	i
—	To nas sili z rodne zemlje. Vsak teden jih gre na stotine v .Jjiržno Ameriko.
—	Kdor ima denar ali kdor si ga more izposoditi, vsak gre.
—	Velike tatvine po vaseh, vsak dan vidim ljudi u-j klen jene po vlakih... Veliki umori, uboji in zločini... Ako mož dobi tri leta, se smeji in pravi: — To ni nič L.	j
—	Po svetu so meje zaprte. Ž Dunaja do Trsta sta-' ne pos več, nego vlak.
—	Na vsaki breskvi je dacarjeva bola, pod vsako fi-, go čaka financ. Financ čaka, koliko fig bo dozorelo, pa dac na fige...
—	Če
greš v Gorico plačat davke, moraš dvajset u-radov obiskati. Na enem oiradu se pišeš Makuc, na dru-f gem Makuzieh, na tretjem si Mato....
—	Ne vemo več, če smo Italijani ali Ipavci...
____I
PTtOHIBICIJA V AVSTRALIJI	J
Človeku bi se skoro smilili suliači, ko čita, kako jc( Avstralija pri svojem zadnjem glasovanju glede prohibi-cije gladko zavrnila vse njihove najlepše teorije.
V Novem Južnem Walesu je bilo oddanih za prohi-1 bicijo tristotisoč glasov, proti nji pa nad osemsto tisoč. Podoben izid je bil v zveznem okraju Canbrerra.	,
Tega izida ni mogoče omalovaževati z nikakimi zavitimi suhaškimi argumenti. *Ni mogoče naprimer reči —■ kot je v tej deželi jako priljubljeno — da so k izidu v, največji meri prispevali zlobni inozemci, kajti avstralsko prebivalstvo je skoro izključno le angleškega plemena.
Nadalje je bila jalova trditev, da volitve ne razodevajo resničnega razpoloženja prebivalstva. Novi Južni Wales ima nekaj nad dva milijona prebivalcev, od katerih jih je' šlo več kot polovica na volišče, dočim voli v Združenih j državah k večjem le tretina prebivalstva.
Najbolj presenetljivo dejstvo pa je, da so se v polili meri udeležite volitev tudi ženske ter so v pretežni večini glasovale proti prohibiciji.
Zastopane so bile ženske iz takozvanjji visokih krogov in iz gosto naseljenih industrijalnih središč.
Avstralske ženske so se najbrž prepričale, kaj je prav. zaprav prohibicija in kakšne so njene posledice.
Njihovi možje, ki so si prej pogasili žejo s kozarcem dobrega piva, so se začeli po nivedbi prohibicije uda-jati •strupenemu žganju.
Ženske so uvidele, kako uničuje uživanje opojnih pi-.'jač moralo mladine, kako obvladujejo graftarji in butle-i garji deželo in kako narašča splošna korupcija.	i
Suhači zatrjujejo, da imajo Amerikanke volilno pravico.
Tudi v tem oziral bodo prej ali slej razočarani.
Izid prihodnjih predsedniških volitev v Ameriki bo nadvse zanimiv. Ne gre namreč toliko za Hooverja ali za Sinit ha kot ka prohibicijo ali proti prohibiciji. J&j
Zaenkrat je še precej dvomljivo, da bi dobil Smith leči no. toda število glasov, ki bodo oddani zanj, bo naravnost presenetljivo. _ ~ __ ____|
...
PredsedniŠtvo in priseljevanje.
., ... ^
GLAS NAHODA, 17. SEP. 1928
Ni -dvoma, da je priseljeniško vprašanje eden izmed problemov, ki jako interesirajo ves ameriški narod. Največje važnosti pa je za priseljence same.
Sedaj veljavni zakon o kvoti je povzročil mnogo težav in tugo o-nim ljudem, ki so imeli z njim o-pravitL Najhtfjša posledica tega zakona je pa ta, da je onemogočil prihod družin m bližnjih sorodnikov tukaj nastanjenih priseljencev in s tem razdelil družino v dva '.dela, od katerih eden iivi v Ameriki in drugi daleč proč preko 'oceana.
I iDosedaj obstajajo trije plani za J urejevanje priseljevanja. Prvi jc
J obstoječ* i zakon o kvoti, ki se osnu-fje na ljudskem štetju od leta 1890, (torej na popisu prebivalstva, ko je j bilo Se jako malo naših ljudi v jAmeriki. 'Kvote za pojedine deže-!e znašajo toliko, kolikor je dva odsto od prebivalstva dotične narodnosti po ljudsJkem štetju leta 1890* Jasno je, da se s takim zakonom nalašč favorizirajo orne narodnosti, ki so poprej prihajale v velikem številu, in se prikrajšuje-jo one. ki so se v večjem številu pri«*elrle še le po I. 1890. | Drugi plan je kongres sprejel pred par leti, ali ni bil še izveden, jlzraitev tega plana je bila odgojena od leta do leta. Pravijo mu "National Origin Plan". Bistvo istega je, da so ikvota porazdeli med posamezne skupine na podlagi narodnostnega pripadništva in izvira prebivalstva Združenih držav, i To pomen ja. da bi bilo treba do-Ignati za vsakega prebivalca Združenih držav, h kateri narodnosti spada ali iz katere narodnosti izvira. Pose%ni- odbor, sestavljen iz treh članov predsednikovega kabi-Ineta, je rmel to dognati in na podlaga svojih raziskav določiti, koliko naj znaša kvota v>,ake posamezne rnozem«ke države. Po izvršenem poslu je ta odbor (h kateremu je spadal tudi sedanji republikanski predsedniški kandidat) izjavil, da ni zadovoljen z izidom svojega dela. -Spoznal je v prvi vrsti, da. je nemogoče določiti narodnostni izvir ameriškega prebivalstva, ker se je tekom stoletij in desetletij kri tako pomešala. Povrh tega je bil izid. kakršnega so dobili, jako neugoden za nekatere velike skupine. Vsled tega in drugih razlogov se je Secretary Hoover sam izjavil proti temu planu in je odločno zagovarjal obstoječi kvotni zakon.
V svojem govoru, s katerim je sprejel nominacijo za predsednika, se je governer Al ■Smith izjavil za tretji plan. On smatra, da prvi plan ni upravičen, ker favorizira »tarejee priseljeniške skupine na škodo novejših. On zagovarja stališče, naj se kvota določi na podlagi zadnjega ljudskega štetja. Na tak način bi vsaka narodnost imela pravico dobiti se pravično število svojih sonarodnjakov na podlagi števila svojega sedanjega prebivalstva v Združenih državah. V tem svojem govoru on pravi:
"Vsako pleme je prispelo k izboljšanju Amerike. Dočim odločno zastopam programsko izjavo svoje stranke, da se zakoni, ki o-mejujejo priseljevanje, ohranijo in
izvršijo v svoji popolnosti, zagovarjam z vse»m srcem, da se iz pri-' seljeniškega zakona odstranijo škodljive odločbe, ki držijo druži-jne razdeljene, in se protivim nače-j In omejevanja, ki se naslanja na število priseljenega prebivalstva po ljudskem štetju, izvedenem pred 38 leti. Mislim, da »e s tem hoče diskriminirati na škodo nekaterih narodnosti, in to je nespametna politika. To xii bistveno potrebno, da se ohrani omejevanje, ki ga zagovarja naš program".
S kratka, to pomenja v našem slučaju:
Sedanja kvota, ki se naslanja na ljudsko štefje od leta 1890 dopušča, da pride iz Jugoslavije le 671 oseb na leto. Po "National Origin Plan " bi jih moglo prihajati 730. Ako <pa bi se kvota osnovala na ljudsko štetje od leta 11)10, bi jih moglo prihajati 2698 in na podlagi ljudskega štetja od leta 1920 celo koli 4000 oseb.
Governer Smith je v tem vprašanju zavzel pravično in zdravo stališče. On pozna to vprašane, ki mu je k srcu iprirasloj kajti ou sam je eden izmed naših, sin siromašnega priseljenca. On zna za tu-jge in težave ubogega priseljenca, jfki prihaja sem. da si zasluži kos ikruha. On se je sam povzpel da naj (višjega mesta, ki mu ga ta dežela »mode dati. In do tega je prišel s jsvojim poštenim delom, s svojo velikansko energijo in s svojo iz-j redno sposobnostjo. Njega zmagaj
na bodočih volitvah bo zares triinnf1
i
jramopravnosti vsakega državljana v tej deželi, in ob enem bo tu-'di zmaga priseljencev in njihovih sinov, na katere mnogi starejši t Amerikanci gledajo od zgoraj dol.
POZDRAVI
Predno odplujem na širni ocean s parnikom "Fraiiee\ še enkrat pozdraljain mojega moža in vse prijatelje in znance v Barbertonu, Ohio, iskreno se zahvaljujem tudi vsem tistim, ki ste ime spremili na kolodvor. Pozdravljam tudi družino Svet at o vo v Lorain, Ohio, in družino Permanovo v Cleveland, Ohio.
Tem potoni se tudi prav lepo zahvaljujem tvrdki Sakser State Bank, za vso postrežbe- s katero sem prav zadovoljna. Ko sem dospela v New York, me je že pričakoval naš znani rojak 3Ir. A. Svet-, in me spremil v pisarno zgo-rajšnje banke, kjer so mi napravili vse potrebno za ipotovanje, in zvečer me je pa omenjeni rojak :spremil na parnik in m: preskrbeli 'krasno zunanjo kabino v sredini parnika, tako da sem prav zadovoljna.
Toraj rojaki, kadar potujete v stari kraj, nikar ne pozabite imena zgorajšnje banke, ampak se je vedno poslužujte v vseh ezirih, in nikar se ne poslužujte tujih agentov pri katerih še človek varen ni. Jaz vam lahko to svetujem iz lastne skušnje. Poskusite tudi vi, in se boste o istem prepričali.
Toraj ostanite mi zdravi in veseli do čimprejšnjega svidenja.
Mrs. Ana Smook, na poti v Kamnik 40. p. Preserje.
Zanimivosti iz Jugoslavije.
Dve poneverbi v Osijekn. |
dve veliki poneverbi, ki sta vzbudi-de veliki poneverbi, ki.sta vzbudi-' li v vsem mestu senzacijo. Policija je prejela od tamkajšnje tvrdke Radanovič in Company ovadbo, da nje njen blagajnik Stievo Kosa-novič z vso gotovino v blagajni ne-znanokam pobegnil. Ker Kosano-viča ni bilo v pisarni in ker ni poslal nikakega obvestila, da bi opravičil svojo odsotnost, je šef firme poslal slugo na njegovo stanovanje po blagajniške ključe. £>higa se je vrnil praznih rok in izjavil, da je Kosanovič odpotoval. Šef je odredil, da so blagajno s silo odprli. Praznina blagajne je pojasni la 'blagajnikov© odsotnost. Kosa-novič je odnesel okrog 35,000 dinarjev.
Njbrže je pobegnil na Madžarsko, ni pa izključeno, da se skriva v jug. državi. Na vse varnostne obla-sti v državi so 'bile razposlane tiralice s Kosanovičevo fotografijo.
—- Isti dan pa je prejela policija še drugo senzacijonalno prijavo. Poštno ravnatlejstvo je naznanilo, da je pobegnil poštni pripravnik, 30-let ni 'Nikola JeliČiČ. Napravili so skontracijo blagajne in prvotno ugotovili v ročni blagajni primanjkljaj 35,000 Din. Popoldne pa so pri natančni preiskavi odkrili, da manjka v blagajni okrog 200 tisoč dinarjev.
Jeličič je bil intimen prijatelj Kosanoviča in sta oba vzorna iptič-najbrže skupaj pobegnila. Tudi za Jeličičem je policija izdala tiralico.
Zagoneten zločin pri Požegi.
V neki vasi pri Požegi v Slavoniji so oblasti odkrile strašen zločin, ki fpa je zavit zaenkrat še v popolno temo. V grmovju blizu vasi so našli popolnoma golo moško truplo, ki pa je bilo brez glave. Glava je ležala nekaj korakov proč v tra'vi. V u-morjenecu so spoznali nekega vaškega pretepa-
Krvava sled je vodila orožnike k bližnji hiši kmetice Julke Deiee-ve. Julka je znana v tamkajšnji o-koliei, kot velika prijateljica mladih in krepkih mož. s katerimi se ča Antona Nebogoviča. intimno zabava in tolaži v času moževe odsotnosti. Julka, ki je še zelo .mlada in lepa, je imela ljubav-no razmerje z zalim Nebogovičein. Pred dnevi je moral njen mož v sodne zapore v Požegi, ker je bil obsojen radi nekega zločina na večmesečno ječo. Ta čas je stanoval ipri njej Nebogovič in nado-mestoval moža. Najbrž sta se Julka in Nebogovič sprla nakar je Julka svojega Ijubimea v spanju ubila in njegovo truplo odvlekla v grmovje.
Julka je bil takoj aretirana, vendar taji in zanika krivdo na umoru, dasiravno so v stanovanju odkrili sveže krvave sledove. Nebogovič je bil pred kratkim obsojen pri požeškem sodišču radi posil-
stva neke 13-letne deklice na daljšo kazen, katero bi imel te dni nastopiti.
Kastactrofalni gozdni požari v Bosni.
Številni gozdni požari, ki so že pred kratkim izbruhnil v raznih krajih sarajevske oblasti, so zavzeli ogromne dimenzije. Celokupno orožništvo sarajevske oblasti je udeleženo pri gašenju, pomaga mu .pa tudi kmetsko prebivalstvo. Pripetilo pa se je že večkrat, da so kmetje odrekli pokorščino in da so se z vsemi Štirimi branili sodelovanja pri gašenju. 'Na odredbe velikega županstva in orožniškega poveljstva so bili nepokorneži aretirani in oddani v sodne zapore. Zanimivo je tudi. da je bilo mnogo kmetov aretiranih, ker jih je o-rožništvo zasačilo in flagianli pri podtikanju ognja. Neki kmet jp pri zaslišanju priznal, da je za-žgal svoj gozd kar na petih krajih. Dva druga kmeta sta priznala. da sta svojim otrokom zapovedana. naj zažgo državne gozdove, kar so otroci takoj in z velikim veseljem storili.
Kmetje baje zažigajo gozdove zato, ker jim oblasti ne dovolijo svobodnega sekanja lesa. Požar, ki je izbruhnil v državnih gozdovih v neposredni bližini vasi Tvrdinič na planini Trebevič nad sSaraje vora, se je zadnje dni katastrofalno razširil. Ponoči izgleda hrib. kakor da bi bil ves v plamenih. Na pomo«" je bilo poslano vojaštvu vse sarajevske garnizije. S pomočjo vojaštva upajo oblasti lokalizirati silne požare.
Iz uredništva.
Rojak Mirko Vehovec, ki potuje iz Buenos Aires proti New Yor-ku, nam je ]>isal iz me*ta Medellin v republiki Colombia :
— Zelo rad bi vam kaj več sj>o-ročil o mojem potovanju, toda vsled velikih naporov in vročine se me je zopet lotila bolezen. Tc pišem iz »tukajšnje bolnice, kjei se nahajam že tri dni. Kot so mi rekli zdravniki, se bom kmalu lahko podal na pot in vam boon kasneje poslal obširen dopis.
Pozdrav vsem čitateljeni Glasa Naroda !
ŽENITNA PONUDBA.
Farmar išče žensko v starosti od 40 do 50 let; pošteno mišljenje. Jaz sem atar 52 let in imam ssino enega sina, starega 18-let.
Frank Kier,
Fairdealing, Ripley Co., Mo.
PRIPOROČILO
Rojakom v Detroit, Mieh. naznanjamo, da jih bo obiskal Mr. Jože Zelene, ki je poblaščen pobirati naročnino za naš list in naroČila za knjige, ter ga toplo priporočamo.
Uprava Glas Naroda.
■	w.
i Peter Zgaga I
■	' ' ~	- H
Moderniziramo se.	«
Svet hiti z naglimi koraki naprej, mi ga pa veasi lažje, veasi pa malo težje dohajamo.
To se pravi, da se več ali manj moderniziramo, oziroma, da skušamo z diihrvm časa naprej.
Zaidnjič sem videl rojaka, ki je v štritkari čital slovenski časopis.
Ne javno, seveda. Skrbno je imel zganjenega v "News" ali "Cirafie", toda nič zato. Svoje narodnosti se je zavedal.
Svoje narodnosti in načela: Biti stoven-ke krvi, bodi Slovencu p^-nos!
liolj kunštP.i mjaki nimajo več "službe" ali "dela". Imajo "po-zi«n". Služba in d^lo «ta že prep"-niževaliia.
Lepotica ne išče zjutraj svoje enostavne srajce. Ne, treba j na jti šenm, step-in. brazir itd., da je stvar v redu.
Včasi so nekateri hodili v salone. Salon je b«I -s prohibicijo odpravljen. *la<i ne popolnoma. V vsakem bloku je še eden ali dva.
Sedaj ne hodijo več v salone. Modernizirali so se in zahajajo v klube, avditorije ter posvetne in cerkvene dvorane.
No. končni učinek je isti. oziroma hujši kot je bil prej. kajti rojak je 'bolj prizadet v že-pu in v glavi. Posebno v glavo je zadet.
Prepiri iz družin so izjrinili, odkar plaši beseda "divors". Prej sta se včasi pošteno skregala, sprla in stepla. če ni bilo drugače, dandanes je pa vse bolj mirno, galantno in komod.
—	Kam greš? — jra vpraša ženica ljubeznjivo.
—	Po di\ors, — se glasi odgovor.
—	Zakaj vendar?
—	Ali ti ni^em povedal, da tako stenstaj krompir, da bo imel rme-no skorjo sipodaj. No. če nočeš, je tvoja stvar. Se bomo že drugod zmenili.
Ali pa ona ! Najmanj dva advokata ima pripravljena za vsak ^ln čaj. Dva advokata za vsak slučaj in tri kandidate za S"eti zakon.
Nadalje je jako prfnenetljivo. * kako vztrajnostjo znajo nekateri tajiti vsak stik s posledicami, ki jih je prohib'eija ustvarila.
—	O ne. pri nas pa ne kuhamo
—	je običajno pojatsnilo. — Nam ga da soseda, če je treba. No, pa saj nismo tako divji nanj. Kvee jem če jc čSovek prehlajen, ga je dobro malo v čaju.
Soseda pove isto stvar. In druga soseda in tretja.
I^eseda "munšajn" je grda spa-ka, katere se poslužujejo le v največji privatnosti.
Beseda "žeranje" niina potrebnega poudarka. Ne isamo v našem, pač skoro v nobenem jeziku. Hrvaška "rakija"', tudi ne razodeva vseh svojstev — istotako ne drugi slovanski izrazi: "palenka". "vodka", "mučenica" itd.
Še največ poudarka je v nemški besedi 'snaps', ali pa v italijanski
—	"trapa". Posebno 'trape" ni podcenjevati.
Te dni sem slučajno izvedel, kako pravijo Finci tistemu, kar dvakrat prekuhajo.
Prisrčna beseda, no, pa vsaj sta de pravzaprav.
Po finski se torej imenuje "kor-pikunsen kinelejta".
Če se pa človeku mudi, pa lahko tudi samo "korpikunsen" Teče.
To je velike važnosti. č'e boš naprimer zvečer s kuho zaposlen, pa bo naenkrat .pazno uho postave potrkalo na vrata in reklo: "What are you doing, John?"
Nič se ti ni treba preplašiti. V vrata brcni in reci: — Korpikun-sen! Korpikunsen 1
S tem ga boš zagotovo odpravil, če le Finec ni. Well, če je pa Finec, mu boš pa moral odpreti in mu dati malo po*kušnje.
Ali če prideš zgodaj zjutraj domov in hoče žena po vsej s« I i izvedet i,-'kj^ si bil in kaj si delal, reci : — Korpikunsen!
t>trašila se te bo. Zato ji vse povej in reci: — KonpLkuusen — kinelejta !
—	Meša se mu revežu t— bo rg-kla — ti boš pa imel do jutra mir.
ZAKAJ SO NAŠE POŠILJATVE NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE?
KR JE NAS PROMET NAJVEČJI IN KER SO NASE ZVEZE V STAREM KRAJU NAJBOLJE VPELJANE!
Vdtbn—tl ki Izvirajo lx pmtonuj* * velik« atesta, pridejo mKm stranice* t korist.
Nail tfnHd n »>—aema nakazila m manjši, vsled sar ene priiw nlije Ml pri agenta ali zavodu, ki own PMbti Vah nakazale« v imienje t New York.
velikega pJ^hMTwi^^ efcHrnc raze^da m peeveia naUm aalegew B*fveija pozornost.
Nafte deaarae aakacniee edpačljrmo s vsakta brzopanri-ko*, ki edplnje iz New Yoffca — toraj fcnt zaaoda la m> ,
Nate ene M. ebjavljeae dnevne v Usta "GIm Naroda".
Ka «aMko aad	raConeazo priaMmo nižje ecad, ka»
tare Yeas vadevetje ■p^lips predaš nam peUJete nateg.
M an naj vet pestav e ifieaViil ta« Near lata, kar dekazoje. da ee lahko ekeristi s niha pedovanjca vsak. pa aaje%e Še tako dalei pcai od peslovmga eredlMa Amerike.
PeBJite toraj Vaio prikefejo denarno peftOjatev nam v
(tfiMiVs
i
SAKSER STATE BANR
B> OOBTLAMDT STBEKT,	HEW YORK
. ......
NOVI TRGOVINSKI TAJNIK
I William P. Whit t ing iz Ma »šarim sett s. Mr.; WhittinV je naslednik Heriberta Hooerja.
* • c'^ridfejs- "i -ite.,"- t '"v*"_'	" ~ ■ — •	"*
t.-.'."- • ' •	'-- ..I	.	"" "	■	1	-
DRZEN MORNAR
ALFONSE DC F AL':
V lita!i vasici v p.gorju Jura so r-matrali Marijo-Omafro ra nekake irdkot, nič kaj z*v<danjs vredno. k.»jti bila je slabo.tiuna.
Bila je duvno vajena grdega ravnanja, k<>r so jo kot občinsko revo vzp»«jali lakom 11 i in brezsrčni ljudje. vendar je fm prenašala bridko usodo potrpežljivo in flegmatične Njena koža. trda kakor usnje, skoraj ni več čutila udarcev, ki jih je dobivala pri tujih ljudeh od vs h strani. Njeni omejeni možga ni, naprti v mali. okrogli glavi, niso rnzumeli psovk in zanieev i D j a, ki jo je spremljalo že od roj stva.
Jedla je mnogo, delala pa malo. Bilo ji je 21 let, ko jo je gospodar pri katerem je .služila, .spodil od hiše, ker ni vedel kaj početi z njo. Cul tist<gn časa j*' pohajkovala po vasi poveŠene glave, blodeč ih oei in široko odprtih ust. iz katerih so se ji neprestano cedile .sline.
Vaški paglavci so jo začeli pr» ganjati in obmetavati s kamenjem Ne.srečn« bitje jim je služilo v za ba vo.
Tedaj si' je pa zgodilo, da se je ubogega dekleta usmilila vdova Lenoble, stara, dokaj premožna za-sehnica. Vzela je slobumno revo k sebi. Vsa vas je bila navdušena na<l t<m človekoljubnem činom. Vendar so bili pa vsi prepričani, da Marija Omaka, leno in topo bitje. ustvarjeno samo za sirotišnica al umobolnico, niti teden dni ne bo ostala pri svoji dobrotniei.
Toda vaščani ,-sO se motili. Miril je teden, minili so meseci in lot«, a slaboumna, ki se je je prijel pr;-im. k Omaka, je bila neprestano ;a: rsVi,a v kuhinji svoje dobrot rs'ee .*n ostala je zvesta belem i do-j ran z ;«'ienimi oknieami, stoječemu . na samem na kraju vasi.
Trena je pa priznati, da je bila vdova Lenoble, starka zlatega srca, kljub visoki starosti še vedno čila in zdrava, z Marijo zelo prijazna in potrpežljiva.
Toda na obraz svoje bebaste služkinje ni nikoli opazila niti najmanj šega znaka hvaležnosti ali ljubezni.
Nekega dne se je pa vendar po kazalo, da ima tudi Marija-Omaka usmiljeno srce. Domov je namreč privedla psička, ki se je klatil po vasi brez gospodarja.
Bil je skuštran, umazan in grd,
Ženske praVijo
Sever*'« Regulator pomaga naravi. Tako dragocen pri laliltl zdravja in moči. Tisočeri ga slave ter ga redno rabijo za »• M i to sistema. Vpraiajte lekarnarja.
Severa'« REGULATOR
PES
kakor ona sama Suh, da so se mu poznale vse kosti, sestradan, plah in oguljen je tekel psiček za Marijo do kuhinje. In čudno, slaboumna, ki ji je bilo vse na svetu deveta briga, je imela usmiljenje s to ubo-<ro živaljo, ki so jo vsi suvali in podili od hiš**.
Nekega dne je gonpa zalotila Marijo. kako ji pes liže obraz in kako se razlega po kuhinji riganju podoben smeh.
Zima je bila tisto leto zelo huda in kakor da šiba narave se ne zadostuje, .se je pojavil v okolici nevaren razbojnik. Pogorje Juro je živelo v neprestanem strahu in negotovosti, kajti razbojnik je kradel in moril po samotnih hišah in cpIo vasi niso bile varne pred njim. Orožniki mu niso mogli do živega.
Vaščani so vsak večer skrbno zabarikadirali vrata in okna, ženske so s«1 bale pri belem dnevu hoditi same. Sredi splošne groze in strahu je bila samo Marija mirna in flegmatična.
In zgodilo se je neke noči, ko je zunaj snežilo in ko je pritiskal hud mraz, da je vlomil razbojnik baš v samotno hišico na kraju vasi. Bil je krepak, krvoločen in spreten d*vko. Vsaka vrata je znal odpreti, pa naj so bila še tako za bar i-kadirana in zaklenjena.
Vdova Lenoble se je nenadoma zbudila in zagledala pred seboj razbojnika. Vsa prestrašena je zrla na močne, strašne roke. ki so se iz-tegovale proti njenemu vratu.
— Kje imaš denar ■
Z drhtečo roko je pokazala na predalček nočne omarice. Tolovaj je planil k omariei in začel brskati po bankovcih in vrednostnih pa-1 pirjih, ki jih je našel v predalčku
Svoj posel je opravljal povsem mirno, ker je bil prepričan, da stara, prestrašena in osupla gospa ne more klicati na pomoč.
Naenkrat pa je skočil od omarice in se pripravil na obrambo, kajti njihovo bistro uho je prestre-glo rahel ropot". V veži so se za-euli koraki. Zamišljen in ves v skrbeh je čakal sovražnika.
Na pragu se jf» pojavila Marija Omaka. V platnen israjci. basa, lase skuštrane, je ozrla topo na razbojnika, ne da bi razumela, kaj se godi. Razbojnik je pa takoj spoznal, da ga to slaboumno dekletce ne more ovirati. In nemoteno je nadaljeval svoj posel.
Marija je obstala na pragu, np-premična kakor kip. Ko ji je razbojnik namignil, naj se izgubi, se je obrnila in odšla nazaj v kuhinjo. Tisti hip ji je pa prišel naproti psiček, kakor da bi ga bil kdo poklical.
Psiček je zavohal tujca Vhiši, planil je v sobo in pokazšl raz-
bojniku ostre zobe. Divje je zaren-čal in se pripravil za napad.
Toda razbojnik je bil že na vse pripravljen. Spretno se je sklonil, zgrabil psička za vrat in ga pritisnil s krepkimi, kleščam podobnimi rokami k tlom. Davil je u-mazanega, koeastega psička, ki si je drznil zalajati nanj.
Psiček se je skušal iztrgati iz železnih klešč, renčal je in brčai, toda razbojnik ga je še bolj tiščal k tlom. Vnela se je borba na življenje in smrt, v kateri je uboga žival podlegla.
Na pragu se je znova pojavila Marija-Omaka.
Dekle, ki spočetka ni razumela, kaj se godi, ki ni vedelo, kaj počenja razbojnik in kaj pomeni groza na obrazu njene gospodinje. je naenkrat instinktivno spoznalo, da se je zgodilo z njenim |ličkom, njenim ljubljencem nekaj strašnega. Hipoma je spoznala, da je to ubogo bitje, ki je bilo njeno edino veselje na svetu da je njen ljublje nec ubit, zadavljen, mrtev....
In ta strašna misel se je naenkrat izpremenila v divjo jezo.
— Pomagajte! — je zakričala Marija in planila na razbojnika....
Ko so prihiteli vaščani, ki jih je zdramil klic na pomoč, so našli vdovo Lenoble na tleh. Sirota je od groze omedlela. Kraj nje je pa ležal bandit. Marija mu je prebila glavo s kovinskim svečnikom.
Slaboumna, sklonjena nad truplom svojega mrtvega tovariša, je gladila psčiku dlako, glavo, noge.... nežno, strastno, dolgo, kakor da hoče s svojimi okornimi prsti ogreti to nepremično mrzlo telo.
In tedaj so presenečeni vaščani prvič videli, da je Marija plaka-la.
i>M0CBW*0» * WWIMMA M- v
je 'brez dvoma kapitan Edvard Miles iz Newarka, N. T. Na 37 čevlje dolgi jadrnici, .katero je sam napravil, hoče obkrožiti svet.
Stara žena in mlad mož.
STRELO HOČEJO PODJAR MITI
Ker so bili vedno in vedo, da bodo tudi v bodoče točno postreženi,
ker so prepričani o varnosti pri nas naloženega denarja,
ker lahko s istim razpolagajo, kadar ga potre« bujejo,
ker prejemajo sa vloge po 4% obresti, mesečno obratovanje,
si je isbralo veliko število rojakov po vseh Združenih državah za svoj
glavni stan
v vseh bančnih poslih
domaČo
SAKSER STATE BANK
K OM-tteoCt Stre* New lak, N. T.
Berlinski fizik dr. Urban, znan v evropskem znanstvenem svetu, je položil te dni svoje mlado živ-ljenje na oltar znanosti. Strmoglavil je z gorskega velikana v Švici, kjer je delal znanstvne poizkuse, v globok prepad in obležal na mestu mrtev. Zdi se, da se mu je hotela narava osvetiti, ker je posegal v njen delokrog. Učenjak je v švicarskih gorah lovi? zračno elektriko.
Pri Luganu, v kantonu Tessin se vzpenja v višino 1800 metro? gora Generose, ki jo je izbral dr. Urban za svoje eksperimente. Trije učenjaki, Urban, Lange in Braseh, so postavili vrh gore napravo, s katero so hoteli loviti elektriko iz oblakov. V ta namen so napeli in-ženjerji na obeh grebenih ogromno žično mreža, ki naj bi vjela zračno elektriko tako, da bi učenjaki podjarmili strelo. Ta poizkus ni nov. V manjšem obsegu so ga delali n-čenjaki že prej, toda uspeha niso dosegli. Zdaj pa gre za poiskuse v velikem obsegu. Že več mesecev s« učenjaki zanimajo za eksperimente na gori G ene roso. Gre za drzen načrt, po katerem naj bi človek vjel strelo in jo vpregel v svojo službo. Ogromen električni tok v oblakih, čigar napetost znaša 3 milijone voltov, se izgublja brez vsake koristi v zraku, d asi bi lahko gonil ogromne stroje in dovajal energijo velikima industrijskem podjetjem. Poizkuse na frori Gene-roso delajo z denarno podporo velikih evropskih, elektrarn, in upajo, da se bodo posrečili Vsi dosedanji poizkusi so se sijajno obnesli. Že opetovano se je učenjakom posrečilo ujeti strelo, odawao zračno elektriko, ki ima ogromno napetost ____•_______
Afrika se zdaj stopnjema otvar-ja prometu. Odkar je le-ta raziskovana. je bila šele zdaj ]>odana možnost, da jo je zamogla prepotovati vzdoli njene cele dolžine kompletno opremljena znanstvena ekspedicija tekom najneugodnejšega letnega časa.
Ekspedicija Laeev je dne 9. inica t 1. odpotoval« iz Cap-stadta in je dosegla Cairo po petmesečni vožnji preko 16.000 km dolge proge. Sto kilometrov dnevne vožnje ne pomenijo mnosro za avtomobil, vendar pa velja premisliti, a ko hoče predstaviti človek to potovanje v pravi luči. da so sr spremenile poVrajine Rhod^zija. Tongavka. Kenya. Uganda in sončno Sudan tekom te dobe vsled neprestanega deževja v nepregledna močvirja, preko katerih je zamogla napredovati ekspedicija mestoma samo za jedva pet kilometrov dnevno. Le tako je mogoče pravilno oceniti pravo vrednost teh ogromnih štrapae in občudovanja' vredno vztrajnost 4 mož. kateri so tvegali mirno in varno življenje , ne morda za športno idej4 temveč za nalogo, ki je za znanstvenost in Človeštvo neprecenljivega pome- j na.	i
Njih osebna izkustva, različna; sporočila in kinematografični posnetki ustvarjajo popolnoma nove perspektive glede možnosti zgradbe bodoče komunikacije med Cap-stadtom in Cairom. Dalje so de--J jansko pokazali vsemu svetu, da splošno priljubljena tipa modernega. eenega avtomobila ni zlom-Ijiva igračka. Na Chevroletovih vozovih, ki so dokončali to dolgo potovanje, je napisana z velikimi črkami "vztrajnost Raziskovalci in njih vozila so se tudi resnično držali tega gesla.
Najbolj kočljiva proga na tem potovanju skozi Afriko je bila ona preko Sudana. Vsi potovalci iz smeri Oapstadta absolvirajo to etapo po reki in se izognejo poti po suhem do Caira. V tem levnem času, ko preplavlja silovito deževje vso pokrajino, ne misli nikdo niti v sanjali na potovanje po suhem. V dokaz poguma teh štirih poto-valcev bodi dalje omenjeno, da je bilo poletje 1928 eno najvlažnej-ših. kar jih pomni domače prebivalstvo med Rejafom in Cartu-mom.
E. Altmann, katerega je General Motors Company Near East v • Aleksandriji napotila e&pediciji nasproti v svrho prevzema vodstva na zadnji etapi tega potovanja, je bil zadržan v Mongalli vsled |>o-škodb velikega Nilskega pa mika. Vsle.l silnega neurja narasl.j voda je podrla večinoma vse mostove in odtrgala ogromne skale od bregov, kar jp onemogočilo p!ovl>o (K) Nilu za več tednov. Mnogi kolonistov. Ugande, da bi s* u k real i v R<*jafu in nilski parmk in potovali v Evropo na oddih, je bilo prisiljenih spremeniti prvoten načrt in ukrcati se v Mom has i. 1500 km južn ood Sudana na parni k indijskega morja.
Guverner Sudana j** na prošnjo za potno dovoljenje napel vse .sile, da odvrne Laceva od blazn-ga poskusa, da hi prepotoval to pokrajino po suhem. Vsa njegova prizadevanja so bila zanianj. ker so bili Laeey in njega prijatelji trdno odločeni za začrtano nadalje vanje te vožnje. Toda prihod Alt-manna na dve kol ie i je ustvaril nekaj t^žkoče. Vozovi, ki so bili itak že preobloženi z razno opremo, prtljago in zalogo hrane za pet krepkih oseb za 14 dni, so dobili z njegovo prtljago novo občutno obtežilc. Da ne bi več obtežili tovornega voza, ki je nosil tovor več kot ene tone. so potniki sklenili odvreči vse avtode-le. ki so se izkazali nepotrebnim.
Ekspedicija je premagala nepremagljive ovire. Nahaja se zdaj v Cairu in bo v kratkem nadaljevala pot preko Palestine, Sirije, Carigrada, Beograda, Ljubljane, Rima Aten, Berlina. Pariza, Londona in Antwerpna v Stockholm.
AZIJA BO POŽRLA EVROPO
JUGOSLAVIA IRREDENTA
priletnim ženskam starost ne pozna in da so dobro ohranjene se v letih, ko bi človek pričakoval, da bi morale že resignirati na vse živ-Ijen<ke sladkosti. Primer Ninone Lenclos. v katero so se moški začetkom 17. stoletja zaljubljali, da-si je bila stara že 50 let. zdaj ni več osamljen. Ljubezen moškega globljega duha se zdaj ne omejuje samo na fizično stran. Zdaj je v razmerju moškega do ženske mnogo duhovnega, So moški na ktere še tako lepi obrazi mladih deklet ne vplivajo, če so dekleta brez duševnih vrednot, nasprotno so jim pa všeč priletne inteligentne ženske z visoko srčno kulturo, pa naj bodo še tako grde. To ni dokaz njihove moralne pokvarje-nosai. Nasprotno, tak mošk ise je moral pošteno boriti s prirojeno moško nečimurnostjo, preden ;»e sklenil vzeti za ženo mnogo starejšo žensko. Saj ve dobro, da se mu bodo ljudje za hrbtom posmeliova-li. Če se kljub temu odloči za zakon. je jasno, da igra pri tem odločilno vlogo'črstvo. Morda gre samo za sočutje, toda to še ni zadosten razlog, da bi dotičnega moškega obsojali. Kakor pri ženskah, ki se poroče z mnogo starejšimi moškimi, tako lahko igra tudi pri moških glavno vlogo plemenit notranji nagib. Policijska kronika pozna mnogo primerov, da si »e mladenič končal življenje, ker ga je mnogo starejša ženska odklonila.
A kaj ženska v takem primeru? Ali ne riskira tudi ona mnogo? Menda ni nobena tako neumna, da bi verjela, da jo bo mladi mož ljubil do smrti. Vsaka ve, da bo mladi mož ljubil do smrti. Vsaka ve, da bo sreča samo začasna. Ve, da jo čaka trpljenje in bridka ločitev. A vendar se odloči, ker ji je ljubša kratka sreča, nego življenje brez nje.
PLEMENIT ČIN MASARYK0-VE HČERKE
Ko se je Masa rykova hčerka na-davno peljala z avtomobilom proti Pragi, je v praškem predmestju naletela na otročička, ki je ležal na ulici in krčevito stokal. Otroka je pičila strupena kača v nogo. Masa-rvkova je pustila avto ustaviti, vze Ja je dete v naročje in mu izsesala rano. Nato je otroka naložila na voz in ga' naglo odpeljala v bolnico. Tako so otroku rešili življe-nje-
Plemenit čin seveda ni ostal neopazen in vsi listi so poročali o njem. Nemški senator Krepek se je te dni Masarykovi pismeno zahvalil. Masa rvkova mu je odgovorila: "Cenjeni g. senator! Zahvaljujem se yam za ljubcsnjive besede. Otrdeti sem res previdno izsesala rano, toda storila sem samo svojo dolžnost. Ko sem dete negovala, mi je bilo tako drago in ljubo, kot bi bilo moje. In vendar je bilo nemško dete."
— Vsi nemški listi so polni hvale o plemenitosti prezidentovo lite tke«
Društvo narodov, ki skuša obnoviti nekdanje mostove med deželami in narodi, je prevzelo nalogo, da izdela statističen pregled prebivalstva ne zemlji. Njeni podatki navajajo, da je živelo 1. 1913. eno milijardo 808 milijonov ljudi, 1. 1926, pa jih je bilo že 1 milijardo 932 milijonov. Porast prebivalstva znaša na leto pol odstotka.
Če razdelimo ljudi po kontinentih, vidimo, da odpade polovica obljudenosti celega sveta na Azijo (950 milijonov) ; Evropa stoji na drugem mestu s 514 milijoni, Afrika na četrtem s 146 miljoni, Avstralija in Oceanija pa na petem mestu z 9 milijoni duš.
Absolutno kaže največji prirastek Azija, kjer se je število prebivalstva od 1. 1913. do danes povečalo za 48 milijonov. V Evropi je prebivalstvo naraslo tako neznatno, da je to jedva vredno omeniti. Seveda pride tu v poštev nazadovanje porodov po vojni, velike izgube ljudi od 1. 1914. do 1918. in mnogo drugih žrtev svetovne vojne. Nu, Kitajska se za to malo briga. Njeno prebivalstvo narašča s strahovito naglico. Sama Kitajska šteje 450 milijonov ljudi in ji manjka samo 64 milijonov duš, da doseže Evropo. Ni torej posebno daleč čas, ko bo doseglo prebivalstvo Kitajske pol milijarde in bo rumeno pleme poplavilo evropski kontinent kot hudotirnik.... O tem se je sicer govorilo že pred svetovno vojno, afnpak problem ni bil še nikoli tako aktualen kakor danes. Torej velja pravilo, da se Evropci oslabimo najprej med »bo, nakar nas bodo pokončali rumeni Azijati.	'
Is Istre.
Na cvetlični daai v korist tuberkuloznim se je nabralo v vsej pokrajini 10.47(5 lir. Blizu Kanfana-ra je gorel gozd. Uničeno je okoli 30 hektarjev. Škoda znaša nad 10 tiso<č Lir. Sploh je gozdnih požarov polno na vseh koncih in krajih. Litni je bilo škode' v gozdovih nad pol milijona lir, letos bo še večja.
Tatvine živine se vršijo noč za nočjo. V Balah je imel kmet Pisan vola v hlevu komaj tri dni, pa so mu ga že odpeljali neznani tatovi. Miličarji iz Vižinade. Višnjana, Motovuna. Oprti ja. LaKincev in Iva štel i ra so imeli v dolini Mirne velike taktičine vaje. Legar širi po nekaterih selih in v Sv. Martinu je pobral 20-letno Marijo Jura-da, katei'o so po odredbi ©bonskega »dravnika takoj pokopali brez vsakega spremstva. Končno je prišel tako pričakovani dež ali prepozno. Deževati je začelo šele. ko je suša dokončala svoje pognbc-nosno delo.
V Buzetu se je vršila skupščina ml lekarne iz Sv. Martina. Bila je slabo obiskana. Člani se nočejo vdati pritisku, da bi prišla mlekarna v fašistične roke. Shod «e je izršil 'brez sklepov. Zato bo sklicano novo posvetovanje.
Šest tisoč goriških Slovencev s« izseli.
Iz Gorice prihaja Vest, da se namerava izseliti v Ameriko 6000 mladih, krepkih slovenskih delovnih ljudi. To pomeni pač, da je gospodarstvo v "deželi na robu propada. Prisiljeni so na odhod, beda in lakota jih podita z njihove rodne grude. Slovenci prosijo pomoči pri vladi, da bi se zajezilo izseljevanje. Vlada naj poskrbi, da se prično razna že obljubljena javna »dela. pri katerih ibi morali biti aaposlani v prvi vrsti goriški domačini, Vlada ibi morala rpošterva-*i strašno škodo, ki jo je naipravila poljedelcu strašna suša, xn odrediti pri davkih in dragih dajatvah, da ljudstvo ne bo stradalo in da kmet, ki bo prim oran prodati živino vsled pomanjkanja krme, ne zapade špekulantom r froke. «
ROJUX 9A&&&AJ7C SB KA "GLAS HABODA", NAJVEČJI BLOVZHBKI DHEVSTDt 7 £DB»
' ■ ščmuki- ' '£ 1
milil
• , ' ; ■
r •-. •^faMMpr "•
■MHHHnaiiBHnaH
--- ■ »n ■
KRATKA DNEVNA ZGODBA I
0LA8 NABODA, 17. fflT. 1928
Zmbkov, mcfž sestre bivšega nemškega cesarja Viljema, je objavil' svoj življenjepis. Pregovoril ga je podjeten založnik, ki računa z lepimi dohodki od prodaje te knjige, po kateri navdušeno -sega nemška publika, željna senzacij in za-^ bave. Toda kar se tiče želje Nemcev, da bi se zabavali in smejali Zubkovu. še bolj pa njegovi ženi. je treba priznati, da je bila javnost bridko razočarana. Zubkov ni napisal ničesar, kar bi moglo ljudi zabavati. Nasprotno, o svoji ženi piše zelo rezervirano in spoštljivo, d as i ga je kmalu po poroki zapustila. Spoznala ga je v plesni šoli, kajti Viljemova sestra kljub solidni starosti rada pleše. Cesarjeva hči in sestra si je zaželela mladega moža, ki ga je vojna spravila ob vse. tudi ob vero v plemenito srce. Zaželela si je ubogega ruskega emigranta, ki je postal cinik in pustolovec po vsem tem. kar je moral preživeti med vojno in revolucijo doma in v tujini. Odločilen je bil torej plemeniti notranji nagib.
Viljemova sestra je hotela nagraditi Zubkova za vse, kar je pretrpel. Po strašni bedi in pomanjkanju mu je hotela nuditi brezskrbno, udobno in razkošno življenje. Tako pravi Zubkov sam v svojem življenjepisu in ta razlaga princesinega ravnanja je logična, kajti kaj drugega bi moglo pripraviti odlično aristokratko tako daleč, da bi se poročila z ubogim ruskim emigrantom ? Saj bi se bila lahko z njim zabavala, kakor se zabavajo mnoge druge priletne in osamljene ženske, ki imajo dovolj denarja, da si lahko ljubezen kupijo. Za take'ženske je povsod poskrbljeno prav tako dobro, kakor za mlade, a morda še bolje, kajti pustolovcev, ki so pripravljeni prodajati ljubezen, je več kot dovolj. Po vseh večjih mestih in kopališčih je mnogo podjetnih mla-deničev, ki so vedno pripravljeni nuditi priletnim osamljenim damam za dobro nagrado iluzijo ljubezni. Toda Viljemova sestra se ni zadovoljila s tako ljubeznijo. Poročila se je z ubogim ruskim emigrantom, ki je postal kar čez noč svak nekdaj vsemogočnega nemškega -cesarja.
Ves svet je bil prepričan, da se je Zubkov poročil s 60!etno princeso zgolj zaradi denarja. Svet sodi tako vedno, kadar se mlad moški poroči s staro žensko Ljudem se zdi samo ob sebi umevno, da pri takem zakonu čustvo ne more i-grati nobene vloge. Res je večinoma tako. Koliko je na svetu moških, ki se enostavno prodajo! To so slabiči, moralno manj vredni ljudje, brez ponosa In brez človeškega dostojanstva. Za zdravega moškega je že skrajno poniževalno, ce ga žena redi, kaj šele, če se pn-sti kupiti in če igra vse življenje vlogo moške prostitutke. Toda kdor bi sodil tako o vseh zakonih, v katerih je žena mnogo starejša, bi se zelo motil .Saj je v življenju mnogo primerov, da se poroče stare žen-rice z mladimi moškimi Zlasti v Ameriki so taki zakoni zdaj na dnevnemu redu. Vemo tudi, da so mnogi taki zakoni srečni in da ^ fire zakone! t najlepši harmoniji Pogosti so pa tudi primeri, da ae!
*	-------r	" -	-	-	-^»..»j____ ^ „
Z avtomobilom preko treh kontinentov.
* Ji" -!—;—i_i' • * .
..............................nam—......... n i ■iin—n .......—— —■^■TnnT—imnrr-
Njegova žena-l
— ROMAM IZ ŽIVLJEKJA.__—
Za "Glas Naroda" priredU O. P. 1
5	(Xadalj^vauje.)	*
Hitter se je hotel dvigniti ter se neopaže-n odstranilo!. a obsedel ;e kot ohroraijen.
FVUcitas Wend land se je privila k nežnim vzklikom k postavi častnika ter je rekla 7. iskrenim izrazom:
—■ Hvala Itogii, tukaj sva sama in nemotena. — K one«'no se lahko izgovoriva.
Nežno in udano se je oklenila vratu častnika, ki se je oziral nemirno po sobi naokrog.
Harry. ah, Harry, kako strašno je to prikrivanje. To mi je strasno zaprno. — je rekla.
Hans Rit ter ju je bilo. kot da mu zastaja srčna kri. Bilo mu je strjišno mučno biti priča tega intumnega prizora, a vendar si je rekel, da ne more sesiaj stopiti na dan. ne da bi pripravil mladi dami htrašno zadrego. Pač je bilo najboljše ostati nepremično na mestu, dokler bi se ona človeka zopet ne odstranila.
Ker je >edaj poznal nju skrinost, ni bilo pač ničesar na 1em. če izve se par nadaljnih besed. Skrivnost, katero je sprejet proti svoji volji, bo dobro ohranjena pri njem.
S skoro bolestnim občutkom je zrl. kako se je lepa deklica naslanjala na častnika. En s temnim, motrečim pogledom je premotril Hans Rit ter obraz častnika.
Kako pa je bilo pravzaprav? Ali se ni spravljalo poročnika For-sta v zvezo > hčerko njegovega trgovskega prijatelja, komercijal-i nega svetnika Volkmerja I)a. da, komeroijski svetnik mu je pred dnevi namignil, da se bo njegova heerka v kratkem zaročila z nekim' častnikom, ki se že več mesecev poteza zanjo. To je vendar nemogo-' če isti, ki je držal Felicitas W'endland v svojem objemu?	j
Poročnrk Forst je >edaj oprostil rok Felicitas ter se boječe ozrl naokrog.	f
—	Za božjo voljo, Fe, hodi vendar previdna O nama je kdo sledil semkaj!	I
Ona je dvignila svojo glavo ter »e ozrla vanj s pogledom, vsled katerega je skoro zastalo srce >|>oslušalca.
—r Nobenega človeka ni semkaj. Harry. In če tudi, kaj bi bilo kvnečno za te.' (V bi naju presenetili tukaj, bi bilo vsaj končano to strašno skrivanje. Nama se ni treba bati pogleda nobenega človeka!
Harrv Forst je prizel na svojih črnih brkih ter se ozrl negotovo v žareče oči. Nato pa je rekel hitro in stisnjeno :
—	Da. Fe, treba je napraviti konec, ker lako ne gre naprej. To stanje je zame in zate neznosno.
Ona se je srečno nasmehnila.
—	Ah. hvala Bogu. moj Harrv. — jaz sem že tako upala, da boš napravil konec tem skrivno*.?Lin. Ne, ne gubi čela v tako strašne gube, kajti jaz ti nočem očitati tejra molka. Ko si mi takrat, pred boleznijo mojega («"eta. razkril svojo ljubezen, sva mislila oba, da se lahko tako naslednjega dne priznava pred celim svetom kot zaročen par. Ko pa si hotel naslednjega dne iprositi očeta za mojo roko. je preko noči naenkrat težko zbolel. Ti žalibog niso-mogel g-ovoriti ž njim, in on je umrl, moj ubogi, ljubi papa. — še .prodno si me mogel zahtevati od njega. Tekom žalnega leta nisi 'hotel in nisi mogel stopiti na dan s svojo snubitvijo. In sedaj boš povedal stricu in teti vse, kaj ne. Harry?
—	Ah, Harrv, to leto v hiši uuojih sorodnikov sem prestala le v upanju, da najino skupno bodočnost! Verjemi mi, ne živi se do bro pri teti Lauri — kot uboga sorodnica. ("e bi ne vedela, da me boš kmalu odrešil, bi odšla raje ven v svet, da zaslužim svoj vsakdanji kruh.
llans Hitter je (poslušal brez sape.	;
--To je ženska kot sein jo dolgo za-nian iskal. — ženska, ki ima
pogumno, a dobro srce, — a ta ti je nedosegljiva, izgubljena, še predno si jo našel. — si je mislil.
1'astnik je vedno bolj gubi! svoje čelo ter rekel konečno. z negotovim gladom:	„;
—	Kakšna bedasta misel, Fe. Ti živiš vendar varno in skrbno v hiši svojih sorodnikov.
Ona se je nasmehnila ter iztegnila svoji močni roki:
—	Ah, ta misel se zdi vsem bedasta, le meni ne. Vidiš, če bi imela tebe, bi takoj izvedla svoj načrt. Ne glej tako temno, kot da bi ti hotela zleteti proč, moj dragi Harry. .Jaz ostanem tukaj ter ostanem toliko časa. dokler me ne odvedeš proč. Le napravi, da bo to kmalu, dragi Harrv.
Nekaj tako očarljivo mehkega je tičalo v tej prošnji, da se je moral Hans Ritter z obema rokama oprijeti hrbta stola. Pozabil je, da sedi tukaj kot poslušalec. Mladi par je sedel trk poleg njegovega skrivališča na dva stola in on je lahko videl pred seboj oba izraza. Zrl je v ljubeče in nežno žareče oči mlade deklice in v manj prosti, manj Ijubeznjivi izraz v obrazu Forsta. Njemu je bilo kot da mora skočiti pokonci ter udariti v to lepo, moško lice, v katerem je čepela poteza zahrbtnosti.
Ob istem času pa ga je obšel občutek skrbi za to nežno, udano deklico, ki je položila ves svoj ponos pred nogi moža, katerega je ljubila. Hans je moral zopet misliti na to, da so spravljali v zvezo poročnika Forsta z Ellen Volkmerjevo.
Harry Forst se je hitro pogladil po čelu, kot da tmu je naenkrat postalo zelo vroče.
—	Draga Felioitas, — je rekel nekoliko trdo in formalno, kar je čudno zvenelo napram njenemu nežnemu glasu, — -dobro je, da lahko danes nemoteno govorim s teboj. Danes sem prišel semkaj v tem upa<nju ter bi moral na vsak način dovesti do razgovora s teboj.
Mogoče tudi ni primeren čas in kraj za to. kar ti moram povedati._
a ne gre dnigače. In sedaj te prosim, da me mirno poslušaš in da o-staneš mirna.
Hitro se je vzravnala v svojem stolu ter zrla nanj čudno, skoro
prestrašeno.
—	Harry, ti govoni« tako čudno . . . tako hladno in mimo . . . povsem drugače kot ponavadi. Pametna naj bom in te mirno poslušam? Kaj mi moraš povedati*
Njene oči so iskale plašno in motreče v njegovih. On pa se je i/ognil n.ienim pogledom.
—	Moj Bog. Fe, izpraneliilo se je toliko v najinih odnošajili izza smrti tvojega očeta! Da ne moreš ti sama tega razumeti! _ mu
je ušlo preko ustnic.	w
Tesno se je oprijela hrbta stola in njen obraz je postal nepremičen.
—- V na j i rtih razmerah . . . ne, Harrv, tega ne reci! — Ti in jaz. — midva se vendar ljubiva in na tem se ni moglo nič izpremeniti, kaj ne? Zunanje razmere so se sveda Spremenile izza časa, ko si mi govoril o ljubezni. To pa vendar ne more imeti nobenega vpliva na rajjne medsebojne. odno«aje. l'f	; .	t
____j;	____J {Dalje prihodnjič.) -itluJ?-^
■v	Vrt	-	. . _
. OD POLKOVNIKA DO
y
) d KRALJA f f
€ -
* Ahmed beg Zogu ali kralj Skan-derberg III. ima za seboj zelo pisano preteklost. Povest njegovega življenja je romantična od začetka do konca. 8 17. letom je |K>Ktal poglavar svoje rodbine in svojega plemena. Takrat so se Albanci začeli gibati za svojo samostojnost. Ko se je v Albaniji naselil pri ne Weid, so se začela domača pleme-j na huniti. K-sad paša. ki je bil eden glavnih zarotnikov, se je obrnil za pomoč tudi na Ahmeda bega in je bil uslišan. Tedaj jedva 16 letni Zogu je zbral četo, k; je štela nekaj sto privržencev in z njimi se . je pridružil vstašem. Vernost pa je. bila zelo kratka. Esad je bil ze-lo samoljub'ui in Ahmedu to ni šlo v račune. Sprla sta se in razšla.
V svetovni vojni je postal Zogu lutka avstrijskih okupacijskih oblasti. Napadal je srbske čete na u-miku skozi Albanijo in je bil za ; 'te čine od bivše Avstrije povzdig- < njen v čin polkovnika. Toda na : albanskih tleh je bil tudi Avstrijcem opasen. Zato so ga z lepimi j besedami pregovorili, da je šel na 1 I Dunaj. Na Dunaju se mu je godilo kakor vazalnemu knezu. Naučil se « je zvijačnosti, ki je njegovo prirojeno lokavost še povečala. Vse to mu je zelo koristilo, ko je leta 1918. izbruhnila revolucija. Takrat
GLAS XABQP4, 17. SEP. 1923
jo je Zogu popihal domov. Postal je minister notranje * zadeve v albanski vladi, čeprav mu je bilo komaj 20 let. Ko je govoril v zbornici, so vrgli sovražniki bombo. Bil je saniG ranjen, ampak pogumno je govoril do kraja in se je šele potem umaknil, da so ga zdrav niki obvezali.
Prišla je vstaja Fan Nolija. Ahmed beg Zogu je moral iz dežele in »e je umaknil na jugoslovenska tla. Sprehajal se je po Beogradu in L 1924. je vdrl v Albanijo in vrgel Fan Nolija. ki je deiai dvojno politiko: italofilsko in vatikansko. Takoj se je postavil na čelr» vlade, obetal je Albancem razne reforme in deveta nebesa na zemlji, pozneje pa se je naslonil na staro plemenitaštvo, ki ga je sled njič vzdignilo na ščit. Kraljevske želje so mu jele rojiti po glavi šele. ko ga je zmešal Mussolini, ki je tudi neposredni tvorec albanske kraljevine s &kanderbegom III. na čelu.
Skanderbeg IIT. govori več jezikov, pol°g albanskega baje najboljše obvlada nemščino, a tudi italijanščino. Ima še živo mater in več. sester, za katere bo sedaj sigurno Iskal zvez z evropskimi intrigami. zakaj spletke mu bodo potrebne. če bo hotel ostati to. za kar ga je navdihnil fašistični duce.
Agitirajte tu "Glat Naroda", nay "ecji »tovenski dnevnik • Ameriki
KONEC KITAJSKEGA ZMAJA-
Kitajska nacijonalistična vl i.ia skuša na vse načine vtisniti Kitajski tudi na zunaj nov značaj. Tako je dala pekinške palače modro pobarvati in napisati na njo velika gesla nove epohe. 1'lice, trgi in poslopja dobivajo nova imo-na.
Druga žrtev teh revolucionarnih novotarij naj postane tudi stari kitajski zmaj. V Šanghaju je bil te dni objavljen proglas nacijo-" nalLstične vlade, ki je sklenila nadomestiti zmaja kot s;mboI razkošja s preprostim znakom. Tudi. državne in privatne'eerimonije se morajo poenostaviti. Svatba naj 1 bo v bodoče samo viden izraz sreče. O se kdo smrtno ponesreči, morajo prisotni kazati na obrazih tiho sožalje. Tsto velja za pogrebe. Kitajski narodni kroj se mora u-makniti preprosti, u lobni in higi-jenčni obleki. Kroji se dwle v moške civilne, ženske, vojaške, dijaške. uradniške in sodniške. Kaj pa naj nadomesti kitajskega zmaja? Vlada nima dovolj fantazije in zato je pozvala javnost, naj ji predloži svoje načrte. Tudi prestoliea kitajske. Pekin je že prekršena in se imenuje Pejpin. Pripetilo se je že. da je pošta odklonila brzojavke naslovljene na Pekin namesto Pejpin.
PESMI Z NOTAMI:
MEŠANI la MOŠKI ZBORI
Priložnostne pesni (On«) ......Lil
Slovenski akordi (Ada«ii):
Ml« ircifh	««§75
Pomladanski odmevi. I. in II. sv..
rsftk *4S Amerifilta slovenska Ura (Holmar) L— Orlovske himne (Vodopivee) ....1.29 10 moških in mešanih zborov — (Adami«) .....................49
MOŠKI ZBORI* Trije moški zbori (PavtM) —
Ialala Glasbena Matica ...... .49
Narodna nacrobniea (Pavtič) .... JS Gorski odmeri (Laharnar) 2. sr.. ^
SAMOSPEVI:
Notne pesmi, (Adami«) ..........USS
Stirjf samospevi. Izdala Glasbena Matica ....................... .18
MEŠANI ZBORI:
Planinske, (i, sr. (Laharnar) .. .49
Trije mešani abort, izdala Glasbe
na Matica .....................45
BAZNE PESMI S SPBEMLJEVA. NJEM:
Domovini (Foester) ............M
Izdala GGlasbena Matica. Gorske cvetlic« (Laharnar) tetro-
ro in petero raznih glasov .... .45 Jaz bi rad rndetih roi, molki zbor z bariton solom in priredbo za
dvospev ......................Jt$
V pepelnitni no« (Sattncr), kan-tanta za soli, zbor In orkester.
Izdala Glasbena Matica .......75
Dve pesmi (Prelovee), za moški
zbor In bariton solo .......... M
Kupteti (Gram). Utoni Mihec, — Kranjske šege in navade, Nezadovoljstvo. 3 zrezki skopaj ..Lit
Kupleta KuzaJMUea (Parma) ____.40
Nafti himni iMaroM), d t oglasno s spremi jeva njem klavirja *......15
PESMARICE GLASBENE MATICE:
L Pesmarica, uredil Hubad ,...tJ9 4. Koroške slovenske narodne pesmi (Svikarfflč) 1, 2.. In 3.
zv. skupaj .................. L—
Slovenske i—rodno pesmi BeneHfo
(Orel) .......................41
MALE PESMARICE: St. 1. Srbske narodne Umw .... .15
Štllm 6to Čutiš, Srbine kodni.....15
St. Z Zrinjski Frankepar.........U
t. ». Pogled v ntdslitio oka.....15
St 10. Na planine ..............JI
St. 1L Zvečer ...................19
St.
12» VttMfllOC ooaoooonoaooon
Narodno pesmi za mladino . (2l-____
ravnik), 3 zvezki skupsl ......M
Slavšek, zbirka šolskih pesmi —
(Medved) ...........................JS
Vojaške narodne peni (Kad) .. M Narodne vojaike (FerjanCM) .... J$$ Lira. srndnjrielrtie. 2 trnka sten-
pft Ji oooaaoooooooaooooooooaaaaaa
Troglasni mladinski zbori
l Pregelj) ..................l.fft
Mešani in moftki zbori. (Aljai) — 3. zvezek: Psalra 118; TI veselo poj; Na dan; IMvna noC ........ At
5.	zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji iar; Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav ....... .4t
6.	zvezek: Opomin k veseljn; Svata noč; Strain ik!; Hvalita Gospoda; ObCutki; Geslo .........44
7.	zvezek: SlavCek; Zaostali pttt; Domorodn* lskrkn; ^ri mdU; Pri mrtvattem sprevodu; Geslo .44
SPISI ZA MLADINO:
(GANGL)
2. sv. trdo arena Pripovedka In pesmi ........................M
J*, sv. trdo vezana Vsebuje 12 po-
T66tl OOOOOOOOOOOOOOOO - O O o O O O O O
4. sv. trdo vezano. Vseba.-e i po-
^ CSQ oooooooooo • o o o o » a »••««• «20
•V «t. .rdo t'whx VlLSii brat. .... M
6. trdo TM.no. Vsebuje lu po-fnil ....................... II
Kako se potuje t stari kraj in nazaj ▼ Ameriko.
Kdor Je namenjen potovati v stari kraj. Je potrebno, da Je poučen 0 potnih listih, prtljagi in drugih ■tTareh. Vsled naSe dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najbolj Sa pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparnike.
Tudi nedržavljanl zamorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje all permit iz Washing!ona, bodisi za eno leto ali 6 mesecev in se mora delati proSnjo vsaj en mesec pred od potovanjem in to naravnost v Washington, D. C., na generalnega naselniSkega komisarja.
Glasom odredbe, ki Je stopila v veljavo 31. julija 1926 se nikomur več ne pošlje permit po poŠti, ampak ga mora iti iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji naselniSkl u-rad ali pa ga dobi v New Torku pred odpotoranjem, kakor kdo v prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brez dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STABEGA KRAJA
Od prvega julija je v veljavi nova ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave zamorejo arae-riSkl državljani dobiti svoje že no
in neporočene otroke izpod 21. leta
ter ameriške državljanke svoje mo» s katerimi so bile pred 1. Junijem 1928. leta poročene, izven kvote.
Jugoslovanska kvota znaša Se vedno 671 priseljencev letno. Do po-
lovice te kvote so upravičeni sta-
riSi ameriških državljanov, moZJe ameriških državljank, ki so se po 1. junija 1928. leta poročili ln po> ljedelci, oziroma Cene in neporočeni otroci Izpod 21: leta onih ne-državljanov, ki so bili postavno prlpuSčenl v to deželo za stalno tri. vanje tu. Vsi ti Imajo prednost v : kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor : bratov, sester, nečakov, nečakinj Itd., ki spadajo v kvoto brea vsake prednosti v isti, pa se ne sprejema nikaklh progenj za '"T rlkanske vizeje.
SAKSER STATE BANK
n on—It Stmt NEW ion
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street. New York. N. Y.
KNJIGARNA GLAS NARODA
Umetniake knjige ■ slikami in Mladina:
Pepelka; pravljica s aliktud ....1.64 Bdeča ksrica; pravljica s slikami 1— Sneguljčica; pravljica a slikiml ..L—
Mlada ^teda ........ .......1«—
Trnoljčiea. pravljica s slikami .«..1__
KNJIGE KA SLIKANA;
Mladi slikar ........... ........ .71
Slike lz pravljic .................'I
Knjige za vlikanje dopisnic, popolna s barvami In navjjd
Mladi umetnik .................!.?•
Otroški 11 tac ..................L2J
Zaklad za otroka ......» ....... UHO
IGRE:
BenefiU trgovec. Igrokaaw«> dejanj .M Dnevnik. Veseloigra v 2. dejanjih J8 Cyrano de Bergerae. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo vezano ..........................l.H
Mcrta, Semenj v Rlchmondn. 4 dejanja ... ................Ji
Oh vojski. Igrokaz v Štirih slikah.. M Tončkove sanje na Mildaviev voter, Mladinska igra a petjem v
3. dejanjih ....................jM
R. U. R. drama v 3 aejanjih ■ predigro. (Čapek), vez............45
Revizor, 6. dejanj, trda vezana .. .78 Ujetnik earevine, veseloigra v 2 dejanjih •••••••••••••oo««a*ooo
Veronika Deseniika, trda ves ....LM
Za krii In svobodo, lgrokaa v 5. " dejanjih ...................... M
Ljudski oder:
14. zv. Tihotapec, 5. dejanj ......JI
5. sv. Pa 12 lelihri dejanja......M
Zbirka ljudskih Iger: 3. snopič. Mlin pod zemljo, Sv. Nota, Sanje......................M
13.	snopič. Vestalka, Saurt Marije device, Marijin otrok ........M
14.	snopič. Sv. Bofttjan, Junaška deklica, Materin blagoslov .. Jt
18. snopiC. Tarid pred Dunajem,
Fabjola In Neža ..............M
20. snopič. Sv. Just; Ltnbesen Marijinega otroka ..............M
PESMI IK POEZIJE:
Akropoli* in ^iraadf) ...........M
broSirano ...................M
Azazel, trdo ves ................L—
Balade in r—anru, trda ves. IJU
mehka vez. ................L—
Bob n aladi sob. trda vea........4t
Gregorčičeve poezije ............ M
:,odee; Pored narodnih pravljiv o Vrbkeau jezera. (A. Fun tek) — Trdo vezano ................ .78
Kettejeve penije, trda ves.......L18
Kraguljtki (Utva) ............. iS
trdo vezano ...........................Jt
MoJe obzorje. (Gangl) ..........L28
Narodna pesmarica ............ .41
Narcis (Gruden), broC. ..........M
Primorske pesmi, (Gruden) ves... J5
Statue (Albreht), bro«. .......... J$
Pohorske poti (Glaser), bro«. .... JI Pesmi Ivana Tsimaim
Originalne slovenske pesmi In prevodi znanih slovenr\ib pesmi
v aneleSOnl ..................L23
Prešernove poezije ............. M
Oton Zupančič: —
ClrffcsBt trd. TC9	M
Sta ugank ......................JM
V zarjo Udov* trd. vea. ........M
Vijolica. Pesmi aa mladost ......H
Zvoniki. Zbirka pesnlj za sloven.
ako mladino. Trdo vezano.....Jt
uaterefc piMllh^ trda vea . .. ,> M
8. zvezek: Ti osrečiti jo hotl (me. San zbor) ; Ti osrečiti jo hotl (moSki zbor) ; Prijatelji In senca (meSan zbor) ; Stoji, soinčice stoj; Kmetski hUi ............ .4«
i
CERKVENE PESMI:
Domači glasi, Cerkevene pesmi za meSan zbor ...................1.—
12. Tantnm Ergo. (Premrl) .... M
Maftue pesmi za meian zbor. —•
(Sattner) .................... H
Slovenska Sv. Maia, za meSan
zbor, s spremljavo orgel j...... M
12 huge Lingua Tantma Ergo Ge-nitori. (Foerster) .............
IS Pange Lingua Tantnm Brge Ge-nitori. (Gerhlč) ........••••.. <M
Srce 'Jezusovo. 21 pesmi na čast
srcu Jezusovem. (F. Khaevec).. M Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih, 20 pesmi na čast svetnikom. (Premrl) .................48
M obhajilnih In 2 v čast presv. Sr.
at Jezusovemu. (Grum) ...... Jt
Missa In bowweui St. JosepU —
(Pogachnlic) ...................4«
litanijo presv. Srca Jezusovega (Foerster) ....................48
OrcMta pre Pontine« ............ .4«
Kjlie .......................... M
K svetemu Rein jem ■ Ideas —
(Foerster) .................... ,48
Sv. Nikolaj ...»................. M
NOTE ZA CITBE:
Buri pridejo, koračnica ........JBI
Slovenski citrar, (Wlifan) ......Jti
Sarafan. Buska psstm. (Wlifan).. JE8
NOTE ZA TAMBinfECE;
Slovenske narodni pesmi za farni u-
vaild zbor ha petja. (Bajuk)____L18
Bom M na planince. Podpori slov. nsr. pesmi. (Bajuk) ..i.;.,.....1.88
H® OMVbJiIMB jO fleiHS esesesso'
NOTE ZA GOSLI S SPBEMLJEVA-VANJKM KLAVIRJA; Uspavanka......................78
NOTE ZA KLAVIR:
Album tvfojiddh in uMrilldJi
pldPOV <Lisjak) ......... 1<60
Mai Irski ifton za mladine. —- ...
5 * (PavCIC) • ;•■....'.<***....«''.* ..
Tri skladbe sa klavir, (Tremrl) .. .4* LJubavno blebetanje. Polka mazurka. (Jaki) .....................48
Primorski odmevi. Fantazija. —
(Breznik) .................... M
MabeL intermezzo. (Aietter) .... Jt At a Penguin's Plenic. l"term*mo.
(Aietter)' .....................M
i': -
RAZGLEmnO«:
Zabavne. Različne, ducat .. i... .48
Nevryor&ke. Različne, da,-«t .... Ai
Velikonočne, boifeno In novoletne ducat ........................ .41
Iz raznih slovenskih krajev. Cent .48
Narodna note, ducat «............48
posamezne po ..•.«*.«.•*..•. jH Import i rane prorokevatoe karte ..L—
Zemljevidi:
Slovenija ...................G8
Zemljevid Gorenjske....................23
Zemljepisni Atlas SJ3.S.........LU
Canada....................40
Zdraienih držav, veliki ...........48
l^li .........................18
Nov a -Evropa ...................JHI
Alabama. Arkansas, Arissna. Colorado, Kansas, Kentucky In Tennessee, Oklahoma, ladjarja. Montana, Mississippi ITaeMdit- " ton, Wyoming, — vsaki po .... .29
Zemljevidi:
Illinois, Pennsylvania, Mlimeaa-ta. Michigan. Wisconsin, We* Virginia, Ohio. New York— van.
Id p« .......................,44
Velika stenska oupa Svrope . . IM
Naročilom jt pritoMi diner, b+ diti v gotovini, Monty Order eH poštne znamke pa 1 al 2 centa. č§ poSljete gotovino, rekomandiraji* ptemo.
Ne naročajte knjig, katerih ni o oo nit«.
Knjigi potUjam* poštnina prosi*
u 6 L A S NARODA!*
83 Oorttaadft St., a«w
Kador koli
nameravate preko oceana
v^edno
vprašajte svojega agenta za parobrodni tiket na enem ogromnih pamikov White Star Line.
ODPLUTJA:
Največji parnih na stcIu
OLYMPIC HOMERIČ MAJESTIC
46,439 ton	34,356 ton	36.628 ton
22. sept.	29.	sept.	6. okt,
13. okt.	20.	okt.	27. okt.
. 3. nov.	10.	nov.	17, nov.
24. nov.	1.	doc i	8. dec.
- 22. dec.	29. dec.
Hitro — Tiho
KIPITE VOZNE LISTKE ZA TO fRTO SORODNIKOM NA ONI STRANI Vpisi pri vseh ua-sih zastopnikih ali pri
WHITE STAR LINE
International Mercantile Marine Company
No. 1 BROADWAY	NEW YOR CITY
Itretaitfo parnilto? ~ ShipNftg
IS. nptonbra:
Oftapco, Hamburg, direktno fS. Mpttfflbri:
B<r«n|ula, Cher bo- rg. Skupno po-- tovuij«.
Geora« WMblnfton. Cherbourg, Br«m«n m. t40tftrr.bra:
Btultsart. Bremen
Colombo. Palmrrs. Napoll, G«nova
21.	Mpttmbri: Hatumis.. Trat
22.	aaptkmbra:
Parla. Havre (1 A. 1L) Olympic. Cherbourg Arabic, Cherbourg. An'.werpea Mlnnetoi.ka. Cherbourg - Doutachtand. Cherbourg. Hunburg Berlin. Cherbourg. Bremen Volendam. Boulogne awr Her. Rotterdam
25. lipttmbra:
Rellnace. Cherbourg, Hamburg 20 aiptemb-a:
Mauritania. Cherbourg
27.	aeptembra:
Dresden. Chei bourg, Bremen
28.	aaptembra:
America, Cherbourg, Bremen
29.	aeptambra:
He de France, Havre (1 A. M.> Homeric, Cherbours Belgenland. Cherbourg. Antwer-pen
Conte Grande, Napoll. r nova Veendam. Boulogne, aur Xl^r. Rot* ter da m 2. oktobra:
Pre s Wilson. Trat Reaolute, Cherbourg. Hamburg Aquttania. Cherbourg Prea. Harding, Cherbourg. Bramen S. oktobra: France. Havre (1 A. M ) Maieatic. Cherbourg. Pennland. Cherbourg, Anttrerpen Mlrtnewaaka. Cherbourg Hamburg, Cherbourg, Hamburg Leviathan, Cherbourg. Bremen Columbua. Cherbourg, Bremer. Roma. N'apoll, Genova 10. "oktokra:
Berengaria. Cherbourg PrSa. Roosevelt, Cherbourg, Bre-men.
13. oktobra: Paria Havre (1 A. M.) Olympic. Cherbours
Lapland, Cherbourg Lapland. Cherbourg Albert Bal lin. Cherbourg Hamburg Cont« Granrii, Napoli. Genova Rotterdam. Bolougne aur Mer, Rotterdam
17. oktobra:
Mauritania, Cherbourg George Wacfal; gtoni. Cherbourg. Bremen 20.' oktobra
He de France. Havre (1 A. M ) Homrelr, Cherbourg Arabic. Cherbourg, Antwerpen Mlnrietrnka, Cherbourg New York Cherbourg, Hamburg Republlr, Cherbourg. Bremen Berlin. Cherbourg. Bremen Auguatuo. Nap>ill. Genova New A mater dam, Boulogne tur M« Rotterdam 23. oktobra:
Reliant e. Cherbourg, Hamburg
24 oktobra:
Aquitania. Cherbr.urg Leviathan, Crierbourg, Bremen
25. oktobra:
Dresden Cherbourg, Bremaa
27. oktobra:
Franct. Havre <1 A. M » Saturnla. Trat Majeatir. Cherbourg r>*ut»rhland, Cherbourg, Hamburg Volendam. Boulogne lur Mer. Rotterdam
SI. oktobra:
Fer*ngarla. Cherbourg
Prea Harding. Cherbourg. Bremen
6 DNI PREKO OCEANA)
Nafkrajka In najball ugodna pot ka potovanja na ogromnih oarnlklh;
Paris — 21. sept. — 12. ckt. lie de France 28. sept.; 19. okt. France — 5. okt. — 28. okt.
(Ob polnoei.) NaJkrnJAa pot po Seleuilcl. Vsakdo Je v posebni kabini s vsemi moder nlmi ndobnoatl. — Pijača In s^vas francoska kuhinja. Iaredno nlake cena.
J^. TprkSalt* katar«t«koB
SJ^ aooblanoanagaaganta al)
FRENCH LINE
^Hfeg Jt mata Street. JUH. Hew Yor3c» H. T,