t Izhaja ob « zjutraj. Stane celoletno , . 180 S mesečno...... 15 a ta zased, ozemlje 300 . ca inozemstvo . . <0r Oglasi za' vsak mm višine stolpca (58 mm) . 2 K cta'i oglasi do 30 mm stolpca (58 min) . 1 . Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: Miklošičev« costa St 16/L Telefon it 72. Upravnlštvo: Sodna nlica S- C. Telefon it 38. Račun kr. pošt ček. onA štev. 11.8iA Ljubljana, 6. novembra. Na drugem mestu objavljamo glavno vsebino izjave, s katero gospoda dr. Rybar in dr. Gregorin odlagata kandidaturi, prvi v narodno socialni stranki, drugi pa v JDS. Gospoda utemeljujeta svoj korak s tem, da nočeta biti povlečena v medstrankarski boj, ker bi to škodovalo interesom neodrešene domovine, katerim predvsem naj bi bila služila njihova izvolitev. Zato sta se podvrgla primorskemu Narodnemu svetu, ki ju je pozval, da odstopila cd kandidatur. Priznavamo, da je cdložitev kandidatur najraeikakejša likvidacija stanja, ki je nastalo ne po krivdi JDS. Demokratska stranka je upoštevajoč izraženo željo .Jadranskega zbora" in v polni meri uvažujoč interese neodrešene domovine ponu dila, čim so se njeni zaupniki sestali kandidaturo najodličnejšemu naprednemu primorskemu politiku dr. Gregoriau. Da se izogne vsakemu očitku izrabljanja imena in položaja svojega primorskega kandidata je dala dr. Gregorina na sicer sigurno toda ne ekspenirano mosio prvega kvalificiranega kandidata na Štajerskem. Postopanje JDS je b:b tako korektno in lojalno, da se je dr. Gregorin brez pomislekov odločil za sprejem kandidature ter omogočil JDS izpolnitev zahteve, stavljene ji od strani poklicanih zastopnikov naših beguncev. Dr. Fybčf pe js dal od narodne-socijalne stranke postaviti za nosi-telja liste na Štajerskem in za prvega kvalificiranega kandidata na Kranjskem. Že iz te dvojne kandidature je bilo jasno videti, da tu ne gre v prvi vrsti za interese v zmislu za hteve Jadranskega zbora, temveč predvsem za strankarsko špekulacijo. Prvi nastep drja. Rybara je to sodbo v polni meri potrdil: dr. Rybaf je proglasil NSS kot edino zastopnico interesov neodrešene domovine. S tem je bila situacija razčiščena. Dr. Rybar se je sam proglasil za strogo strankarskega kandidata, privolil je, da se pod firmo begunskih interesov vodi agitacija za frakcijo, ki do-sedai še ni imela prilike pokarati, kaj zna in kaj premore za neodrešeno domovino. Pos'edice so sledile z logično numostio. Rybareva kandidatura je bila prononsirano strankarska kandidatura in torei podvržena strankarski kritiki. JDS se je te pravice napram nositelju narodno - socijalne liste po-služila z največjo zmernostjo, teda molčati ni smela k poskusu, da se zlorabi vsenarodno vprašcn;e neodrešene domovine kot sredstvo za priboritev mandata narodno - socijalni stranki samo radi tega, ker bi ta stranka brez zlorabe beguncev ostala tudi brez mandata Moramo priznati, da je dr. Ry-feaf pravočasno uvidel pogrešen. svojega koraka; žal da ni imel poguma to odkrito priznati in izvajati kon-sekvence Zato je v dobiem razumeva-niu položaja interveniral primorski Narodni svet Pri konferenci, ki se je vršila ra niogovo povabilo, je NSS poskusi ia s irikcm, da je pripravljena kandidirati di. Ryba?a „ne kot stran-karja, nego le kot zastopnika beguncev, ki ne bi nosil nikake odgovornosti za delo in program NSS" Fredlagala je nadalje, da naj demokrati ustavijo kritiko nositelja wene liste, za kar pa ona ne bo napadala — dr. Gregorina. JDS na to sr^eda ni mogla pristati. Pri današnjem volilnem sistemu jc vsak glas za enegi krndidata tudi glas za stranko in naravnost volilna sleparija je. če se za nositelja strankarske ];ste lovijo glasovi pod nestrankarsko firmo. Uvidnosti voditeljev NSS odgo vari a predlogu, da naj JDS pusti nosilca liste NSS pri miru, narod-no-socijnini stranki pa bodi dovoljeno nadaljevanje njenih batnih metod proti "kandidatom JDS izvzemši — drja. Gregorin?. Dobro je, da se je mogel pogreš-ni krrafc drja. S -bara pravočasno popraviti. Tembolj pa obžalujcno. da se je uicral v to svrho žrtvovau dr. Gregorin, ki bi bil po svoji celi preteklosti, po svoji v najtežjih časih preizkušeni neomajnosti, po svoji absolutni lojalnosti najprimernejši zastopnik neodrešene domovine. JDS bo poskrbela, da dobi dr. Gregorin naslednika, ki.bo nudil garancijo za energično in vztrajno zastopanje interesov neodrešene domovi ne. Da je bilo in je baš pri JDS največje razumevanje za interese našega neodrešenega naroda, o tem ne bodemo ciskutirali niti z NSS niti s kako drugo stranko, to vedo tisti, ki vedijo brigo za naše okupirane kraje najbolje, to ve tudi gospod Rvbar sam Na pota k pogajanju v Italijo. Ljubljana, 6. novembra, medsebojnih gospodarskih odnošajih. Nocoj proti 9. so potovali na po-, katerih ureditev bo za obe državi Dr. sn cir. €5re- gorin sta odSoiiSa kan- *JcIsCcro- Gospoda dr. Rvbar in dr. Oregorin objavljata izjavo, v kateri lajprvo konstairrata, da sta bila sestavljena za kandidata v smislu zahteve zastopnikov beguncev ter nadaljujeta: 2a' ,sva kmalu zapazila, da ckol-nost. da sva obadva postavljena za andidate v istem volilnem okrožju (v resnici je bil postavljen dr. Rybar v obeh ekrožjih Op ur.), omogočuje izigravanje ene osebe proti drugi, ka-or se je to tudi res zgodilo. Spoznala sva sedaj, da sva, četudi proti svoji volji, povlečena v ljut strankarski bcj. v katerem se bosta pray gotovo napadali najini cs?bi v dosego strankarskih uspehov. Uvidela sva tudi, da mora ta bcj v svoiem nadaljnem razvoju, zopet proti naimi volji, dovesti tudi med rama do osebnih konfliktov in predvsem do kompromitiranja primorskih interesov. Na to nevarnost so naju takoj epozorili tudi številni rojaki-be-gunci. ki so posebno še poudarjali, da bi na ta način udeležba primorskih rojakov na volitvah povzročila razdor med samimi našimi rojaki. V želji, da se to prepreči, pozvali so nekateri naši rojaki zastopnike obeh strank in .,Narodnega sveta" na pogovor, ki pa ni imel zaželjenega uspeha. Predstavnik JDS jc namreč drugi dan tajniku ..Narodnega sveta" sporočil, da si na-čclstvo njegove stranke pridržuje popolno svobodo za vsako kritiko, ker smatra kandidaturo dr. Rybara za bojno kandidat iro, naperjeno v prvi vrsti proti JDS in da ga smatra du ševnim šefom NSS in vsled tega odgovornim za vse postopanje te stranke v časopisni borbi in na zborovanjih. V očigied te izjave ie bilo nama jasno, da se bo časopisna polemika nadaljevala in volilna borba vodila na isti način kakor sta že začeli in da se ob-istinijo vse za našo stvar škodljive posledice, katerih se bojimo mi in vsi naši rojaki begunci. Od merodajne strani iz zasedenega ozemlja se je nama izjavlo. da je že vest o najinih nasprotujočih se kandidaturah vzbudila v zasedenem ozemlju najresnejše pomisleke in da bi povlačenic najinih oseb v strankarske boje v Jugoslaviji ki jih treba smatrati glavnim vzrokom nevšečnih razmer v tej državi in vsled tega tudi dosedanjih in predstoječih neuspehov moralo na neodrešen? bra te delovati naravnost porazno. Naposled sva predložila vprašanje najinih kandidatur ..Narodnemu svetu za ne-osvobojeno domovino", poklicanemu zastopniku beguncev brez razlik-: strank, da nama da potrebne direktive. Po vsestranskem pretresovanju po loža'a je ..Narodni svet" uvažuie gor navedeno, pozval, da odstopiva od kandidatur, kateremu sklepu sva s: podvrgla, obvestivši o najinem odsto pu načelstvo prizadetih strank. V Ljubljani, dne 4. novembra 1920 Dr. Oreecrin 1. r. Dr. Rvbaf 1. r nanji minister Trumbič in finančni dolgo bedo trajala pogajanja, je nas minister Stojanovič. V njihovem informator odgovoril: „Menim, da spremstvu sta se nahajala načelnika se bo že v prvih sestankih pokazalo, Pavlovič in Stojanovič, večje število je li sporazum mogeč. Čim dobimo tajnikov in tajnik beograjskega ita-, za cbc strani sprejemljivo bazo, bodo lijanskega poslaništva. " jpegajanja gotovo naglo in gladko Na kolodvoru so delegate pozdra-j potekla in se bodo načelne točke spo-vili dež. predsednik Brejc, predstav-! razuma ugotovile v najkrajšem ča-niki vseh slovenskih strank (JDS je su. Računati je torej, da pogajanja zastopal min. n. r. dr. Kramer) in v ugodnem in neugodnem slučaju ne neodrešenega naroda (dr. Gregorin, bodo trajala dolgo." dr. Poščič, dr. Fornazarič, dr. Krnu Naš poročevalec je informiral dc- Moskva. C. novembra. Frontno po rr-uio 7 do- 5. novembra: Rdeča ar mada je pd h v dih krvavih bojih vdrlr na čengnrs'-.! vpolo(ok, kc je osvoiilr •nn&io ufricne postojanke sovražnik-V bo-ih c!ne 4. m 5 novembra ic uie1 tele polke razen tega je vplcnila 2? •opo". 4 ok'cone vlake ;n 60.000 pre •'ektPov. Lr.nfes, 6. novembra, (fzv.l RueV' aovj-hfc5 zvnanji minister dčerin i ->0!>!til &ii»;.ii i.n vlnsfem protestno no' •roti p.->k'nf Hv» Barabije Rmuunlj. hm r *oi>«ja rta&^d aaroda. ______želje . . _ . ga dela našega naroda. Govorili so zopet zavlekla. Delegati so izrazili dr. Brejc, dr. Kramer, Smodej, dok-! prepričanje, da ne bo prišlo do ni-tor Gregorin in dr. Fornazarič. Na kake cdgoditve konference, izražene zahteve sta obširno odgo-j Ministrski predsednik Vesnič je varjala ministra Vesnič in Trumbič. pri slovesu aeputaciji slovenskih Dr. Kramer je poudaril, da je slo-' strank izjavil: ..Upam, gospodje, da venski del našega naroda uverjen, J se v kratkem vidimo oproščeni cd veda odhaja delegacija na pogajanja : like brige, ki danes leži na vsem na-sicer z največjo pripravljenostjo do-! šem narodu." seči sporazum, vendar pa z minimal-j Beograd. 6. novembra. Ministrski nim programom, preko katerega ne' predsednik dr Vesnič ostane na ja-bo stopila niti za korak. Vprašanja dranski konferenci te dva ali tri dni, ka^or so Snežnik, zveza z Reko, go- nakar se vrne v Beograd. Po njego-renjski kot, gotovo tudi za našo dele- vem odhodu bo vodil pogajanja z nase gacijo ne morejo biti predmet dis- strani minister zunanjih zadev dr. kusije. V nadaljnih razgovorih se je Trmnbic. osebito tudi naglašalo, pravo onega 6" n0vembra (^ ) 45en- dela našega naroda, ki ostane pod ,avl,a, da oapotu^o Italijo, na zaščito i»jegovih narodnih | tteltjantfa, debati nocoj v Santa pravic, elegacija je po več ko eno- ^f«™ na rajanja z Jugo- urnem razgovoru nadaljevala svojo h5«7"?0- pot preti Logatcu, kjer jo čaka itali-| Berlin. C. novembra. (Izv.) Vos-janski posebni vlak, da jo popelje < ^se^ Zeitnng poroča iz Rima. Do-prekp Benetk v Rapallo-Santa Ma-iffodki v Boloum in \erom so uali-ria Ligure. i jansko-jugoslovanska mirovna poga- Naš urednik je imel priliko raz- janja zopet prekinili ker so izhruh-govarjati se s članom naše delegaci- nile na več lcrajih železničarske stav-je ter ga vprašati o izgledih jadran- te. Italijanska delegacija je odgo-ske konference. Odgovor je bil: „Na- dila svoj odhod na mirovna pogaja-ša vlada in po njeni nalogi naša de- nja. Položaj se sicer ne smatra za legacija odhaja na pogajanja z is- vznemirljiv, značilno pa je, da sma-kreno željo, da pride do sporazuma tra „Epoca" odgoditev porajanj za med obema sosednjima državama, ki znamenje nove ureditve položaja. V bo nam hi Italiji omogočil mirno in splošnem je položaj v glavnem me-za obe državi koristno sožitje. Mi se etu mirnejši. Opaža se še vsepovsod trdno nadejamo, da je tudi italijan- utis obletnice .,.zmagoslavne" bitke ska vlada prožeta z isto željo in me- in se računa, da bo vlada črpala iz nimo, da se bodo pogajanja vodila tega svojo silo v notranjosti kakor v duhu razumevanja delikatnesti vse- tudi proti Jugoslaviji. Odkritje žaga spornega problema. Poleg terito- loge orožja v delavskih zbornicah v rialnih vprašanj se bo na konfe- Veroni in Bologni pa vzbuja pomi-renci razpravlja tudi o naših bodočih sleke. Pololaf v Italiji pred sene,,alna etavka- S3i™ spopadi se konferenco javljajo tudi iz drugih italijanskih ; mest. Povsod 30 r.ranžirani od naci-Rim, 6. novembra. (Izv.) Prosla- jonalistov pod vodstvom aktivno slu- žečih častnikov. Tudi socijaliati so va obletnice zmage pri Vittorio Ve-neto je povzročila v mnogih italijan skih roe6tih incidente. Došlo je do spopadov med socijalisti in nacijo-nalisti. irdeležili so sc tudi reški le-gijonarji. Nacijonalisti so v Veroni naskočili mestni magistrat, ki je v socijalističnih rokah. Nameravali so strgati raz njega rdeči prapor. Socijalisti so branili magistrat Prišlo je do bitke, v kateri so nasprotniki strel jali s puškami in revolverji ter metali bombe. Z ročno granato je bil ubit italijanski soeijalist in poslanec Seratti. Na bojišču je obležalo mnogo ranjencev. Delavstvo je ste-nilo v generalno stavko. Tudi v Bologni je prišlo do ostrih spopadov med socijalisti in naeijonalisti. Ko ie bil v spopadu ranjen nek častnik, 'e oblast dala preiskati delavsko zbornico. Policija je vdrla v zgradbo zbornice. Našla je skladišče avstrijskih pušk in mnnicije ir. aretirala "'G članov socialistične stmnke, med ijimi poslanca lircole Bncco in Francesco Quartiui-ja. Bucco je bil ired nekaterimi meseci na Dnnajn, fejer se 5« dolgo razgovarjal z Belo £unom. iudi s Boloeni je izvedena M«zdno gibanje zasebnih uslužbencev v Zagrebu- Zagreb. 6. novembra. Zasebni nastav-ljenci v Zagrebu zahtevajo izboljšanje svojega gmotnega stanja. Jutri bo javna skupščin • nameščencev, na kateri bodo sklepali, da se da delodajalcem kratek končni rok, v katerem naj se raz-lasni, ali spreimeio zahteve nameščencev. Ako bo odgovor negativen, bo cev Jugoslavije proglasila ustavitev cev Jugoslavije zahtevala proglasila dela. Trumbič nosite!« štirih list v Dalmaciji. Split. 6. novembra. Minister za zunanje stvari dr. Trumbič je izjavil volilnim odborom demokratske, puč-ko težaške stranke in izvenstrankar-ski skupini, da sprejme ponudene kandidature. Potemtakem bo dr. Trumbič v Dalmaciji nosilec štirih list. Carska Rušila en Jadransko vprašanje. Spl«t, 6. novembra. Biv-i i r.iiid poslanik v Cetinju, Giers, je objavil v listu Novo Doba" pismo, ki ga je mescca oktobra 1914 poslal Sazonovu in v ka-•:rem je že takrat opozarjal na even-.ualni italijansko - jugcslovar.ek< snor glede Jadrana. 2e tedaj je predlagal, da mora vsa obala od Trsta do Splita pripasti državi onega naroda, ki tvori »j obali zaledje, Jadran pa da se mora proglasiti za nevtralna morje s prepovedjo, da države ob njegov;:' «;b >'rh ne smeio r.i*i imeti, niti graditi vojnih luk in trdnjav. Tedemke psmiiio s svetovnega trsa. Berlin. 6 novembra. (Izv.) Blagovni trg jc bil v preteklem tednu močno pod vtisom padanja marke. Tako je narast-lo zlato v gotovini za kg od 44.500 na 46250 mark. Cena za srebro je ostala stara. Kilogram za 490 mark se je zdržal ob lahnem omahovanju ao konca iedna. Sirovi cink je narastel od 940 na 965 mark za kilogram. Elek-trolitni baker je poskočil od 26128 na 28117 mark. Cene produ!: !r.-ga trga so ostale večji del neizpremenjeae. Poskočila ie le cena koruze, d«š!e iz Jugoslavije. ki je bila dražje plačana, kakor se je pričakovalo. Braziljanski oclni riž je poskočil od 9.40 na 9.65 mark za kilogram. Lesna trgovina, ki je že dalj časa počivala, je nekoliko oživela. Povpraševanje je zlasti po boljšem lesu. Deske iz debel se plačujejo po 1000 do 1050 mark za kubični meter, tako-zvana „Zopfbretter" pa po 700 do 750 mark za kub'čni meter. Tudi za volno je nekoliko več zanimanja. Merino-volna se plačuis po 2500 do 3300 mark za q, lažja volna pa po 1600 do 3000 mark. Hardinsov program. Berlin, 6. novembra. ..United Tele-graph" poroča iz Nevvorka: Po ir.for- dobro organizirani. V Rimu je bila j-^^iz Washingtoiia 'namerava velika manifestacija v prisotnosti i Harding, ko bo spomladi nastopil svo-kraljevi. ifamfeetanti so v očigledije mesto, sklicati kongres k izrednemu pogajanj z Jugoslavijo protestirali proti opustitvi Dalmacije. Rim, 6. nov. (Izv.) Povodom proslave obletnice bitke ob Piavi je prišlo v Rimu na P»azza Colona do spopadov med futuristi in proiidinastični-mi elementi. Voditelj futuristov Carli ie iz;avil v svojem govoru, da je vsa Italija na strani d Annunzia in da ne prizna nobenega kralja. D' An-nanzio je edini gospodar Italije. Fu-•urisiični voditelj Marinetti je imel ■stotako protidinas^.čen nagovor na mncžico / katerem je izvajal: „Pra-■ t revcLrija v Italiji se more izvr-šJ*i ne samo s pr icem kraljevim, ar-'p; 1 'udi z odstranitvijo p.f, ni> oživljamo vse Pera Jovanovič, javlja, da je glavni odbor radikalne straike odbil njeerovo kandidaturo za konstituanto in da namesto njega kandidira minister javnih del Joca Jovanovič, akoravno so zaupniki stranke sprejeti Perino kandidaturo. Pera Jovanovič objavlja v svojem proglasu, da bo brezobzirno razkrinkal to »nerazumljivo, nedemokratsko, ne-j radikalno in nekolegialno postopanje glavnega odbora radikalne stranke". Politične beležke. -f Konec Narodnega predstavništva. V beograjskih poslanskih krogih se zatrjuje, da se začpsm Narodno predstavništvo sploh več ne ampak bo odgodeao do sestanka konstituante, ko definitivno preneha njegov mandat -f Delovanje državnega sveta. Kakor nam poročajo iz Beograda, je državni svet na svoji zadnji seji revidiral občinske volitve ter na p'°narni seji rešil vse ostale tekoče posle. To je bila zadnja plenarna seja državnega svefa. Prihodnja plenarna seja se vrši šele potem, tem je eksplodirala ročna granata,f klana zadnjh dni vsej prireditvi skoki jo je imel v Žepu soeijalistični po- raj škodovala. Mani Kogoj je igra . ,u ' o , „ 1 s„ " h-11« u;i svoje skladbe — po prvi je bi o precej slan« Scnrabello. Scarabello je bil !o^kanja _ potem pa čim dalje manj. ubit, več oseb pa ranjenin.iiaece za- G(Jčna Zjkova je s svojo pevsko umet- stavo so na to ostranili in mestno n0StJ0 dobro premagala Kogojeve skla- hišo so zasedli organi javnih oblasti, dateljske posebnosti. Ugajale so poseb- red je vzpostavljen. no „Sprehod po zuni", „Otožnost" in + Revizija Versaillske mirovne obe Kettejevi. Prireditelji morejo biti pogodbe? Kakor poroča vaebington- torej z usoehom prvega večera zado- ^T poročevalec pariškega „Echo de volJni Kar 3e Y n0V1 smen dobrega in iT1 ,pfr°ceva.ec panaM*,* „ « « k bo imei0 SV0|0 vrednost o na- Pana", je gotovo, da se versailleska ^^ razyoiu naše umetnosti, koliko mirovna mirovna pogodba ne pred- pa je vredna samohvala, s katero naloži ameriškemij senatu, temveč da st0pa nova smer, to se bo šele pokazalo, se novemu senatu tasoj ko se sestane, Videl i se je. da javnost rada sprejema, predloži izjava glede izpostavitve mi- kar ji kdo prinaša lepega in novega — rovro obsegajo-revizijo vcrr-aillcsko mirovne po- ga dela naše mlade ^ najmlajšc T1. godbe. „«,_ cbrnirtn Itnetrn npriflnvnr- ' UOKier pa TCga m, poživljamo piv.""«"" -------- r-----, ska množica skrajno lenega neaeiavne _ .. r, 5 , ' ' J . , , I ko t>odo volitve v kons tuizvršene. »a (malo je izjem) liberalnega učitelj- nase politične delavce, do, pri bodo-.™ ^°ao voutve v koust.iu ^ „ . stve. ki je k večjem delavno pri kakšnih čem volilnem delu mislijo na, oživ-\ t Meja med JugosOvijo tn llol- sokolskih prireditvah, za dober in re- I jen je starih in ustanavljanje poli- garsko. V zmislu mirovne pogodbe z den šolski pouk pa ima to učiteljstvo (z tičnih organizacij JDS. V spored no Bolgarijo so zasedle naše čete danes nekaterimi častnimi izjemami) toliko s političnim organiziranjem našega ozemlje, ki nam pripade po mirovni smisla kot lažnjivi kljukec za resnico. jjudstva ^ ^ nagc gtranke irospo- pogo-lbi. Kakor znano je Jugoslaviji 2. Velik ael tega ^^tva je ve a- darsko orffaniziran-0 deže]i. Ko dodeljeno ozemlje na desnem bregu sklicujete v sedanji volilni dobi za- Timoka, tako da postane Timok lezen jih seveda ne ovira sodelovati pri upne sestanke m volilne odbore po nasa notranja teka, nadalje okolica vseh sokolskih in liberalnih priredit- mestih, trgih in selih, izvolite pred- Caribroda, Bosiljgrada in Strumiee vah. Pri vsem tem vlečejo polno plačo, sdnika, njegovega namestnika, taj- ter imenovana mesta sama, poleg tega jim država plačuje namest- nika, bingajnikain 4—6 odbornikov. — SfnmfcnilrVt m iskren* nike, ki tudi semtertja zbolijo in dobijo Ta volilni odbor je obenem odbor svoje podnamestnike. s primerno držav- nove organizacije za dotični kraj. Ta *-------------r-------------- ao plačo _________odbor skrbi za nabiranje novih čia-1 ski je izjavil zastopakom pariškega ča 3. Zato se ne moremo prav nič ču- j novih od^i^ a]i doT)ol- soPlsla' da le C,,J nleeove T^Je vpo diti da mora država (oziroma ljud- j'r - oodotov an aopoi ............ ------ stvo) plačevati na leto za učiteljstvo v mtev starih odborov sporočite z na-Sloveniii čez 76 milij. kron (glej dr- slovi Vred tajništvu JDS. v Ljub-žavni proračun za leto 1920/21), med- ljani, Narodni dom. I. nad. tem ko plačuje za poljedelstvo le 20 mi-. krepko in takoj na delo! liionov kron in za bogocastje (duhov- r. j! r. ... . nike in župne pisarne) 3 milijone in j Tajništvo JDS. v Ljubljani... pol kron. j 4. Tu ima naše ljudstvo zopet pri- Poraz delavske stranke na An- metniške generacije. Zastopani so; 4. iu ima nase ijuostvo zopet pn-. ..v Kand.datnn se je odpovedal ured- liko čutiti dobrote liberalne stranke. nik »Slovenca« Fr. Smodej, pod izgo- Veliio sovraštvo morajo pa imeti sa- vorom- da seJoce popolnoma posvetni mosTojneži do krščanske ljudske stran- uredniškemu poslu Prav. k"da kljub temu dero čez drn in stra ^ f3^,7!®-113/^ ,nim1 „ rf - zakonite kvahfikaaje (ker je absolviral t u i- - u-, - ,, .. ... le takozv.semenišče, ki ni ravno fakul-Liberalizem je bil se vedno paspbu j teti) y IoSno ,]Sto kandidatov SLS pa za kmetsko ljudstvo, pa naj se sedaj kakor d • duhovniki ni bil sprej^ kaže v obleki Jugoslovanske demokrat- ..... ...... n - ske stranke s kandidatom dr.Žerjavom! ▼ Obrtniški >olilni shod v Celju na čelu ali pa v kožuhu Samostojne se bo vršil v sredo 10. t. m. ob 5. uri kmetijske stranke s kandidati — advo- (popoldne v Narodnem domu. kati in doktorji." j v Volilni shodi JDS. v konjiškem Slovensko učiteljstvo ima sedaj pred okraju bodo .14. t m. v Ločah inPe-seboj sliko bodočnosti^ pod režimom tanjah dne 21. t. m. pa v Zrečah. Vr-S^ Kdobi branil našo kuUuro pred h ^ ih3dnji teden ve5 yolil. atentati zbesnehh reakcijonarjev, ce bi , K ir J.. , . ^ . genapred. Slovenstvo razteplo vstran- ejlodov v Konjicah m Vitanju. IA«* J^/TII1II1A ei.-Aift mnp Sce in grupe ter izgubilo svojo moč, ki io ima danes v veliki JDS? v Frankovci za Zajednuare. Znani vodja hrvatskih frankovcev Ivan Za-tluka je objavil volilni proglas, v katerem pravi, da ne bo kandidiral za konstituanto in pozivlje frankovce, naj složno glasujejo za liste Hrvatske Za-jednice, kakor bo storil to on sam! Zagrebškim frankovcem pa še posebno Volilna borba Napredni Javnosti. t v _ , , , 0 , • grebskim frankovcem pa se posebno Pod nplivom pokreta „Samtetoj- priprrača zajedniČareko listo župnika be kmetijske stranke , so nekateri £ittiga] ki je nam (t. j. frankovcem) posamezniki iz naših organizacij v popolnoma dovoljna garancija za delo izdatni meri posvetili svoje moči no- v konstituanti kakor da smo mi sami vemu kmetskemu gibanju, pri tem pa tam. so izpustili iz vidika svoje dolžnosti v Spori med radikalci. Dosedanji po- —— —----------—-— - . napram lastni stranki, programu in slanec beogradskega okrožja, radikalec i stni hiši jo došlo do spopada. ±Ti ■f Stamtoiicii za iskreno prijateljstvo med balkarshimi državami. Bolgarski minstrski predsednik Stamboli-ski je izjavil zastopnikom pariškega časopisja, da je cilj njegove misije vpo-stavljanje prijateljskih odnošajev z entento. Bolgarijo bo lojalno izpolnila vse v mirovne pogodbe stavljene pogoje, želi pa zlasti, da ententa stori, kar le mogoče, da se vpostavijo vezi iskrenega prijateljstva med balkanskimi državami. + Zakon o prisilnem delu se je v več krajih Bolgarske že ujjorabil za javna dola. Vsi moški prebivalci od 20. do 55. leta ?o pozvani na 6. t. m. na lOdnevno prisilno delo pri popravljanju cest okoli Sofije. + Pred noyo krizo v Italiji. Italijanska vlada je pred nekaj meseci s kraljevskim dekretom povečala cene za kruh, kar je izzvalo v narodu tako nezadovoljstvo, da ;e padel Nitti, a r.ova vlada je razveljavila dekret. Sedaj pa ministrstvo prehrane objavlja statistiko in obračun, v katerem konstatuje. da ima vlada s tem, da more oddajati moko po nižjih cenah, nego jo dobavlja od 30. juniia do 31. oktobra, eno milijardo in pol lir deficita Pod takimi po-gojj je vsaka prehrana zemlje nemogoče in minister prehrane apelira na patriotizem italijanske javnosti, da naj razume potrebo podraženje moke in kruha, ker taka finančna politika tera državo naravnost v bankrot. + Neredi v Ilaliji. V Veroni jc bila razobešena povodom socialistične zmage pri občinskih volitvah na mestni hiši razobešena rdeča zastava. Skupina demonstrantov je hotela odstraniti zastavo in pri tem so socijalisti iz mestne hiše streljali. V me- gleškem. Ponesrečena rudarska stavka ^ _Jakf> F- h J na Angleškem je mela svoj odmev v ob- Music Iv^Napotnik in Z. Skalickj. činskih volitvah, ki so se vršile te dni -.Koncert Thurry-Jeraj-Brezovšek. na Angleškem. Delavska stranka je po- ^ ozirom na naso ze objavljene noti«: stavljenje prijateljskih odnošajev z en- ° koncertu operne pevke Vilme pl. Thi- bila le malo občin. A na vsem nrjzna- eriyjeve, vijoi. prof. Karla Jeraja m čilneiše ie, da ie delavska stranka iz- ljublianskega opernega kapelnika Iva- gubila svoje najmočnejše postojanke, na Brezovska ki se vrsi v Ljubljani dne 'velika industrijska središča, kakor so S t m. v veliki dvorani hotela Union, Manchester. Liverpool, Northumber- se nam poroča, da se bo program za- land. Portsmouth, Polverhampton in nimivega koncerta prodajal v dvorani Blackboum i in v predproda i; vsebuje tudi tekst po- 4m"„\.iira ;„ Frrmtn ly Va- sameznih komadov, katere poje gospo- .. ' Amerika in Evropa. U Va ^ Jhi - Razprodaja dvoVa- singtona javlajo, da namerava novi na ^ pokazala simpa{ije, katere uživa- preasednik Jiarding po nastopu jQ zgoraj om€n]enj domači umetniki predscdnišlcega mesto sklicati konfe- _ Za umetnišŽ* društva. V umet- renco politikov, ki naj proučuje po- niškem oddelku ministrstva prosvete litiko Amerike napram evropskim ^ -e stavila posebna komisija, ki državnm. Republikanci bodo imeli v ^ iineia nai0^5 da izdela zakon o senatu najbrže večino IG glasov, v preskrbi umetniških društev. reprezentativni zbornici pa več kot _ Poziy jug0Si0vanSkim. skladate- 100 glasov večine. Prosveta. Kogojev koncert Ijem V Pragi se v letošnji zimski sezoni priredi v najlepši koncertni dvorani ciklus filharmoničnih koncertov. Poslanik naše kraljevine v Pragi, gospod Ivan Hribar, se obrača do naših skla-dateljev s prošnjo, da pošljejo svoje Dolgo oznanjevani in z veliko rekla-'fladbe v Prago, ker bo eden teh hl-mn nriorivlicn Kocmiev koncert se ie harmoničnih koncertov posvečen iz-SilTnočI^uS" One^av^e kliučno jugos'ovanski glaJL naše koncertne publike je bilo malo,t — Vogsv;s v Zagrebu. \cz:aj bilo pa jc precej mladine iz umetniških jc prispel v Zagreb odlični knjizcvmk krogov. Sedeži so bili le malo zasedeni, in publicist m bivoi cten nase mirovne balkon in stojišščc pa je bilo precej delegacije v Parizu, Lujo Vojbovic, ki polno. O „novi umetnosti" se bo te dni je celo vojno živel v inozemstvu, jer jc .......neumorno in neustrašno branil interese na združene domovine. Vojnovič se vrača prvikrat po prevratu v svjjo domovino. Iz Zagreba odpotuje v Beograd. gotovo mnogo pisalo. Kar je v tem le-pega, to se kmalu občuti, kar pa je novega, pa ni tako, da bi mogli trditi, da šele zdaj stopamo v svetovno umetnost. Če tam nismo bili do zdaj, tudi sinoči nismo tja stopili. Zalo je bobneča re- * Ljubljanski občinski svet ima v torek, dne 0. novembra, ob 17. uri jjopoldne redno javno sejo. Na dnevnem redu je med drugim dopis podžupanov glede jx>državljenja mestnega dekliškega liceja, odnosno dekliške realne in reformne gimnazije ter dopis deželne vlade glede izvolitve članov volilnih komisij za volitev v ustavotvorno skupščino, njih na- Ljubljana, 6. novembra, 'mestnikov in pa volitev namestnikov predsednikov vclilnih komi6ij. V; tajni seji poročila o raznih perzonal-nih zadevah. * število reklamacij.. Včeraj 6. novembra je potekla reklamacijska doba. V okolišu ljubljanskega deželnega sodišča je bilo doslej podanih ; 3497 reklamacij. Vloge za vpis no-. vih volilcev pa še vedno prihajajo. Bela gora. (8. 11. 1620. — 8. 11. 1920.) Imeli smo navado, da smo izgovarjali po vrsti troje imen: Kosovo — Bela gora — Gosposvetsko polje. Tri imena žalostnega spomina v naši zgodovini. Pa je prišel 28. oktober 1918. in iz naših navdušenih grl je kipela pesem svobode. Maščevano je Kosovo — maščevana je Bela gora — maščevano je Gosposvetsko polje. Da, maščevano! Osvobojeno. Kosovo in Bela gora — a ne Gosposvetsko polje. Danes slavi češki narod spomin belogorske bitke. Tristoletnica Bele gore. Pri nas se bomo tega spomnili le mimogrede. Ako v Pragi slave naš Vidov dan, nam to ugaja, da bi mi slavili Belo goro — to nam ne pride na misel. Nismo se je spominjali prej, ko je bila znak suženjstva — ne spominjamo se je sedaj, ko je znak svobode. Le malokomu od nas je znano, kaj je prejšnje čase pomenila prva nedelja novembra v Pragi, ko se je slavila obletnica češkega poraza. Popoldne so se začele vsipati množict iz mesta, čez Karlov most, navzgor po ozkih starih ulicah skozi Malo Stran pod Hradčany, čez Pogorelec po široki ccsti, ki vodi na Belo goro. Bela gora je oddaljena eno uro od Prage. Počasi se vije velika cesta navzgor po široki pianjavi, med vijugasto pokrajino, kjir stoje deloma še st.je stavbe, deloma že nove hiše. Za naše pojme to ni gora, ampak mala planota. Na vrhu stoji še cerkvica, ki jo je postavil svoj čas češki narod v proslavo — katoliške zmage. Po poti lahko vidimo še ostanke starih kapelic, kjer so se ustavljale procesije na poti iz Prage, ko so hodili Cehi na Belo goro zahvaljevat se Bogu — za češki poraz. Taka zaslepljenost je zavladala nad narodom ob času protireiormacije. Ko dospemo na vfh, vidimo pred seboj obširno polje in pod nami na severu je položna dolina. Tu na robu so se ustavile množice iz Prage zadnja leta in so gledale na drugo stran. „Glej od tam so prišli," je razlagal oče sinu in mu je kazal brda na drugi strani, od koder je bila prišla katoliška vojska 8. novemb. 1620. In sin je razumel. „In glej, tam ob .Zvezdi', tam so padli Morava, ki so vstrajali do zadnjega v boju." In kazal je na obzidan vrt, ki je bil last Češke krone. Jesenski veter je vel preko planjav belogorskih in gledalcu je nehote stopila pred oči slika one odločilne bitke. Češka vojska (okoli 22.000 mož, večinoma zbrana iz plačanih vojakov Čehov, Moravcev in Ogrov) je v začetku novembra zasedla Belo goro, da brani sovražniku pohod na Prago. Katoliška vojska, nabrana od vseh krajev Evrope, se je utaiorila na drugi strani. Obe vojski sta čakali na napad. Katolikov ie bilo okoli 27.000. Vodila sta jih Jilly in Bnquov. Čehom je za- povedoval knez Anhalt in grof Thurn. Tilly se je odločil za napad. Opoldne dne 8. novembra se je začela bitka in v eni uri je bila končana. Češka vojska se je spustila v beg in je bežala v Prago. Bili so grozni prizori, ko se je valila po dveh letih vojne (vojna se je začela 1618.) katoliška armada v Prago. Kralj Friderik Falc je bil ob času bitke pri kosilu in zabavi. Ko je čul o porazu, je pobegnil — pobegniti pa niso mogli voditelji češkega odpora in drugo leto na dan 21. junija 1621. je bilo 27 čeških voditeljev obglavljenih v Pragi ne staromestnem trgu. To je bila Bela gora. Kar je sledilo, je bilo nekaj najstrašnejšega, kar pozna zgodovina. Trideset let je divjala vojna preko čeških dežel, vasi so bile požgane, mesta uničena, ljudje pobiti in pomorjeni, polja opu-stosena, imetje pokradeno — z ognjem in mečem so zavladali Habs-burgovd in jezuiti. Ko je bil podpisan westfaleki mir. ki je izročil Čehe na milost in nemilost dunajski vladi, je ostalo na Češkem komaj še en milijon ljudi. Česar ni uničil meč in ogenj, to je pospravila kuga in druge bolezni. Narod je bil brez vo-diteljev — in padla je nanj črna tura nasilja. „Izpreobrnili" so ga tako temeljito, da se je hodil vsako leto na Belo goro zahvaljevat, da je bil premagan. — Z narodnim preroje-njem se je pričelo jasniti tudi nad Belo zoro. Po 200 letih se je šele pokazalo, kaj je pomenila ona bitka, ki je trajala eno uro. Procesije na Belo goro so prenehale — češki narod je ostajal nad Belo goro. Njegovi največji možje so mu z Bele gore kazali njegovo zgodovino. Palač^, največji njegov zgodovinar, je razkril ves pomen Bele gore. češka nafodna sila se je zbirala v misli na veliki obračun. Leto za letom je hodil narod na kraj svojega poraza, da bi ne pozabil, kdo je bil, ki ga je uničil. Prišla je svetovna vojna in češki legijonarji so hiteli na drugo stran, da maščujejo Belo goro. Maščevali so jo. Dne 2.1isiopada leta 1918. — torej takoj po prevratu — je hitel svobodni narod na Belo goro. Bilo je več stotisoč ljudi. Govorniki so govorili s 24 odrov, zvečer je množica v Pragi podrla sieber, ki je bil postavljen v proslavo belogorske zmage. — Ko sera bil prvič na Beli gori (1905.) sem imel priliko videti, kaj pomeni ta zgodovinski kraj v češkem narodu. Govorniki so sredi polja govorih množici o „tujcih". Sredi množice je vihrala črna zastava s kelihom, znak husitizti a. Na Beli gori je gostilna, cela stena v nji je polna izkopin, ki so jih orači našli v polju: staro orožje, kopita, konske lobanje, meči. šlemi, puške... Da, Bela gora je bila velika gomila naroda... Zadnjič sem bil na Beli gori d-e l. nov. 1918., ko je „Husov narod" slavil na nji svoje osvobojenjc,. g 4 Bela gora je osredna točka češke zgodovine, kakor je v jugoslovanski zgodovini Kosovo. Ako jo hočemo prav razumeti, je treba poseči 200 let pred njo, ko je prvi veliki Čeh, Jan Hus, umiral za resnico (1415.). Od ie dobe, od Kostnice do Bele gore, je stal češki narod v boiu za versko in državno svobodo. Ko je padel na Beli gori — so imeli Habs-burgovci prosto pot Tudi mi smo v zvezi z Belo goro. Naša reformacija je bila zadušena 20 let poprej. Naši reformatorji in dež. stanovi so bili v zvezi s češkimi. Ako bi bili zmagali na Beli gori Čehi, bi bila drugače izgledala tudi naša zgodovina. Treba je bilo svetovne vojne, da sta bila osvobojena Bela gora in Kosovo. Treba je bilo skup. boja in skupne zmage. Ob istem času, ko slave Čehi 300-letnico Bele gore — žalujemo mi za Gosposvetskim poljem. Tretja točka v naši skupni zgodovini ni rešena. Rešena bo, če bomo zvesto čuvali spomin preteklosti in delali skupno na to, da se nikdar več ne vrnejo katastrofe ki jih vidimo ob spominu na Belo goro. Zato slavimo z bratskim narodom v duhu spomin Bele gore, želeč, da bi češki narod v bodočnosti 5mel zopet ono vodstvo v srednji Evropi v boju za svobodo in pravico, kakor jo je imel pred Belo goro in da bi ta spomin družil nas vse v delu za veliko skupno bodočnost Največ reklamacij je bilo podanih v občinah, ki pripadajo okrajnemu glavarstvu Kranj, Radovljica in Ljubljana okolica. * Za ordonančna častnika na dvoru sta imenovana kapetan korve-te V. Mažuranic in kapetan pehote B.J«nko Pogačnik. . - * V Rogaški Slatini je težko zbolel tamošuji priljubljeni gercait in nad učitel j Ivan Glinšek. * Pokluka. PoleR Vinarja ena najlepših izletniških točk v okolici Bleda je bila med vojno skrajno zanemarjena tako, da je le malokateri lujoc prišel vanjo. Generalni komi-narijat za tujski promet je dal pot v Pokluško luknjo in iz nje do vrtcev temeljito popraviti in postaviti tudi na mnogih krajih napisno tablic«. 7«i popravo te prelepe izletniška tooH sta si otekla mnogo zaslug trd' g^p. [ Vinko J an mL in pa posp. n r ^učitelj Zrrovnik v Gorjah. * Novi bankovci. Ker sr sedanje dinarsko-kronske novčprice samo nekak provizorij, se pogajajo zastopniki amerikanske družbe z našo „Narod-no banko'' zaradi izvršitve novih nov-čanic, ki naj bi se napravile po vzorcu ameriških na višnjevkastem papirju. * Prvi obrtniški večer se vrši jutri vi pondeljek zvečer pri Mraku (pri ..Rimljanu") na Rimski cesti. Vabi načelnik Eng. Franchetti. * Nove siotiovanjske hiše v Beogradu. Kakor poročajo beograjski listi, bo ruskoslovanska banka zgradila na Top-čiderskem brdu v Beogradu pet velikih stanovanjskih hiš. * Sokolske razmere v Srbiji. V Beograd je dospel iz Zagreba načelnik so-kolskega naraščaja g. Bogunovič, da prouči sokolske razmere v Srbiji, zlasti v Beogradu. * Vojno ministrstvo je sklenilo, da odpošlje nekoliko svojih gojencev na specialni študij v inozemstvo, in sicer dva gojenca za industrijsko kemijo in dva gojenca za usnjarstvo v Lycn, štiri gojence za tekstilno industrjo v Rou-en. Prosilci naj se zglase do 31. decembra Sprejemajo se le prosilci, ki so jugoslovanski državljani, zdravi in za vojaško službo sposobni ter so dovršili maturo vsaj s prav dobrim uspehom. * Zaslužena kazen. Iz Sarajeva poro eajo: Zloglasni šef pravosodja v Bosni za časa vojne Poljak Hmje'e\vsky, ki je inscertifal krvavi banjaloški veleiz-dajniški proces, je takoj po prevratu pobegnil na Poljsko, kjer ja postal načelnik osebnega oddelka v pravosodnem ministrstvu. Kmalu pa so začeli razni listi prinašati slike o delu v Bosni, o preganjanju Srbov, dokler poljska vlada ni uvedla preiskave, ki je končala s tem, da je bil Hmjelevv-sky penzioniran. * Tihotapstvo z orožjem v zasedenem ozemlju. Italijanski časopisi poročajo o velikem tihotapstvu orožja, ki ga vrže Slo/enci na zasedenem ozemlju, zlasti na Goriškem. Te dni so italijanski ka-rabmijerji prišli v okolici Kobarida na sled organizirani družbi, ki je kar na debelo kupčevala z orožjem in municijo. Vse to je Kupovala od italijanskih vojakov (!!), ki so bili v službi v raz-aih skladiščih orožja in municije! Vse to orožje so ti kupčevalci z orožjem prodajali naprej. V samem Kobaridu so karabinijerji našli v neken skrivališču 1200 italijanskih pušk najnovejšega modela, 2 strojni puški novega modela Fiat, veliko število municije "ii bomb. Velike preiskave so v teku, aretiranih je mnogo ljudi, tako domačinov, kakor italijanskih vojakov. * Klub primorskih učiteljev vabi vse primorske kolege in kolegiiije ca važen sestanek, ki se vrši v torek dne 0. t. m. ob 16. uri v gostilni Fantini, Gradišče. * Nove uradne ure. Iz Beograda poročajo, da je predsedništvo ministrskega sveta sklenilo, da se uvede obvezno za vse državne urade uradne ure od S. do 14. ure. V kolikor zahteva javni red. pa ostane po teh uradih izven u-radmh ur v službi dežurni uradnik. " Ruski begunci. Tisoč Rusov, ki so bili do sedaj nastanjeni na otoku Semnosu, jc dospelo v našo državo. Poraanestili so jih v požarevačkem okrožju in v Banatu. * Zastoj na naših železnicah. Kakor poroča „Riječ", jepričakovati v kratkem daljšega zasfank* prometa na železnici, ker so vse postaje med Beogradom. Zemunom in Indijo prenapolnjene z blagom. * Poštne položnice smo priložili današnji številki vsem p. n. naročnikom. Kdor ima naročnino že vrv'^T>. n~>j vporabi položnico za prihodnjič, oziro tna naj jo izroči onemu, ki se utegni naročiti na naš list. * Glavna carinama na Jesenicah. Ker se je ustanovila na Jesenicah glavna carinama drugega razreda, ki posluje že drugi m?sx sklenilo je fhpnfno ministrstvo. da se glavna carinama v Bo hinjski Bistrici reducira na stopnjo »poredne cariname. * Kredit za porušen- ■nline. Finanč no ministrstvo ie ministrstvu za pre- hrano in obnovo otvonlo poseben kredit v znesku 1,200.000 dinarjev, ki se ima porabiti za obnovo porušenih in Acamiimi dfiiaVilik. ia ic boljše kakor domače. V Dalmaciji poškodovanih mlinov na severozapadu' "" J^V "-^"J?*. ! stane liter 14 kron, boljša stara vina naše kraljevine. ! DeiaVfKI pOVerjenlKI« 20 do 25 kron Izvoz v tujino postaja * jugoslovanski goslilničarski ion- { Minister dr Kakovec je izposlo-! nemogoč, ker je blagu vzeta konkurenč-gres. Kakor smo že poročali, se vrši val v rainistrskem svetu dve važni n* zinožnost s cenami v inozemstm dne 15. in 16. novembra v Beogradu ,'l p" naredba o Surnem! = Tri,scr " Vellkem Beckereka. Pse-prvi jugoslovanski gostilničarski kon-, , ™ ° j^J? nica okoli 900 V' stara koru3, 33°' gres. Kakor nam pojoča „Savez jugo- glavniku,je jako vama za obrtmke, . 260, ječm-n 420, oves 250, gc^ slavenskog gostioničarstva", priglaŠe- naredba o delavskih poverje- vedo živa vr?a 13 do 15, svinje 26 do no je že veliko število delegatov iz vseh nikih pa v prvi vTSti za delavce. , 29, ovce 10 krri. pokrajin naše kraljevine. Po dosedanjih! Pred poldrugim letom je bil uve- j - St-fra^ja v kupČ!ji.-V Backi je * * t- t--___i__KAO /rnp f I lni^or" ^i/vn C«« v? 11 - /latmmilr T-7lra-7aln ep na : -^nf.U etaornariia v izvozu, ker ileperji tndi , - - pn tamn, Kjer m tezsega, ncprnigu-1-- .., kongresa ij^ de3^ Wden ne .more trditi,!Z^ŽZ^A Predavanja na poljudnih da je vseeno, ah dela zdr^^tviih tečajih, ki se prične v premogovniku ali pa " -- ------1—1---- "T- '■•"nun ... ,____„.. .-i društvo „Anker' .____________________________je prešlo v !.ist .".";c;;,Tzi5ni Generali - f t*7i,/i-»i PUhrrU, zmislu strankinega programa je mi- jZ Milana. Grof Thurg v Pnberlu. Gustanj, /(//tov« stavil v j = Zagreb ^vv. 'd * dela ve- dne o. novembra xS20. Z czzrom na ^ k * svetu predlog, da se Ukim p£ljet;c.; pr«tr,* n. Sajmištu notico, o-javiencv Vasem cenjenem osemurnem delavniku spo- j za zgradbo velikih S^Sin bane-listu v številki 62 z dne 2. t. m. pod ..... , r— --->_:i---1-* k, u.: iei m. nrrnrim- domaeimi vestna Thurn v Plibe da priobčite v zmislu zakona n-^zutuia ^ h«— _ Gr3„um dru--., - Csieku ki se sledeči popravek: Nt res, da bi bd Fbratc%ztegniti glavni čas na 9 ur ; baT f^povanjen i^ to A* jaz odstevil svor nameecence, ki so ali |4 ur tedensko. Če gre . dišalo svojo r-^i-o od glasovali za Jugoslavijo, res pa je za yga podjetja ^ in iste vrste, sme k na 12 milijonov kron. sledeče: 1. Z nikomur od svojih odre£gti - minister za scc. politiko to = Ir-Tt^jaVTi madžarskega d.;-,. - = ; Vetrovi «. nov | 7. ur I 7SS-8 C nov. 14. oril 73a-i e. nov 1 SU ari! 7S3'4 3-C 8-5! brez vetra Nebo obl. I Ili Pretfn a vSera;ša'a e""israuira i O mmalna Vremenska napoved: ViSncma ob.afnn hlae na opravo 'J ssfctes kaairjss v Ljubija.il V/oifova ulica 12. Lnrrštaje.r./ nj juš-jv^h z ter popravila »rSasoviijev in har-muni.ev sp.ciefno strokovno, točno in ceno. CIRIL SHTAR LJUBLJANA ^ ' Sfiu§,ai£ka in strojna ključavničarska delavnica 1' Erošižar Lju^ilans, Trnovski p?iitan št. 32. Naznanjava slav oin ia?in:. da sva otvo-rlla strojno delavnico ter vzameva v popravilo vsakovrstne ka etljike stroje in orodja, kakor tuiTi salicska turbinska pocravila. dalj ses&lke vseh vrst, stroje za opeko., motorje i d., in sicer vsa v to široko spadajoča dela in se_ zave-7ii jc v za hiro in toono postrežbo. 3fi2 2—2 § Bnrcrilisiislio strojno s j Olj® I Olj«, Lahfeo, za vreUna; Olje za transmisij?; olje, strojno za poljedelske f roje; Olj}, strojno za telke stroje; olje za avtomobile, labko; olje . » , izredno težko; oljo za cilindre; S olj« proti prahu. 57 104—20 5 Glavna ta1 o ga: f i Medfč. Hskovc S Zanki, d. z o. 7. g i prej A. Zaiftl™' sinovi. S s r J m Nova partija gonilnih jermenov 151 15 Dobavlja: „Drava". lesna trgovska In industrijska de nilka družba -Maribor. Iščem kočij aža pridnega, ki bi lahko takoj vstopil v službo. Ponudbe sprejema: tn 3-2 Em. Ebenspanger-a sin, Bjelovar. Jadranska montanska družba d. z o. z. TbIbIob »t 9. Bnojavi: nMontanaM. Ljubljana, ZvanarsVa ulica 5 (J) _ ... . Vso vrste kovin, radnta ln kemikalij ter vsa indn-rrouaja lil Kupuje atrijske isdslke. spadajoča v radarsko, fuilnarsko na debelo: ______ In kemijsko stroko. import. Eksport. 126 3 mamo Mi dobavlja za takoj (»O nainižilh cenah Veletrgovina Fran Derenda, Ljnbljana Emonska cesta 8. Tetefon interuro. 313. Ravnotam se proda po primerni ceni večja množina doiiriii mM sodov za tobojšnio upopabo. i TAMPjyF IJU3LJAIVA « tS 12 Ksnksrsnčite ca^c! Samo na etebeios Vsakovrstna manufaktura -:s dobi po najnižjih eenab nri tvrdki F., LJUBLJANA, 112 20-17 i trg 25 I. letini svlo za prcvsSsnie: Konkurenčne cenei avre - Newvork samo § ii. -S Edina najkrajša črta. — Vozne jistke za vas unija, voza; listke za s?alae vozovo Simplon-Orlent Ezprea in to^alevna pojasnila daje edino konsesijonicana potovalna pisarna Ivan Sraker v Ljubljani, ^ Gosposvetska (SEarije Terezije) cesta štev. 13 (Kollzaj). fekcijska tovarna družba 3 c. z. : L|i8&§Ja:na, Dunajska cesta, Stoiice. : Telefon 15. 532. Osrednja pisarna Aleksandrova cesla St. 3. Največja jiigosSovanska izdslovainica : molke, deSks "m otrošie obSeke. : Samo na debelo! 107 10-9 Samo na debelo! Narotlna banka, d. d. u Zagrebu. VL Emisija. Zagreb, mjeseca oktobra 1920. Fovžsenje glavnice od K 50,003.000-- na K 100,000.000 ~ Poziv na subskripciju 125.000 komada dionica, glasečih na donosioca po K 400 -naslovne vrijednosti u nknpnom iznosu od R 50,000 000- R. n. Na temelja svojed bnog ovlaštenja izvanredne glavne »tn- štine, a rbog izranrednog razgranjenja poslova banke, te sveopče potrebe za daljnim kapitalima, odluČ-lo je ravnateljstvo Narodne banke d. d. prevesti (ovišenje dioničke glavnica i emisija novih dionica pod sli, e Jedi m uvjetima: 1.) Dionička glavnica od K 50,000.000 — povišuje se izdanjem novih 125.UOO dionica po K 400-— nom. dakle za K 50,000 000 — na K 100,000 000—. 2.) Posjpduicima starih dionica pripada pravo na 1 stara dionica optirati jednu novu oz cijenu od K 62V— tel quel. , . , . .. . 3.) Sabsknpcija počinje 25. oktobra, a svršava 15. novembra 1920., a za sabsknpcije a Amenci t raje rok do 15. decembra 1920. 4.) Nove dionice imada kupon za goiinu 1921., te saijelnja na dobitku od l. januara 1921. Na ovu emisija dionica bonificirati <5e se a ime 6% kamata za mjerne od 15. novembra do 31. decembra 1920, K 3 — po kuponu. ..,,«. , 1onA 5) Protavrijednost podpisanih dionica valja aplatiU odmah, a najsasnije do 15. novembra 1920, odnosno do 15. decembra 1920. 6.) Sabskripcija, oduosno opcija se obavlja: U Zagrebu: na blagajni zavoda; a Beogradu: Prometna banka; u Bjelovaru: Bjelovarska štedionica- a Brodu n. S.: Banka i mjenjačuica Brdar d i drup, kao afil-jacija Narodne banke; u Dubrovniku- N>rodaa banka d d. Zagreb, filijala; u Ljubljani: Ljubljanska kreditna banka d. d.; u Osijeku: Banka J Kraus i drag i sve fil.jale zagrebačkib banaka; na Rijeci: Hrvatska centralna banka (L d.; a Runi- Srpsks sremska banka d d.; u Sarajevu: Hrvatska centrdna banka; u Spljetu: Jugosla-veiiska industrijska banka d d.; u Šabcu: Narodna banka d. d., Zagreb filijala; u Varazdinu: Opda štedionica d. A; u Vricu: Narodna banka d. i Zagreb, filijala; u Zemunu: Zemuuska štedionica d. d.; u Wienu: Bankhans Milan Robert Alexmder kao tibjala Narodne banke d. dn dok uplate moguusljje-diti takodjer kod svih zagrebažkih zavoda te njenih filijala. U sjedinjenlm državama: TJ New-Yorku: American Foreign Panking Corporation; u Chicagu: Kaspar State Bank; u Pittsbur&bu Pa: Union Savinss Bank; a Akron 0.: Depositors Savinps & Trust Ca; u Farell Pa: Peoples Bank of Farell; n Mc Keesport Pa: Jos. Roth & Ca; u YoungstOwnu: Dollars Saviugs Bank; u Rochester Pa: Ali Nations Bank. U južnoj Americi: U Antofagasta: Jugoslavenska banka (Banco Yougoslavo de Chile) n Punta Arenas: „ » » ■ B Valparaiso: » » B » 7.) Posjednici starih dionica, koji žele a smisli točke 2. optirati nove dionice, valja da predloze kod gore označenih mresta suliskripcije: , Točno ispunjenu i podpisanu prijavnica uz saznaka popisa brojeva stanh dionica (a koliko nisu kod zavoda a pologu) iii imdjutoranicu starih dionica. 8.) Tečajni (azijski) dob tak, koji se poluči kod izdanja novih dionica, ide a korist redovite pričavne zaklade odbivši troškove emisije i pristojbine te do acije mirovinskog zavoda. 9.) Za provedba ove emisije stvoren je sinJikat, koji ^ijamčnje nspjeh povišenja dioničke glavnice. 408 3-1 delniška družba za mednarodne transporte. Brzojavni naslovi Spedbalkan. 70 15 Ljubljana Maribor, Beograd, Zagreb, Trst, Wien. I Špedicij vseb vrst. Sppe]eraaniB blaga v skladišča. Carins&a agentera. Zacarinjenja ii zaMFOfaBja. fledDarsdai prevozi. Selitve s pateat. pabiStvcalmi bbzdtI na yst strael. - Prv§ ljubljansko iamo skladišče, spojeno s tirom južne železnice. ■