'

*%%%








URADNE
OBJAVE
Koper, 19. maja 1995	Št. 8

Občina Piran
-	STATUT občine Piran
Občina Sežana
Krajevna skupnost Tomaj
-	SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za Krajevno skupnost Tomaj
OBČ!NA PIRAN
Na podlagi 23. č!ena Statutarnega sklepa Občine Piran (Uradne objave, St. 27/94)
RAGLAŠAM
Statut občine f iran, ki ga je Občinski svet Občine Piran spreje! na seji 4. maja 1995
Števiika: 013-2/95	Župan Občine Piran
Piran 4. maja 1995	FRANKO FIČUR, !. r.
Na podlagi 64. čiena Zakona o !oka!ni samoupravi (Ur. list RS, št. 72/93, 6/94 - odločba US RS št. 45/94, št. 57/94 in št. 14/95) je Občinski svet Občine Piran na seji dne, 4.5.1995 spreje!
STATUT OBČINE PIRAN
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	č!en
Občina Piran (v nadaljnjem besedi!u: Občina) je temeljna samoupravna !oka!na skupnost, ustanov!jena z zakonom.
2i. č!en
Območje Občine je določeno z zakonom in obsega območja nasiednjih nase!ij: Bužini, Dragonja, Lucija, M!ini, Nova vas, Padna, Parecag, Piran, Portorož, Seča, Sečovlje, Strunjan, Sv. Peter, Škodelin, Škri!e.
3.	člen
Sedež Občine Piran je v Piranu, Tartinijev trg št. 2.
4.	č!en
Občina je pravna oseba.
5.	č!en
Občina ima grb v ob!iki ščita. Grb se oblikuje po določenem geometrijskem in barvnem praviìu. V sredini ščita je v modrem po!ju rdeč križ z ukrivljenima krakoma. Med križem in po!jem je ozek be! trak.
Grb je prikazan v posebnem načrtu v pri!ogi Statuta.
6.	č!en
Občina ima zastavo, ki je rdeče-modre barve z grbom Občine Piran. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve. Barvi zastave sta po vrstnem redu: zgoraj rdeča, spodaj modra. Vsaka barva zavzema po širini po!ovico prostora zastave.
Grb je v !evem gornjem de!u rdečega po!ja zastave.
7.	č!en
Občina ima pečat okrog!e ob!ike, na katerem je v sredini občinski grb, na obodu pa napis: OBČINA PIRAN - COMUNE DI PIRANO.
Pečat, ki ga uporabija Občinski svet, ima poteg imena občine še napis OBČINSKI SVET - CONSIGLIO COMUNALE
Pečat, ki ga uporabita Župan, ima poteg imena občine še napis ŽUPAN - [L SINDACO.
Pečat, k: ga uporabija Občinska uprava ima poteg imena občine še na^tis: OBČINSKA UPRAVA - AMMINISTRAZIONE COMUNA-
8.	č!en
Občina samostojno ureja in opravtja javne zadeve !oka!nega pomena v sk!adu z Ustavo, zakoni in občinskimi splošnimi akti.
Občani uresničujejo !oka!no samoupravo v občini neposredno in prek organov občine.
9.	člen
Občina opravlja tudi naloge, ki jih nanjo z zakonom prenese država.
10.	člen
Občina se samostojno odloča o povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti za skupno urejanje in opravljanje lokalnih zadev širšega pomena.
11.	člen
Občina v skladu z Ustavo in zakonom zagotavlja in vhruje pravice italijanske narodne skupnosti in njenih pripadnikov na narodnostno mešanem območju.
II. NALOGE OBČINE
12.	člen
Občina v skladu z Ustavo in zakonom samostojno ureja in opravlja vse javne zadeve lokalnega pomena, ki so določene z Ustavo, zakonom, Statutom ali odlokom.
Naloge Občine so zlasti naslednje:
-	zagotavljanje pogojev za smotrn razvoj občine kot celote;
-	upravljanje občinskega premoženja;
-	urejanje in organizirnje občinske uprave;
-	urejanje, upravljanje in skrb za lokalne javne službe;
-	določanje namembnosti in urejanje občinskega prostora, načrtovanje naselij in drugih posegov v prostor lokalnega pomena ter izdajanje lokacijskih, gradbenih in drugih dovoljenj za posege v prostor lokalnega pomena;
-	urejanje in skrb za varstvo okolja: zraka, tal, morja, vodnih virov, varstva pred hrupom, sanacijski ukrepi in druge dejavnosti varstva okolja;
-	zagotavljanje oskrbe s pitno vodo, odvajajnja komunalnih odplak, zbiranja, odvoza in odlaganja odpadkov, javne snage, urejanja javnih površih, oskrbe z energijo, pogojev za mirujoči promet, zaščite morja in morskega obalnega pasu, dimnikarske službe in drugih gospodarskih javnih služb;
-	urejanje in upravljanje zgrajenega dela morske obale in morskih pristanišč lokalnega pomena;
-	urejanje lokalnega potniškega prometa;
-	urejanje in upravljanje stavbnih zemljišč;
-	gradnja, vzdrževanje in upravljanje lokalnih javnih cest, javnih poti, rekreacijskih in drugih javnih površin;
-	zagotavljanje pokopališke in pogrebne službe;
-	zagotavljanje javne zdravstvene službe na primarni ravni (zdravstveni domovi, ambulante in lekarne);
-	pospeševanje stanovanjske gradnje in upravljanje s stanovanjskim skladom v občini;
-	pospeševanje razvoja turističnih, gostinskih, pomorskih, kmetijskih in drugih gospodarskih dejavnosti;
-	skrb za razvoj kulture in za javne kulturne ustanove lokalnega pomena, kakor tudi za kulturno dediščino lokalnega pomena;
-	pospeševanje in organiziranje vzgojnoizobraževalne, informacijske, dokumentacijske, društvene, kulturne dejavnosti ter izdajanje javnih glasil; zagotavljanje osnovnega šolstva in predšolske vzgoje;
-	zagotavljanje socialnega varstva in pospeševanje službe socialnega skrbstva za predšolsko varstvo, osnovno varstvo otroka in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele;
-	zagotavljanje pogojev za razvoj športa in rekreacije;
-	gasilska služba in druge zadeve požarne varnosti lokalnega pomena;
-	organizacija civilne zaščite v občini in druge zadeve na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
-	izvedba lokalnih volitev;
-	opravljanje statistične evidenčne in analitične funkcije za potrebe Občine; vodenje zbirke osebnih podatkov prebivalcev, ki imajo stalno ali začasno prebivališče v Občini ter tistih prebivalcev, ki imajo nepremičnine v tej občini;
-	urejanje javnega reda in miru ter mirujočega prometa;
48
URADNE OBJAVE
Koper, 19. maja 1995 - Št. 8
-	nadzor nad javnim redom in mirom, mirujočim prometom, komunalno urejenostjo in !oka!nimi prireditvami;
-	organiziranje komunalno redarske službe ter skrb za red v občini;
-	določanje prekrškov in denarnih kazni za prekrške, s katerimi se kršijo občinski predpisi;
13.	člen
Občina za izvajanje svojih nalog:
-	sprejema Statut, odloke in druge splošne akte, planske akte, proračun in zaključni račun;
-	sprejema posamične pravne akte in izvršuje materialna dejanja;
-	organizira izvajanje javnih služb, ustanavlja javna podjetja in zavode, izvršuje ustanoviteljske pravice ter podeljuje koncesije, upravlja občinsko premoženje in sklepa pravne posle;
-	predpisuje lokalne davke, komunalne prispevke in občinske takse v skladu z zakonom.
14.	člen
Postopek pogajanj z državo glede prenosa pristojnosti in višine sredstev za opravljanje prenešenih nalog vodi Župan.
O prevzemu nalog iz državne pristojnosti (prenešene naloge) odloča Občinski svet z večino glasov vseh članov.
III.	ORGANI OBČINE
1.	Skupne določbe
15.	člen
Organi občine so: Občinski svet, Župan in Nadzorni odbor.
16.	člen
Organi občine se volijo za štiri leta.
17.	člen
Delo občihskih organov je javno.
Občinski organi o svojem delu obveščajo občane preko lokalnih sredstev javnega obveščanja.
Seje Občinskega sveta so odprte za javnost, razen kadar svet zaradi posebnih okoliščin v javnem interesu z večino glasov vseh članov odloči, da se javnost izključi.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva Občinskega sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave.
Kaj se šteje za uradno tajnost, določi pristojni organ Občine.
18.	člen
Vsak občan, skupina občanov ali pravna oseba s sedežem v občini imajo pravico nasloviti peticijo na katerikoli organ Občine. Organ, na katerega je naslovljena peticija, mora nanjo odgovoriti najkasneje v 30 dneh.
2.	Občinski svet
19.	člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja v Občini.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
-	sprejema Statut, spremembe statuta, odloke in druge občinske splošne akte,
-	sprejema prostorske plane in izvedbene akte,
-	sprejema proračun in zaključni račun,
-	potijuje začasne nujne ukrepe,
-	ustanavlja sklade, javna podjetja in druga podjetja in javne zavode ter izdaja koncesijske akte,
-	izvršuje ustanoviteljske pravice občine,
-	na predlog Župana sprejema akt o organizaciji uprave in imenuje ter razrešuje tajnika občinske uprave, imenuje volilne komisije za občinske volitve,
-	imenuje in razrešuje člane občinskih odborov,
-	imenuje in razrešuje podžupane,
-	imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora,
-	imenuje in razrešuje člane Občinskega sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin,
-	odloča o pravnih poslih glede nepremičnin, odloča o igralništvu v občini v skladu z zakonom in Statutom,
-	nadzoruje delo Župana, podžupana, delovnih teles in uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta;
-	odloča o združevanju občine v širšo samoupravno lokalno skupnost,
-	odloča o najetju posojil in izdaji vrednostih papirjev,
-	daje soglasja k zadolževaju javnih podjetij in zavodov, katerih ustanovitelj je, in odloča o dajanju poroštev za izpolnitev njihovih obveznosti,
-	daje mnenja državnim organom, kadar zakon zahteva mnenje Občine,
-	odloča o prevzemu nalog iz prenešene pristojnosti,
-	opravlja druge naloge, določene z zakonom,i Statutom ali odlokom.
20.	člen
Občinski svet odloča o zadevah iz prenešene pristojnosti, če ne gre za upravne naloge in če zakon ne določa, da je za odločanje pristojen drug organ Občine.
21.	člen
Občinski svet ima 25 članov.
Č)an Občinskega sveta ne more b.t Župan, podžupan, dan Nadzornega odbora aii delavec v Obctnskt uprav).	.
Član Občinskega sveta tudi ne more bit) vodja notranje organizacijske enote v Upravnt enot) ah de ec v državni upravi, ki ima pooblastila za opravljanje nalog v zvezt z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo tn strokovnos-
tjo^ia^organoVnObdne sveta .prijajo svojo funkcijo praviloma
nepoklicno.
22.	člen
Občinski svet izvoli izmed svojih članov z večino glasov vseh članov
predsednika in podpredsednika sveta.	.	.	-	^
Predsednik sveta predstavlja Občinski svet, sklicuje seje m vodi delo
Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pn njegovem delu, ga nadomešča v odsotnosti ali v primeru zadržanosti m po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
23.	člen
Občinski svet ima sekretarja, ki opravlja strokovne, organizacijske in administrativne naloge za Občinski svet in njegova delovna telesa, Sekretar opravlja svoje delo na podlagi delovnega razmerja v Občinski upravi. Sekretarja imenuje Občinski svet za čas trajanja svojega mandata.
24.	člen
Občinski svet ima poslovnik, v katerem se uredijo način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih organov.
3.	Delovna telesa Občinskega sveta
25.	člen
Delovna telesa Občinskega sveta so odbori in komisije, ki so lahko stalni ali začasni.
Mandati stalnih delovnih teles so vezani na mandat Občinskega sveta.
Stalni občinski odbori so:
-	Odbor za finance in proračun,
-	Odbor za premoženje in gospodarske javne službe,
-	Odbor za družbene dejavnosti,
-	Odbor za urbanizem, okolje in protor,
-	Odbor za turizem,
-	Odbor za kulturo in šport.
26.	člen
Občinski odbor ima najmanj 5 članov. Izmed članov odbora so najmanj trije člani Občinskega sveta. Vsaj en član odbora mora biti pripadnik italijanske narodnosti. Načip volitev članov odbora ureja poslovnik občinskega sveta.
Član občinskega odbora ne more biti Župan, podžupan in član Nadzornega odbora.
27.	člen
Občinski odbori:
-	razpravljajo o vprašanjih s svojega delovnega področja,
-	dajejo svetu mnenja in predloge s svojega področja dela,
-	obravnavajo predloge župana, članov Sveta in občanov (ljudska iniciativa) s področja dela, za katero so ustanovljeni.
Člani občinskega odbora, ki niso člani Občinskega sveta, imajo pravico prisostvovati na sejah Občinskega sveta in sodelovati v razpravi, kadar Občinski svet obravnava zadeve, ki sodijo v delovno področje odbora, katerega člani so.
Način dela odborov se podrobneje uredi v poslovniku Občinskega sveta.
28.	člen
Odbor za finance in proračun obravnava vprašanja s področja javnih financ, zlasti glede proračuna in zaključnega računa, zadolževanja občine, zadolževanja javnih podjetij in zavodov, dajanja poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in zavodov in uporabe sredstev iz rezerv občinskega proračuna.
29.	člen
Odbor za premoženje in gospodarske javne službe obravnava vprašanja s področja gospodarjenja z občinskim premoženjem na področju javnih služb varstva okolja, gospodarskih javnih služb in javne infrastrukture, pospeševanja razvoja gospodarskih dejavnosti, stanovanjskega gospodarstva ter na področju urejanja stavbnih zemljišč.
30.	člen
Odbor za družbene dejavnosti obravnava vprašanja s področja predšolske vzgoje, izobraževanja, zdravstva, informacijsko-dokumenta-cijske dejavnosti m socialnega varstva. Občinskemu svetu daie mnenje v zvezi z ustanovitvenimi akti javnih zavodov, ki opravljajo družbene javne službe lokalnega pomena.

Odbor za okolje in prostor obravnava vprašanja s področja varstva okolja (razen javn.h služb varstva okolja), urejanja prostora in
v P"?"" '"kalnega pomena' pospeševanja okoljevarstven)!) dejavnost), ukrepe varstva in sanacije okolja.
Koper, 19. maja 1995 - Št. 8
URADNE OBJAVE
49
.	32. člen
Odbor za turizem obravnava vprašanja s področja turistične dejavnosti, zlasti pa obravanva vse zadeve, ki vplivajo na uspešnost turistične sezone, in sodeluje pri akcijah promocije občine.
33.	člen
Odbor za kulturo in šport obravnava vprašanja s področja kulture, kulturne dediščine, športa in rekreacije, razvojne programe s tega področja ter aktivnosti v občini, daje mnenje glede financiranja teh dejavnosti iz proračuna, obravnava druga vprašanja s poročja te dejavnosti v občini.
34.	člen
Stalne občinske komisije so:
-	Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja;
-	Komisija za vprašanja italijanske narodnosti;
-	Statutarno-pravna komisija;
35.	člen
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja:
-	obravnava in pripravlja predloge, ki se nanašajo na mandatno imunitetna vprašanja;
-	obravnava in pripravlja predloge o podelitvi priznanj Občine Piran;
-	obravnava in pripravlja predloge za izvolitve, imenovanja in razrešitve, za katere je pristojen Občinski svet;
-	v soglasju z Županom določi plačo, nadomestila in druge prejemke občinskim funkcionatjem, članom občinskih odborov in komisij.
Komisija je sestavljena iz petih članov Občinskega sveta.
Komisija ima predsednika in namestnika, ki ju izmed članov imenuje na prvi seji.
Komisijo imenuje in razrešuje Občinski svet.
36 člen
Komisija za vprašanja italijanske narodnosti obravnava in preučuje vprašanja, ki zadevajo položaj italijanske narodne skupnosti in uresničevanja pravic določenih z Ustavo, zakonom, statutom in drugimi predpisi.
Komisija obravnava tudi predloge odlokov in drugih odločitev pristojnih občinskih organov, s katerimi se urejajo pravice italijanske narodne skupnosti, ter o njih daje svoje mnenje predlagatelju in Občinskemu svetu.
Komisija * na pobudo organov italijanske narodne skupnosti, organov Občine, drugih organov, pripadnikov italijanske narodnosti, obravnava kršitve posebnih pravic italijanske narodnosti ter o svojih stališčih obvešča Občinski svet in predlaga rešitve.
Komisija je sestavljena iz 6 (šestih) članov, od katerih so trije pripadniki italijanske narodne skupnosti.
Komisija ima predsednika in namestnika, ki ju izmed članov imenuje na prvi seji.
Komisijo imenuje in razrešuje Občinski svet.
37.	člen
Statutarno-pravna komisija spremlja izvajanje statuta, predlaga Svetu dopolnitve, spremembe ter uskladitve z Ustavo, zakoni in drugimi predpisi, skrbi za uskladitev občinskih splošnih aktov s Statutom, predlaga avtentično razlago Statuta ali drugega splošnega akta, ki ga je sprejel Občinski svet v primerih, ko Svet o tej razlagi skladno s Statutom in poslovnikom odloča, ter obravnava druga statutarna vprašanja.
Komisija je sestavljena iz petih članov, od katerih so najmanj trije člani Občinskega sveta.
Člane komisije, predsednika in namestnika predsednika imenuje in razrešuje Občinski svet.
4.	Župan
38.	člen
Župan opravlja naslednje naloge:
-	predstavlja in zastopa Občino,
-	skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev Občinskega sveta,
-	vodi Občinsko upravo,
-	odloča o pravicah in dolžnostih delavcev, zaposlenih v Občinski upravi;
-	organizira občinsko redarsko službo in skrbi za javni red v občini,
-	predlaga splošne akte, proračun in zaključni račun ter druge odločitve Občinskemu svetu,
-	izvršuje občinski proračun in odgovaija za njegovo izvrševanje, upravlja s premoženjem občine, kadar ne gre za posle, o katerih odloča Občinski svet,
-	odloča o prodaji in nakupu občinskega premoženja do višine, ki jo s sklepom določi Občinski svet,
-	odloča o oddaji javnih površin, poslovnih prostorov in občinskih stanovanj na način in po postopku, ki je določen z občinskim odlokom,
-	predlaga Svetu oddajo koncesije v skladu z občinskim odlokom,
-	sprejema začasne nujne ukrepe pod pogoji, določenimi z zakonom,
-	sklicuje zbor občanov,
-	odloča o porabi sredstev tekoče proračunske rezerve, za kritje nepredvidenih izdatkov,
-	predlaga sklic redne ali izredne seje Občinskega sveta in obravnavanje določenih zadev na seji,
-	objavlja občinske splošne akte,
-	skliče sejo Občinskega sveta, če je v roku enega meseca od dneva, ko je predlagal sklic, ne skliče predsednik Sveta,
-	za pomoč pri svojem delu lahko organizira začasne ali stalne akcijske skupine,
-	sprejema odločitve v primerih, kadar je ogroženo življenje, zdravje in premoženje občanov,
-	opravlja druge naloge, ki jih določa zakon, Statut ali odlok,
Župan ima pravico prisostvovati na sejah Občinskega sveta in sodelovati v razpravi na seji Sveta.
39.	člen
Župan organizira in zagotavlja pogoje za delovanje lokalnih akcijskih skupin:
-	za promocijo zdravja;
-	za preprečevanje tvegane in škodljive rabe drog v občini.
40.	člen
Kadar Župan zadrži objavo splošnega akta Občinskega sveta, mora Občinski svet na predlog Župana ponovno odločati o sporni zadevi na prvi naslednji seji, na kateri Župan obrazloži zadrževanje odločitve.
Če Občinski svet svoje odločitve ne spremeni, se splošni akt objavi, Župan pa lahko pri ustavnemu sodišču vloži zahtevo za oceno njegove skladnosti z Ustavo in zakonom.
Če se odločitev Občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenešena na Občino, Župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
41.	člen
Župan opravlja svojo funkcijo poklicno. O njegovih funkcionarskih pravicah in pravicah iz delovnega razmerja odloča Občinski svet.
42.	člen
Občina ima tri podžupane, ki jih imenuje Občinski svet na predlog Župana.
Podžupani pomagajo Županu pri njegovem delu. Župan s posebnim pooblastilom določi, kateri od podžupanov ga nadomešča v primeru odsotnosti, oziroma razdeli naloge med podžupane.
Eden od podžupanov je italijanske narodnosti, če župan ni italijanske narodnosti.
5.	Nadzorni odbor
43.	člen
Nadzorni odbor nadzira razpolaganje s premoženjem Občine, namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev ter finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor ima sedem članov.
Člane nadzornega odbora, predsednika in namestnika predsednika imenuje Svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani Sveta, zaposleni v Občinski upravi in drugi javni uslužbenci ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
Delo Nadzornega odbora ureja poslovnik, ki ga sprejme Nadzorni odbor.
Nadzorni odbor najmanj enkrat letno poroča Svetu o svojem delu.
!V. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA OBČANOV
44.	člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
1)	Zbor občanov v Občini
45.	člen
Zbor občanov se lahko skliče v občini ali v krajevni skupnosti. Skliče ga Župan na lastno pobudo, na zahtevo Občinskega sveta, na zahtevo sveta krajevnih skupnosti ali na zahtevo najmanj petih odstotkov volilcev v občini, oziroma v njenem delu, ki ga določi Statut.
Akt o sklicu zbora občanov se objavi v uradnem glasilu, v lokalnih sredstvih obveščanja ali na javnih mestih na običajen način.
Zbor občanov se,sklicuje ob sobotah ali nedeljah, vendar ne na državni praznik. Med objavo akta o sklicu in dnem, na katerega je sklican zbor občanov, mora preteči vsaj osem dni.
46.	člen
V razpravi in pri odločanju na zboru občanov lahko sodeluje vsakdo, ki ima volilno pravico pri volitvah članov Občinskega sveta in Župana oz. sveta krajevne skupnosti.
Delo zbora vodi Župan, podžupan ali tajnik uprave.
47.	člen
Zbor občanov v občini razpravlja in daje mnenja in priporočila občinskim organom o vseh javnih zadevah lokalnega pomena.
Mnenja in priporočila sprejema zbor občanov z večino glasov navzočih volilcev.
48.	člen
Zbor občanov v krajevni skupnosti je sklepčen, če se ga udeleži namanj desetina občanov s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti.
50
URADNE OBJAVE
Koper, 19. maja 1995 - Št. 8
Zbor občanov v krajevni skupnosti razpravlja in daje svetu krajevne skupnosti mnenja ter priporočila o zadevah, ki jih ureja oz. opravlja krajevna skupnost.
Mnenja in priporočila sprejema zbor občanov v krajevni skupnosti z večino glasov prisotnih vohlcev.
Z večino glasov vseh volilcev v krajevni skupnosti lahko zbor občanov v krajevni skupnosti sprejme odločitev, ki zavezuje svet krajevne skupnosti.
49.	člen
Za izvedbo zbora občanov skrbijo občinski volilni organi.
2)	Referendum
50.	člen
Občinski svet lahko o vprašanju iz svoje pristojnosti razpiše referendum, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj deset odstotkov volilcev v občini.
Glede predmeta referenduma in postopka izvedbe se smiselno uporabljajo določbe Zakona o referendumu in ljudski iniciativi in Zakona o lokalnih volitvah. Postopek vodijo občinski volilni organi.
Besedilo na glasovnici mora biti zapisano v slovenskem in italijanskem jeziku.
51.	člen
Občinski svet lahko razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj petih odstotkov volilcev v občini oz. krajevni skupnosti.
Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe tega statuta o referendumu iz 50. člena tega statuta.
3)	Ljudska iniciativa
52.	člen
Najmanj pet odstotkov volilcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti Občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov (ljudska iniciativa).
Občinski svet mora obravnavo zadeve, na katero se nanaša ljudska iniciativa, uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih po prejemu zahteve.
Če se ljudska iniciativa nanaša na zadevo iz pristojnosti župana ali drugega organa občine, mora ta organ o zadevi odločiti najkasneje v dveh mesecih po prejemu zahteve.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe Zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo.
V.	OBČINSKA UPRAVA
53.	člen
Upravne naloge v Občini opravlja Občinska uprava.
Organizacijo Občinske uprave, način vodenja in neposrednega izvajanja nalog ter pooblastila za odločanje določi z odlokom Občinski svet na predlog Župana.
54.	člen
Občinsko upravo vodi Župan oz. po njegovem pooblastilu tajnik, ki ga imenuje Občinski svet na predlog Župana.
55.	člen
Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, sklepe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata Občinski svet in Župan.
Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar je v skladu z zakonom za to pristojna.
O upravnih stvareh iz izvirne pristojnosti Občine odloča na prvi stopnji tajnik Občinske uprave.
V upravnih stvareh postopek lahko vodi in izdaja posamične akte oseba, ki za to izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje.
O pritožbah zoper posamične upravne akte iz izvirne pristojnosti Občine odloča na drugi stopnji Župan.
Zoper odločitve Zupana je dopusten upravni spor.
56.	člen
O izločitvi delavca v upravi in tajnika odloča Župan.
O izločitvi Župana odloči Občinski svet. V primeru izločitve Župana odloči v upravni stvari na drugi stopnji Občinski svet.
57.	člen
Uprava oz. Župan odločata o upravnih stvareh po zakonu in drugih predpisih in sta pri tem samostojna.
58.	člen
Položaj delavcev v Občinski upravi urejata zakon in odlok.
Delavce v Občinski upravi sprejema v delovno razmerje na podlagi akta o sistematizaciji Župan oz. po njegovem pooblastilu tajnik.
O pravicah delavcev v upravi iz delovnega razemrja ter o imenovanju, razrešitvi in napredovanju upravnih delavcev in višjih upravnih delavcev odloča Župan oziroma po njegovem pooblastilu tajnik.
VI.	KRAJEVNE SKUPNOSTI
59.	člen
Občina je razdeljena na naslednje krajevne skupnosti.
-	Krajevna skupnost Piran
-	Krajevna skupnost Portorož
-	Krajevna skupnost Lucija
-	Krajevna skupnost Strunjan
-	Krajevna skupnost Sečovlje
-	Krajevna skupnost Sv. Peter,
-	Krajevna skupnost Padna,
-	Krajevna skupnost Nova vas.
Območja krajevnih skupnosti se določijo z odlokom.
60.	člen
Krajevna skupnost je pravna oseba.
Krajevna skupnost lahko nastopa v pravnem prometu do višine vrednosti premoženja, s katerim lahko razpolaga.
Občina ne odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti.
61.	člen
Krajevne skupnosti samostojno skrbijo za zadeve krajevnega pomena, zlasti:
-	za komunalno infrastrukturo krajevnega pomena, v kolikor z odlokom Občine ni drugače določeno,
-	za premoženje, ki jim ga Občina prenese v upravljanje,
-	za organizacijo krajevnih kulturnih, športnih, zabavnih in drugih prireditev,
Krajevne skupnosti dajejo mnenja v postopku sprejemanja splošnih aktov o urejanju in namenski rabi prostora ter k aktom o upravljanju, urejanju in namembnosti javnih površin.
Krajevne skupnosti sprejemajo svoje akte in pravila in opravljajo druge zadeve krajevnega pomena, ki jih določa Statut ali zakon,
62.	člen
Organ krajevne skupnosti je svet.
Svet KS v soglasju z Občinskim svetom sprejme pravila, s katerimi uredi delovanje krajevne skupnosti.
Svet izvoli izmed svojih članov predsednika, ki predstavlja in zastopa krajevno skupnost in vodi delo sveta.
Svet krajevne skupnosti lahko imenuje tajnika krajevne skupnosti, ki opravlja strokovne in organizacijske naloge za svet krajevne skupnosti.
63.	člen
Delovanje krajevne skupnosti se financira iz dohodkov od premoženja in dejavnosti krajevne skupnosti, prostovoljnih prispevkov, daril in voli! in iz proračuna občine.
Sredstva proračuna za financiranje krajevnih skupnoti se razporedijo glede na posebne potrebe, značilnosti in naloge krajevne skupnosti.
Računovodstvo in finančno poslovanje za krajevne skupnosti vodi Občinska uprava.
64.	člen
Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti izvajata Občinski svet in občinski Nadzorni odbor. Člani Nadzornega odbora imajo vpogled v finančno dokumentacijo krajevne skupnosti.
VII.	POLOŽAJ ITALIJANSKE NARODNE SKUPNOSTI IN NJENIH PRIPADNIKOV
65.	člen
Italijanski narodni skupnosti na območju občine je zagotovljena pravica, da svobodno uporablja svoj jezik, izraža in razvija svojo nacionalno identiteto ter v ta namen ustanavlja organizacije, razvija gospodarske, kulturne, znanstveno - raziskovalne, informacijske in druge dejavnosti, uporablja svoje narodne simbole, razvija stike z matičnim narodom in njegovo državo ter uresničuje druge z Ustavo, zakonom in tem Statutom določene pravice.
66.	člen
Delovanje italijanske narodne skupnosti financirata država in Občina v skladu z Ustavo in zakonom.
67.	člen
K odločitvam Občinskega sveta, ki se nanašajo na položaj italijanske narodne skupnosoti in njenih pripadnikov, morajo dati soglasje predstavniki italijanske narodne skupnosti v Občinskem svetu. Le ti morajo pred odločitvijo o soglasju pridobiti soglasje sveta samoupravne narodne skupnosti.
Na položaj italijanske narodne skupnosti in njenih pripadnikov, se nanašajo zlasti odločitve na naslednjih področjih:
-	uresničevanje pravic narodne skupnosti,
-	razvoj vzgoje in izobraževanja v italijanskem jeziku, uresničevanje soustanoviteljskih pravic v skladu z zakonom in ustanovitvenim aktom,
-	imenovanje naselij, ulic in trgov.
Koper, 19. maja 1995 - št. 8
URADNE OBJAVE
51
68 člen
Občinska samoupravna narodna skupnost !ahko daje občinskim organom pobude, mnenja in predloge v vzezi z vprašanji, pomembnimi za položaj narodne skupnosti in ohranjanje značilnosti narodnostno mešanih območij. Občinski organi so dolžni obravnavati te pobude, mnenja in predloge ter o njih odločati.
69.	člen
Na narodnostno mešanem območju občine, na katerem živijo pripadniki italijanske narodnosti in ki obsega območja naselij Piran, Portorož, Lucija, Strunjan, Seča, Sečovlje, Parecag in Dragonja (dvojezično območje), je v javnem življenju italijanski jezik enakopraven s slovenskim jezikom.
70.	člen
Občanom italijanske narodnosti na narodnostno mešanem območju je zagotovljena predšolska vzgoja in osnovno šolanje v maternem jeziku.
71.	člen
Na narodnostno mešanem območju Občine Piran sta uradna jezika slovenščina in italijanščina.
Sodni in upravni postopki ter postopki o prekrških v občini sc vodijo tudi v italijanskem jeziku, kadar stranka, ki je pripadnik italijanske narodne skupnosti, to zahteva.
Organ, ki vodi postopek, mora pripadnika italijanske narodne skupnosti opozoriti na njegove pravice v zvezi z uporabo jezika.
72.	člen
Organi Občine in nosilci javnih pooblasti! na območju občine občujejo s pripadniki italijanske narodne skupnosti v italijanščini.
Vročitev pisanja pripadniku italijanske narodne skupnosti se šteje za pravilno opravljeno, ko je pisanje v redu vročeno v italijanskem jeziku.
Razglasi na oglasnih deskah občinskih organov in nosilcev javnih pooblasti! morajo biti dvojezični.
Obrazci in uradne listine, namenjeni občanom, morajo biti dvojezični.
73 člen
Posamični akti v postopkih, v katerih je udeležen vsaj en pripadnik italijanske narodnosti, se izdajajo tudi v italijanskem jeziku. Akt, ki se izda v italijanskem jeziku, se šteje za izvirnik
74.	člen
Če sta zakonca pripadnika italijanske narodne skupnosti, poteka sklepanje zakonske zveze v italijanskem jeziku. Če je samo eden od zakoncev pripadnik italijanske narodnosti, poteka sklepanje zakonske zveze v italijanskem in slovenskem jeziku, če sc zakonca sporazumno ne odločita za en jezik.
75.	člen
V občinskih organih, javnih podjetjih in zavodih ter pri nosilcih javnih pooblastil morajo biti predvidena in zasedena delovna mesta, na katerih je obvezno znanje slovenskega in italijanskega jezika.
76.	člen
Organi Občine in krajevnih skupnosti, javnih podjetij in zavodov ter nosilci javnih pooblasti! so dolžni na vlogo ali peticijo, ki jo nanje v italijanskem jeziku naslovi občan, ki prebiva na dvojezičnem območju, odgovoriti v italijanskem jeziku.
77.	člen
Javni napisi na narodnostno mešanem območju so dvojezični.
78.	člen
Na uradnih javnih prireditvah je potrebno zagotoviti smiselno dvojezično napovedovanje, primerno sodelovanje pripadnikov italijanske narodne skupnosti in nastope v italijanskem jeziku.
79.	člen
Vsakdo je dolžan upoštevati izvirno osebno ime pripadnika italijanske narodne skupnosti in ga pri zapisovanju ne sme spreminjati.
V!!!. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
80.	člen
Občina zagotavlja izvajanje lokalnih javnih služb, določenih z zakonom ali odlokom.
Občina zagotavlja izvajanje javnih služb preko javnih podjetij in zavodov, s podeljevanjem koncesij in z vlaganjem javnega kapitala ali neposredno v okviru Občinske uprave.
Javna podjetja in javne zavode ustanavlja Občinski svet. Občinski svet tudi izvršuje ustanoviteljske pravice, ki jih ima Občina.
81.	člen
V Občini se ustanovi svet za varstvo pravic uporabnikov javnih dobrin, ki ga imenuje Občinski svet.
Imenovanje, sestavo, pristojnosti in način dela Sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin, določi Občinski svet z odlokom.
82.	člen
Nadzor nad izvajanjem javnih služb izvršujejo Občinski svet in župan.
83.	člen
Način in pogoje izvajanja javnih služb predpiše Občina z odlokom, če zakon ne določa drugače.
IX.	PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
1.	Premoženje
84.	člen
Premoženje Občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti Občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
O pridobitvi, odtujitvi in obremenitvi občinskega premoženja odloča Občinski svet, če s tem Statutom ni drugače določeno.
85.	člen
Občina izkazuje celotno premoženje v svoji premoženjski bilanci, ki jo vodi in sestavlja skladno z zakonom.
Premoženje krajevnih skupnosti se izkazuje v premoženjski bilanci Občine.
2.	Proračun ... -	-	....
86.	člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom in občinskimi predpisi. Občina samostojno razpolaga s svojimi prihodki.
87.	člen
Prihodki Občine za financiranje zagotovljene porabe so:
-	dohodnina:
-	davek na dediščine in darila;
-	davek na dobitke iger na srečo; '
-	davek na promet nepremičnin;
-	upravne takse;
-	posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic;
-	drugi prihodki, ki jih določi zakon ali občinski odlok v skladu z zakonom.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo Občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.
Za financiranje zagotovljene porabe pripada Občini tudi finančna izravnava iz državnega proračuna.
88.	člen
Prihodki Občine za financiranje drugih nalog so:
-	davek od premoženja;
-	nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča;
-	turistična takse;
-	komunalne takse;
-	pristojbine in priključne takse;
-	odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda;
-	odškodnina in nadomestila za degradacijo prostora in onesnaževanja okolja;
-	prihodki uprave;
-	dohodki od koncesij na naravnih dobrinah;
-	dobiček javnih podjetij in zavodov,
-	prispevek za komunalno opremljanje,
-	drugi prihodki določeni z zakonom ali občinskim odlokom izdanim na podlagi zakona.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo Občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
89.	člen
V proračunu Občine se izkazujejo vsi prihodki in odhodki za posamezne namene financiranja javne porabe.
Občina sprejme proračun z odlokom praviloma pred pričetkom leta, na katerega se proračun nanaša.
Proračun Občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
Če proračun ni sprejet pred pričetkom leta, se financiranje javne porabe Občine začasno nadaljuje na podlagi proračuna za prejšnje leto.
90.	člen
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme Občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
Občinski svet sprejme hkrati z zakjučnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco Občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni račun, če zakon drugače ne določa.
91.	člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, sc lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva iz rezerve Občine ali najame posojilo
52
URADNE OBJAVE
Koper, 19. maja 1995 - Št. 8
največ do z zakonom določenega odstotka sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča Župan in o tem poroča Svetu na prvi naslednji seji.
3.	Rezerve
92.	člen
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj v višini, ki jo določa zakon.
93.	člen
Občinske rezerve se lahko uporabijo skladno z zakonom.
O uprabi sredstev rezerve odloča Občinski svet.
S proračunom Občine je lahko določeno, da Župan odloča o uporabi sredstev rezerv do zneska-, ki se določi v proračunu za tekoče leto.
4.	Zadolževanje
94.	člen
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najemanjem posojili.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.
Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih in drugih javnih služb.
O najetju kreditov za Občino, o izdaji občinskih obveznic, o soglasjih k zadolževanju javnih podjetij in zavodov ter o dajanju jamstev za izpolniev obveznosti javnih podjetij in zavodov odloča Svet.
95.	člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je Občina, se smejo zadolževati le s soglasjem Občine.
O soglasju odloča Občinski svet.
Občina daje poroštvo za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, vendar največ do z zakonom določenega odstotka zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.
O dajanju poroštva odloča Občinski svet.
X.	SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti
96.	člen
Občinski svet sprejema Statut, poslovnik sveta, odloke, prostorske in druge plane, občinski proračun in zaključni račun.
97.	člen
Statut je splošni akt Občine, ki ureja temeljna vprašanja v zvezi z nalogami in organizacijo Občine ter druga najpomembnejša vprašanja za delovanje občine.
Statut se sprejme z dvotretjinsko večino vseh članov Občinskega sveta.
98.	člen
S poslovnikom se uredi organizacija in način dela Občinskega sveta ter postopki sprejemanja odločitev.
Poslovnik Občinskega sveta se sprejme z dvotretinsko večino glasov navzočih članov Sveta.
99.	člen
Z odlokom Občinski svet ureja lokalne javne zadeve.
Z odlokom Občinski svet ustanavlja organe Občinske uprave in določa način njihovega dela, javna podjetja in zavode ter ustanavlja druge javne službe.
Z odlokom ureja Občinski svet tudi zadeve iz prenešene pristojnosti, če zakon ne določa drugače.
100.	člen
Občinski organi za izvrševanje nalog, ki jih na Občino prenese država, na podlagi in v okviru zakona sprejemajo pravilnike, odredbe in navodila.
Če zakon ne določi drugače, sprejema akte iz prejšnjega odstavka Občinski svet.
101.	člen
S pravilnikom se razčlenjujejo posamezne določbe zakona ali drugega državnega predpisa zaradi njegovega izvrševanja.
102.	člen
Z navodilom se za izvršitev posameznih določb zakona ali drugega državnega predpisa predpisuje način ravnanja.
103.	člen
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
Kadar to zahtevajo izredne potrebe Občine, ekonomski razlogi, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko Občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Postopek sprejemanja splošnih aktov Občine se uredi s poslovnikom Občinskega sveta.
104.	člen
Občinski splošni in drugi akti se objavijo v Uradnem iistu Repubtike Siovenije. Občinski splošni akt. se objavtjajo v siovenskem
in italijanskem jeziku.	. . .	. -	-
Občinski splošni akt začne veljat! petnajst! dan po objav!, če m v
samem aktu drugače določeno.
2.	Posamični akti
105.	člen
Posamični akti Občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti odloča Občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.
106.	člen
Organi Občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
XI.	UVELJAVLJANJE VARSTVA PRAVIC OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE
107.	člen
Zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti v imenu Občine vloži Občinski svet ali Župan.
108.	člen
Kadar so v upravni stvari prizadete pravice ah pravne koristi Občine, Župan na lastno pobudo ali na zahtevo Sveta sproži upravni spor, vloži zahtevo za uvedbo upravnega postopka oz. vstopi kot udeleženec v upravni postopek ali upravni spor.
Prvi odstavek tega Člena se glede civilnopravnih zadev smiselno uporablja tudi za pravdni postopek.
XII.	POSTOPEK ZA SPREMEMBO STATUTA
109.	člen
Spremembo Statuta lahko predlaga najmanj četrtina članov Občinskega sveta, Župan ali pet odstotkov volilcev v Občini.
110.	člen
Sprememba Statuta je sprejeta, če zanjo glasujeta vsaj dve tretjini članov Občinskega sveta.
111.	člen
Sprememba Statuta začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu.
XIII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
112.	člen
Na območju občine veljajo vsi splošni akti, ki jih je izdala dosedanja Občina Piran in splošni akti Skupnosti obalnih občin Koper, ki se nanašajo na Občino Piran, v kolikor niso v nasprotju s tem Statutom.
Splošni akti dosedanje Občine Piran in splošni akti Skupnosti obalnih občin Koper, ki se nanašajo na Občino Piran se uskladijo s tem Statutom v enem letu po njegovi uveljavitvi.
113.	člen
Do ureditve vprašanja delovanja Sklada stavbnih zemljišč v zakonu, opravlja naloge upravnega odbora Sklada delovno telo, ki ga s sklepom imenuje Občinski svet.
Delovno telo iz prejšnjega odstavka šteje 9 članov, od katerih je najmanj 5 izmed članov Občinskega sveta.
114.	člen
Določbe tega Statuta, ki se nanašajo na območja zaselkov Bužini, Skodelin in Skrile, se ne uporabljajo do določitve meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško.
115.	člen
Premoženje dosedanje Občine prevzame nova Občina Piran.
V občinsko javno lastnino preidejo vsi infrastrukturni objekti in premoženje krajevnih skupnosti, ki so namenjeni za opravljanje javnih služb v občini.
116.	člen
Krajevna skupnost Sv. Peter, Padna, Nova vas nadaljuje z delom do konstituiranja na prvih volitvah izvoljenih svetov treh novih krajevnih skupnosti.
117.	člen
Komisija za pripravo statuta Občine in poslovnika Občinskega sveta nadaljuje z delom kot Statutarno-pravna komisija.
118.	člen
Prevzem delavcev uprave dosedanje Občine se uredi z aktom o organizacij) Občinske uprave.
Z dpem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut Občine P (Ur. objave št. 12/78, 6/82, 4/86, 21/86, 24/92 in 6/93), odlok o zač
Koper, 19. maja 1995 - Št. 8
URADNE OBJAVE
53
ureditvi vprašanj v zvezi s sestavo in pristojnostmi zborov ter o volitvah funkcionarjev občinske skupščine in izvršnega sveta (Ur. objave št. 14/ 90, 14/91, 13/92, 29/92) in statutarni sklep Občine Piran (Ur. objave št. 27/94).
120. člen
Statut stopi v veljavo naslednji dan po objavi v Uradnih objavah Primorskih novic Koper.
Številka: 13-02/95	Predsednica Sveta
Piran, 4. maja 1995	dr. MILENA OBLAK-JUH, 1. r.
OBČINA SEŽANA
Na podlagi 56. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (Uradni list RS 15/94), 3. člena Zakona o samoprispevku (Uradni list RS 35/85 in 48/86) ter statuta Krajevne skupnosti Tomaj je svet Krajevne skupnosti Tomaj sprejel na svoji seji dne 23. 3. 1995.
SKLEP
O RAZPISU REFERENDUMA ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA ZA KRAJEVNO SKUPNOST TOMAJ
*	1. člen
Razpiše se referendum o uvedbi samoprispevka v denarju za naslednja dela.
Vas TOMAJ: izgradnja vodovodnega priključka na pokopališče v dolžini 240 m, pričetek gradnje mrliške vežice z odkupom zemljišča, sanacija vodovodnega priključka za stanovanjski blok pri cerkvi, ureditev pločnikov za varen prehod skozi vas, izgradnja sanitarij pri stavbi KS, asfaltiranje še nekaterih vaških poti in sanacija odvodnja-vanja v starem delu vasi.
Vas KRIŽ: dokončanje mrliške vežice z ustrezno opremo, ureditev okolice pokopališča in vežice, ureditev javne razsvetljave in asfaltiranje poti v novem naselju, sanacija odvodnjavanja v starem delu vasi in ureditev pločnikov.
Vas SEPULJE: obnovitev dela dotrajanega vodovoda skozi vas, obnovitev vaškega kala v središču vasi in ureditev nekaterih vaških poti.
Vas UTOVLJE: napeljava vodovoda na pokopališče in asfaltiranje poti na pokopališče.
Vasi GRAHOVO IN FILIPČJE BRDO: adaptacija vaškega vodnjaka in obnova vaških poti - gradbena dela in material.
Vrednost programa Krajevne skupnosti Tomaj znaša 40.000.000,00 sit, s samoprispevkom se bo zbralo predvidoma 16.000.000,00 sit. Svet KS lahko navedeni znesek valorizira v skladu z rastjo povprečnih OD v Republiki Sloveniji.
2.	člen
Vsa dela, zajeta v 1. členu, bodo potekala po programu, ki ga je sprejel svet Krajevne skupnosti Tomaj skupaj s sklepom o razpisu referenduma.
3.	člen
Referendum bo v nedeljo 4. junija 1995, od 7. do 19. ure na glasovnih mestih, ki jih določi volilna komisija Krajevne skupnosti Tomaj.
4.	člen
Samoprispevek bo uveden za obdobje 4 let in sicer od 1.7. 1995 do 30. 6. 1999.
5.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku Krajevne skupnosti Tomaj in vsi zaposleni občani, ki še niso vpisani v splošnem volilnem imeniku.
6.	člen
Zavezanci za samoprispevek so občani, ki imajo stalno prebivališče v Krajevni skupnosti Tomaj in ga plačujejo:
-	zavezanci, ki imajo plačo iz delovnega razmerja oz. nadomestila ter druge dohodke in prejemke, ki imajo značaj plače po stopnji 1 % od neto plače oz. nadomestila;
-	zavezanci, ki imajo dohodek od samostojnega opravljanja gospodarskih in poklicnih dejavnosti ter avtorskih pravic, če se jim ugotavlja dohodek po stopnji 1 % od neto plače in če se jim ne ugotavlja dohodek (dopolnilna, gospodarska ali poklicna dejavnost, avtorske pravice), po stopnji 1 % od dohodka;
-	zavezanci, ki prejemajo pokojnino, ki presega znesek najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo po stopnji 1 %;
-	zavezanci, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti po stopnji 1 % letno od katastrskega dohodka in dohodka od gozdov;
-	zavezanci, ki imajo dohodek iz dveh ali več virov, plačujejo samoprispevek za vsak vir posebej.
7.	člen
Samoprispevek obračunavajo in odtegujejo podjetja, zavodi, zasebni delodajalci in drugi izplačevalci plač ali nadomestil in pokojnin.
Kmetijskim proizvajalcem in obrtnikom bo obračunavala in odtegovala samoprispevek Republiška uprava za javne prihodke -izpostava Sežana.
8.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od prejemkov iz socialnovarstvenih pomoči, od priznavalnin, od invalidnine in od drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne, od denarnega nadomestila za telesno okvaro, od dodatka za pomoč in postrežbo od pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, od starostne pokojnine, priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi.
Samoprispevek se ne plačuje od osebnega dohodka delavcev in drugih občanov, ki ne presega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določeno z zakonom.
9.	člen
Za pravilno in namensko uporabo sredstev samoprispevka po programu odgovarja svet Krajevne skupnosti Tomaj.
Sredstva se zbirajo na posebnem žiro računu Krajevne skupnosti Tomaj.
10.	člen
Svet Krajevne skupnosti Tomaj bo izvajal nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev, zbranih s samoprispevkom.
Enkrat letno bodo o poteku zbiranja sredstev in uresničevanju nalog razpravljali krajani na zborih.
11.	člen
Pravilnost obračunavanja samoprispevka pri izplačevanju dohodka kontrolira Agencija za plačilni promet, nadziranje in informiranje in Ministrstvo za finance - Uprava za javne prihodke - Izpostava Sežana.
12.	člen
Referendum vodi volilna komisija v Krajevni skupnosti Tomaj, ki jo imenuje Svet Krajevne skupnosti, pri čemer smiselno uporablja določbe zakona, o volitvah in Zakona o referendumu in ljudski iniciativi.
13.	člen
Na referendumu se glasuje z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo
KRAJEVNA SKUPNOST TOMAJ
GLASOVNICA
ZA REFERENDUM DNE 4. 6. 1995 O UVEDBI SAMOPRISPEVKA V DENARJU ZA OBDOBJE OD 1. 7. 1995 DO 30. 6. 1999 ZA OBMOČJE KRAJEVNE SKUPNOSTI TOMAJ ZA NASLEDNJA
DELA:
Vas TOMAJ: izgradnja vodovodnega priključka na pokopališče v dolžini 240 m, pričetek gradnje mrliške vežice z odkupom zemljišča, sanacija vodovodnega priključka za stanovanjski blok pri cerkvi, ureditev pločnikov za varen prehod skozi vas, izgradnja sanitarij pri stavbi KS, asfaltiranje še nekaterih vaških poti in sanacija odvodnjavanja v starem delu vasi.
Vas KRIŽ: dokončanje mrliške vežice z ustrezno opremo, ureditev okolice pokopališča in vežice, ureditev javne razsvetljave in asfaltiranje poti v novem naselju, sanacija odvodnjavanja v starem delu vasi in ureditev pločnikov.
Vas SEPULJE: obnovitev dela dotrajanega vodovoda skozi vas, obnovitev vaškega kala v središču vasi in ureditev nekaterih vaških poti.
Vas UTOVLJE: napeljava vodovoda na pokopališče in asfaltiranje poti na pokopališče.
Vasi GRAHOVO IN FILIPČJE BRDO: adaptacija vaškega vodnjaka in obnova vaških poti - gradbena dela in material.
IN DRUGIH POTREB V KRAJEVNI SKUPNOSTI TOMAJ PO PROGRAMU, KI GA JE SPREJEL SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI TOMAJ
GLASUJEM
ZA	PROTI
GLASUJETE TAKO, DA OBKROŽITE ZA, ČE SE STRINJATE Z UVEDBO SAMOPRISPEVKA, OZIROMA PROTI, ČE SE NE STRINJATE Z UVEDBO SAMOPRISPEVKA.
54
URADNE OBJAVE
14.	č!en
Zavezancem se plačani zneski krajevnega samoprispevka odštevajo od osnove za dohodnino (9. č!en Zakona o dohodnini, Uradni !ist RS 71/ 93).
15.	č!en
Ta sklep se objavi v Uradnih objavah in na krajevno običajen način, začne pa veljati z dnem objave.
Krajevna skupnost Tomaj
Predsednik sveta KS Tomaj: DAVID RAVBAR, !.r.