Odmevi iz koncertne dvorane.
»Quo Vadiš«, dramatični oratorij poljskega skladatelja Sr. Nowowiejskega, je imel tudi pri prednašbi v Lipskem nenavaden vspeh.
VVeingartnerjeva tretja simfonija (e-dur, op. 49) je bila prvič igrana pod skladateljevim vodstvom na koncertu dunajskih filharmonikov.
Sergij Ljapunov je dirigiral Filharmonski Orkester v Berlinu in predaval zgolj skladbe svojega rojaka Balakireva (uverturo h »Kralju Learu«, simfonijo c-dur, klavirski koncert).
»Zakaj? Odkod? Kam?« se nazivlja nov oratorij Avgusta Bungerta (na besede Sv. pisma). Delo je imelo pri prvi prednašbi v Bonnu (Mestno Pevsko Društvo) živahen vspeh. Kritika hvali zlasti II. in 111. del in vidi osobito v zadnjem delu, »Spoznanju«, eno najboljših del, ki so bila ustvarjena tekom .zadnjih let.
Češko Pevsko Društvo »Lumir« na Dunaju je pred-našalo pri koncertu dne 30. aprila t. 1. Dvofdkov oratorij »Sva-tebni kosile«. V solističnih partijah so sodelovali Ana Stretti-Šourkovd, Alojz Fiala, (sedaj tenorist na brnskem Narodnem Gledišču) in Emil Burian (baritonist Č. N. Gledišča v Pragi).
Paderevvskega novo simfonijo h-mol so prednašali prvič v Varšavi. Velikansko delo, (kojega prednasanje traja 70 minut) sestoja iz treh delov; scherzo še ni dovršen. Simfonija je kompo-novana v spomin na nesrečne dni poljske januarske revolucije leta 1863. Za motiv uničujoče sile je uporabljal skladatelj tri basovske sarrussofone in bilo (Schlaginstrument) »tonitruon«, ki ga je izumel Paderewski sam. Delo je imelo pod vodstvom Opienskega popolen vspeh.
S knjižne mize in iz glasbene mape.
Novosti muzikalnega knjigotržstva (navedene z izvirnim naslovom) so med drugimi: Dr. Zdzislaw Jachimecki: Josef Haydn. Krakow. Odbito w drukarni »Czasu« 1910. — Fr. Schubert: Zimni cesta. V pfekladu Otakara Zieleckeho. Nakl. F. Chadim, Praha, Vodičkova ul. (K 1'—). — Franz Graeflinger: Anton Bruckner. Bausteine zu seiner Lebensgeschichte. Mit vielen Portrats, Ansichten und Faksimiles. Miinchen, R. Piper & Co. 1911 (vez. M 7.—). — Richard Wagner: Mein Leben. Miinchen. F. Bruckmann A. G. 1911. (2 zvezka v izv. vez. M 25*—).
»Češka Hudba«, glasbeni list, ki izhaja dvakrat na mesec v Kutni Gori na Češkem (naročnina celoletno K 10—) in ki prinaša osobito obilo lahko izvedljivih, vendar nikdar plitvih, deloma celo na visoki umetniški stopnji stoječih skladb, je prinesla v literarni prilogi 1. letošnjega sešitka izvleček Jenkove avtobiografije iz »N. A.« 1X/17 si. List priporočamo najtopleje zlasti onim, ki si žele nabaviti dobro domačo glasbo za razmeroma zelo nizko ceno.
»Neue Musik-Zeitung« (Stuttgart-Leipzig) prinaša v 13. sešitku tek. letnika članek »Glasba« iz nenatisnjene zapuščine Leva Tolstega. (Prevedla Marija Bessmertny). Ta člančič je list
iz dnevnika izza časa pisateljeve mladosti, v katerem se peča slavni romanopisec in mislec zlasti z Beethovnovo sonato pathLtique. Tekom razprave se obrača seveda tudi zoper ilustrativno oziroma programsko glasbo. Vendar dokumentuje ta ekscerpt vsekakor, da so se nazori Tolstega tekom njegovega življenja glede glasbe v odločilnih točkah izpreminjale.
»Der Merker«, avstr. časopis za glasbo in gledišče, je posvetil štev. 10/11 spominu Schuberta in pesnika Bauernfelda, 12. štev. pa R. Straussu in njegovemu pesniku Hofmannsthalu (v proslavo prve predstave »Rožnega kavalirja« na dunajski dvorni operi). V 13. snopiču prispeva Lola Lorme pod naslovom »O Chopinu, Delacroix in G. Sandovi« par karakterističnih potez iz življenja omenjenih umetnikov. V članku nahajamo tudi mično epizodo o poljskem pesniku Mickievviczu izza časa njegovega občevanja z omenjeno družbo umetnikov v Parizu.
»Hudebni Revue«, češki glasbeni list, ki ga izdaja praška »Umelecka Beseda« in ga urejata Karel Stecker in Karel Hoff-meister (naročnina celoletno K 10'—), je podal v dosedaj izišlih 5 številkah IV. letnika obilo najzanimivejših zgodovinskih, teoretičnih in kritičnih člankov, ki se odlikujejo vsi po širokem obzorju in znanstveni stvarnosti, ter nebroj poročil in drugega dragocenega gradiva. Nedostaje nam prostora, da bi navajali le naslove poglavitnih essejev. Kot za Jugoslovane posebno zanimivo naj omenimo samo članek Franca Lhotke »O razvoju glasbenega življenja na Hrvaškem«, ki je objavljen v številkah 1. in 2. tekočega letnika. Glasbenikom, ki se pečajo temeljito in ex professo z našo umetnostjo, tega elitnega časopisa ne moremo dosti priporočati. Želeti bi bilo, da se najde kdo izmed naših nadarjenih kritikov, ki bi kratko in jedernato, pred vsem pa objektivno poročal o glasbenem življenju med Slovenci. Posebno moderno gibanje izza zadnjih deset let bi bilo vredno, da se bratskemu narodu v poglavitnih potezah skicira. Kajti o naših kompozicijskih pridobitvah novejše dobe Čehi še površno niso informirani. »Slovenec sem« in »Domovini« itd. so lepe pesmi, ki jih ljubimo in ki jih ljubijo tudi drugi slovanski narodi. A s takimi pesmimi se današnja slovenska produkcija ne more identifikovati, iz česar sledi, da društvo »Slavec«, ki ignorira moderno produkcijo popolnoma, tudi takrat, kadar »zastopa« — kakor je bilo po vseh dnevnikih citati — »slovensko pesem med bratskim narodom«) ni poklicano, gerirati se kot reprezentant slovenske pesmi. Tako uzurpirano zastopstvo moramo, dokler se smer društva ne spremeni temeljito, odločno odklanjati. Ker se, žal, poklicani faktor, naša »Glasbena Matica«, do sedaj še ni mogel odločiti, predstaviti se češki publiki in seznaniti jo z novejšimi slovenskimi proizvodi, bi bilo velike važnosti, da se informira češko občinstvo vsaj omenjenim potom o naših težnjah ip našem delu. — »Hudebni Revue« prinaša razun prebogate literarne snovi od slučaja do slučaja tudi umetniško izdelane ilustrativne in na višku stoječe glasbene priloge. Revijo še enkrat toplo priporočamo.
»Pjevački Vjesnik«, glasilo >Saveza Hrv. Pjev. Društva« in »Zveze SI. P. Društev« (Zagreb) priobčuje v trojnatem sešitku 2 — 4 kratko razpravo »Glazbena izvedba" iz peresa Antuna Dobroniča, dalje začetek članka »O dirigiranju«, kratko zgodovino Hrv. Pj. Društva »Zrinjski" v Osjeku prilikom njegove desetletnice, poročila o glavnih zborovanjih in programe koncertov raznih pevskih društev ter razne vesti.
»Savez srpskih pjevačkih društava« je začel v Zomboru izdajati kot svoje glasilo nov srbski glasbeni mesečnik »rycjie«. Letna naročnina stane K 3, polletna 1 "50. — Doslej je izšla ena številka.
»Všstnik pžvecky a hudebni«, ki ga izdaja »Jednota Čeških Pevskih Društev« in ureja dr. Z. Zanke (Naročnina celoletno K 3"—), piše v štev. 4/5 med drugim o »N.A.«: »Čislo lednove a unorove . . . repraesentuje se velice slibne . . . Dopo-ročujeme našim pevcum co nejlepe.« In naša pevska društva??!
43