Kako se nam štajerskim Slovencem godi! (Govor poslanca B. Eaiča v državnem zbovu, dne 28. febr. 1885.) III. Huda, silno hnda se godi slovenščini po ljudskih šolah štajerskih, koroških in primorskih. Koroaka ima 124.000 do 130.000 Slovencev, ki niti jedne slovenske šole v pravem pomenu besede nimajo. Zato še je že ranjki knez in škof Wiery s 97 kateheti vred pritožil pri naučnem ministru, da alovenski otroci niti tolikanj slovenščine ne znajo, da bi katehizem brati zamogli. Vse je bilo zastonj. Uatavoverno rainisterstvo se niti gauilo ni ! Na Koroškem imajo v resnici učni načrt, po kterem mora nčitelj alovenskega otroka v šolo stopivšega takoj nemški nagovoriti ter ga skozi osem let vedno le nemaki podučevati. Leta 1882 prišel je šolski nadzornik v Ijudsko šolo v Svečab, kjer je začel takoj otroke nemški izpraševati. Ker otroci v tretjem meseci šolskega obiskovanja še niao mogli povoljno odgovarjati, izrazil ae je ojatri gospod jako nepovoljno o šolskem napredku. Dotični učitelj dobil je že čez nekaj dni dekret, za kazen na laatne atroake preseliti se v Velikovec na drugo službo. Učitelj se je liotel pritožiti; toda še preden mn je to mogoče bilo, že je dobil strogo povelje, da se mora preseliti o božičnih praznikih brez ugovora. Celemu svetu, izvzemši Koroško samo in pa naučno ministeratvo, dan na dan lažete, da ao po Koroškem utrakvistične, t. j. alovenakonemške šole, kjer se najprvo slovenski, potein pa nemški podučnje. V resnici ao pa šole popolno nemške ter se slovenski otroii ne navadijo v slovenščini niti pisati niti brati, izvzemši morda 2 ali 3 šole in to je vendar proti šolski postavi in proti člann XIX. Tistemu noitelju ni nič druzega kazalo, kakor v aredi zime, če tndi z najboljšimi spričali prevulen, v Velikovec seliti se z bolno družino! (Čujte! na deani.) Službo je pa za 200 fl. slabejo dobil, kakor je bila prva. Pako hudo kaznnje se na Koroškem hudodelstvo — da je človek Slovenec — in to pod aedanjim miniaterstvom! Krajnemu šolakemu svetu v Glinan ukazal je c. kr. okrajni šolaki svet 16. novembra 1880 pod kaznijo 10 gld. rubriki 7 in 8 v zapisniku šolakih zamud nemški napolniti ter se sploh pri poslovanji s predpostavljeno gosposko nemščine kot uradnega jezika posluževati. Ugovor pri c. kr. deželnem šolskem avetu je bil brez vspeha. V Tinjah pri Velikovci podučevala sta dva uoitelja, jedeu Slovenec, drugi Nemec. Kar so prvega dali v pokoj ter je drugi sam oatal. Krajni šolski 8vet proai pri c. kr. krajnem šolakem avetu za drngega slovenakega učitelja, pa namesto njega le sledeč odgovor dobi: ,,Št. 1681. Krajnemu šolskemu svetu v Tinjah. Visoki c. kr. deželni šolaki svet aporočil je z odlokom 22. oktobra 1884 semkaj, da ni v položaji, da bi zamogel slovenskega nčitelja tjekaj poslati. Toraj vam drugega ne oataja, kakor da vpeljete poludnevni poduk za toliko easa, da se namesti služba nadučiteljeva. Ondašnji učitelj, g. Flor. Moser, ai bo prizadeval s pomožjo kakega dečka iz II. razreda, ki naj mu bo za tolmača 8lužil, poduk pri malih otrocib pričeti. (čujte! na desni ) rfploh se pa v tem slučaji več gleda na tehnično spretnost pri predavanji predmetov, kakor pa na razumljivost. C. kr. okrajni šolski svet v Velikovci, 4. novembra 1884." Tako napreduje slovenaka ljudska šola v vojvodstvu Koroškem. Na spodnjem Štajaru Vam je šolska postava deveta briga, ravno taka je s poatavnimi narrti poduka. Povaod nain vrivate med ure podnku že določene tndi ae ure za poduk v drugem deželnem jezikn, da otroci potem saj izvestno niti jednega niti drugega ne -enajo. Po spodnjem Štajern nemški ,,Šulverein" med čisto alovenskimi prebivalci nemške ljudake šole napravlja. (Čujte! na deani.) Ali ni to proti šolski postavi? (Ne! na levi.) Ali ni to proti XIX. člann? (Ne! na levi.) Ali ni to proti zdravi pameti, proti pravir-nosti ? (Dobro! na desni — smeli na levi!) V Slov. Bistrici 400 alovenskih otrok šolo obiaknje in vendar je deželni šolski svet v sporazumu z deželuim odborom naročil, da naj se od tretjega razreda dalje vae nemški podučuje. Časnik. ki je to čudo avetu objaviti hotol, ao zasegli. (Čujte! na desni.) Hudobna dela skrivajo se v temi ! (Veseloat na deani — smeli na levi!) (Konec prih )