• F •! Inserati se sprejemajo in velj& tristopna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, " n h ti n • •» lf* n it n n ^ ii Kolek (štempelj) inese velej 30 kr. Pri veČkrutnem tiskanji «e cena primerno zmanjka. — Rokopisi ra ne vraCajj, nefrankovana pismu se ne »prejemaj" PolitiCBn lisi za slovenski narod. Velja ilo konca tekočega leta po posti in v Ljubljani na tlom .....2 «ft. — kr. na niesee . . . , — 80 „ posamezne številke po — 7 „ VredniStvo je na stolnem tr^u hiš. št. 284. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija v Bla/nikovi tiskarnici na Bregu. Izhaja pu trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in saboto. Slovencem. Dandanes nihče več ne more prezirati, kako važni so politični listi. IJrez političnega lista se nobena stranka ne more vtrditi, naj je še tako velika , z listom pa si tudi slaba pridobi čedalje večo moč in izpodrine naposled svoje nasprotnika. Poglejmo nemške ustavo-verne liberalce. Dobro vemo, da jih je le pičla manjšina in da so vsi narodi, slovanski in nemški, proti njim, iii vendar gospodujejo nam na pogubo že toliko časa v naši lepi Avstriji. Pridobili so si pa to oblast po svojili političnih listih, za ktere jim nobena žrtev ni bila prevelika. Ako tedaj mi Slovenci hočemo svojo veljavo vtrditi, se na pravi podlagi ohraniti, pravic nekaj si obdržati, nekaj si jih pridobiti, moramo imeti političnih listov. Slovenski rodoljubi čutili so to že zdavnaj. V ta namen so bili ustanovili „Slovenski Narod". Z veseljem smo ga pozdravljali, ko je bil zagledal beli dan, ker smo za tr.ino upali, da bo pravi po-ličen organ naroda slovenskega. Toda zlasti v zadnjem času se je izneveril svojemu namenu ter postal bolj glasilo le nekterih ljudi, kakor pa naroda slovenskega, inti si iščejo z njegovo pomočjo dobiti nekako veljavo. širiti svoje lastno mišljenje. Stopil je ta list med število tistih, kterih opravilo je, da pobirajo laži. psujejo in grdijo tiste, ki niso ž njimi enakih misel ter so narodu v škodo in spridenje, ne pa v korist. Nasledek tega početja je zdražba in sovraštvo med rojaki, ki so poprej vedno bili složni in so v tej slogi nasprotnikom kljubovali, in pa sramota pred sovražniki in tujci. Živo potreben, toraj od vseh strani zaželen je bil nov list, kteri bi možato, nepristransko , in ob enem pošteno in olikano za- stopal zadeve naroda slovenskega. To so sprevideli vsi pravi rodoljubi, kterim je blagor naroda slovenskega resnično pri srcu, in ustanovili so „Slovenca", kteri danes prvikrat stopi pred spoštovane slovenske čitateljc. Prizadeval si bo, biti v pravem pomenu: Slovenec. Slovenci pa smo zvesti in vdani prevzvi-šeni Habsburški rodovini in Avstrijski monarhiji. V tem smislu bode delal tudi „Slo-venec" — po besedah pesnikovih: „Hrib se omaja in hrast, zvestoba Slovenca ne gane". Branil bode toraj celoto Avstrije zoper njene očitne in potuhnjene domače in vnanje sovražnike, in v dolžnost si bo štel pripomoči, da bode Avstrija zopet edina, močna in častita pod žeslom prevzvišene rodovine cesarjeve iz hiše Ilabsburško-Lotrinške. Slovenci ljubimo svojo domovino. „Slo-venoc" se bode resno potegoval za njo, za njeno narodnost v vsakem oziru, za stare pravice, v cerkvi, v šoli, v vradnijah itd. Ker sloga jati in nesloga tlači, „S 1 o venec" ne bo le delal na to, da smo Slovenci zopet složni in edini duševno, ampak da se zedinimo tudi vnanje v eno upravno skupščino, kar naši rodoljubi že od 1. 1848 vedno zahtevajo. Spoštoval pa bo „Slovenec" tudi pravice in samostalnoso družili ' Avstrijskih dežel. Prizadeval si bo, da se 19 osnovnih pravic, ki zagotovlja vsem narodom enakopravnost, v djanje spravi in izvršuje, ter se bo vedno ravnal po zlatem izreku: „Kar nočeš, da >e tebi zgodi, tudi drugim ne stori." Slovenci ljubimo svojo edino pravo katoliško vero, smo zvesti otroci svoje svete cerkve. „Slovenec" bi ne bil pošten. Slovenec, če Iii se v tem ne strinjal z narodom slovenskim. Potegoval se bo toraj za sv. katoliško cerkev in branil pravice, ktere je prejela po svojem začetniku, ali si jih pridobila po postavni poti. ltazlagal bo razmere med cerkvijo in državo v tem smislu, da cerkev, da-si ni ločena od države, je vendar v svojih zadevah popolno nenavezana (neodvisna) in samo-stalna, da ji toraj ostane pravica v svojem lastnem področji, n. pr. v svojih duhovnih opravilih, v izreji duhovnikov, v dolenji cerkvenih služeb, v oskrbovanji cerkvenik vstanov, cerkvenega premoženja in cerkvenih zavodov, razso-jevati brez vtikanja posvetne vlade. Podiral pa tudi ne bo pravic, ktere druge od države pripoznane verske družbe po svojem vstavu, ali pa postavni poti imajo. Pazno se bo oziral na šolo in bo odločno tirjal, da šola zopet zadobi verski značaj. Prav je, da se za poboljšanje šole skrbi; prav je, da učitelji dobivajo spodobno plačo, ker vsak delavec je svojega plačila vreden: pa ravno tako prav in potrebno je, da se cerkvi in staršem ohrani pravica do šole. ktero s svojim davkom vzdrzujejo. Naposled se bo „Slovenee" oziral tudi na potrebe kmečkega stanu. Delal bo na to da se splošno blagostanje povzdiga in razcvita, da se davki pravično razdeli in več ne povek-šujejo, ampak se znižajo, če je le kako mogoče, da se zmanjšajo tisti stroški, ki so brez koristi, ter da se ljudstvo poprime vseh naredeb iznajdeb itd., ktere mu zmanjšujejo stroške in trud. rodovitnosti zemlje pa pospešujejo. Prinašal bo razun tega tudi raznoterih reči in novic, kakoršnih ljudstvo želi, da jih mu ne bo treba iskati po družili listih. Velika je naloga, ktero si je „Slovenec" stavil; s pomočjo božjo in s pripomočjo rodoljubov slovenskih jo bo iskal spolnovati po vodilu, ktero kratko in tehtno zaznamuje znano geslo naše: Vse za vero, dom, cesarja! ^odiJtistek. Ponarejevalci bankovcev. Pretekli teden je sedelo pred deželno sod-nijo v Ljubljani petero oseb zatoženih hudo delstva ponarejevanja bankovcev po lOgld. ali vdeleževanja pri tem hudodelstvu. Po 4dnevni obravnavi bili so sledeči obsojeni: JožeVeber, ki je te bankovce tiskal, na 15 let težke ječe; Anton lius, njegova žena Mica Rus in Lorenc Zupančič, vsi trije krivi tega hudodelstva po izdajanji ponarejenih de se tako v, vsak na 10 let težke ječe, in Mica Juvan, kriva hudodelstva goljufije po izdajanji ponarejenih bankovcev, na 1 leto težke ječe. Mica Cirar, enakega hudodelstva zatožena , je prej že v preiskavi umrla. Ker je bila pravda jako mikavna, naj jo tu malo obširneje popišem, zlasti iz tega namena , da se ljudstvo naše varuje sleparjev, kteri bi ga k temu zapeljevali, kajti ni ga skoro hudodelstva, ktero bi postava ostreje kaznovala, kakor ponarejenje bankovcev ali izdajanje takega ponarejenega denarja. — V začetku lanskega leta jeli so se razširjati posebno po litijskem okraju in od tod tudi v bližnjih okrajih ponarejeni desetaki, in sodnijske preiskave in pozvedbe so pokazale, da se morajo ti bankovci blizo Litije kje delati. Na prvi sled je prišla sodnija po neki ženski, ki je hotela v Litiji s ponarejenim de-setakom davek plačati. Ta sled peljal je do železniške stražnice št. 300 med Savo in Po-novičem, v kteri je bival A. Rus s svojo ženo Mico in šestimi majhnimi otroci. Pri pičli plači ni mu bilo lahko živeti, premišljeval je tedaj, kako bi si zlajšal svojo žalostno osodo. Ker pa čuvaj pri južni železnici skoro noč in dan nima miru, si ni mogel na drugi poti nič prislužiti. Slišal pa je o nekem Zupančiču, o kterem se je splošno govorilo, „da denar dela", in v svoji revšini se obrne do njega s prošnjo, da bi mu „pomagal". (M konca Zupančič ni hotel nič vedeti o bankovcih, zarad velike n; d-ležnosti Rusove pa se ga je vendar usmilil" ter mu obljubil dati nekaj denarja, kedar ga dobi od tistega, ki ga tlela. Obrne sc toraj do Veberja, s kterim je bil že prej znan in o kterem je vedel, da v svoji hisi v Boltiji biva. Da ima Veber ponarejene desetake. to je Zupančič vedel, ker mu jih je Veber že prej kazal in sicer enkrat veliko število, rekoč, da jih je v Trst poslal, pa so mu bili nazaj prišli, češ, da niso za rabo. ker so tiskani na predebelem papirji. Veber mu jih nekaj obljubi in mu prinese res pozno po noči na okno paket, na kterem je bil napis: „To daš Rusu!" Ko Zupančič ta paket odpre, vidi v njem 13 penarejenih bankovcev, ktere nese in izroči Rusu z opombo, da naj jih ne skuša izdati v Litiji, ampak v hribih kje. Rus mu obljubi, da jih bo na Hrvaškem zuienjal, kajti tukaj bi ga vsi poznali , ker nima druge obleke, kakor železniškega strežaja. Vkljub te obljube pa sklene liusova žena zmenjati bantyvce. Napoti se toraj v hribe, kjer kupuje kozličke, kokoši, maslo itd. in plačuje le z desetaki, iz kterih po 7 do 8 gld. ^e*- List na o^led. Slovenci in grof lloliemvart. Ta naslov iina spis v zagrebškem „Ob-zoru", kterega naj bi zrelo preudarili, dokler je še Čas, dr. Razlag in vsi, kterim je v rc-snici mar za slovenski narod in slovenstvo in ne le za svojo lastno osebo. „Obzor" potrjuje naprvo, da se ne spušča rad v domači prepirpobratimskih plemen; zakaj kako pogubljiv je ta prepir ter nas mora žaliti, to se najbolj vidi iz radosti, ktero nad tem razodevajo vstavoverni časniki. „Dokler je stal Hohemvart na vrhuncu," piše „Obzor dalje, ,.je čisto iz ozira puščal Ogersko, zlasti Hrvaško. Zdaj pa samostojen kandidat prav nikakoršne koristnosti ne zbuduje za našo zemljo. Stavimo se toraj čisto na slovensko stališče tehtajoči njegovo kandidaturo na Kranjskem." „Ime grofa Hohenwarta je zedinjeno z ve likim državnim načelom. Ako bi ono načelo zmagalo, bi Cislajtanija stopila v razmerja, ktera bi bila vrlo vgodna za slovenski narod, za njegovo narodnost in njegov razcvet. Z izvo-ljenjem grofa Ilohemvarta bi slovenski narod odobril ono načelo in vse njegove nasledke. Dr. Razlag je izvrsten mož, rodoljub brez graje in prijatelj avtonomnega stanja dežel cislaj-tanskih. Ali vendar on sam bode pritrdil, da njogovo ime, olepšano z vsimi lastnostmi, tudi od daleč ne doseže v tehtnosti imena Hohen-wartovega. Zato moramo obžalovati, da ravno dr. Razlag, trezen in umen mož, je stopil ko nasprotnik grofu Hohenwartu." „Bere in sliši se ugovor proti grofu llohen-wartu, da ves čas svojega gospodovanja ni nič storil za slovenski narod. To je resnica, ali vendar je ugovor nepravičen. Bister vodja, kadar pripravlja in bije odločno borbo, je prisiljen, da pusti posamezne kraje razdevati, posamezne vojne oddelke v stisko in obupno kreganje priti. Vso moč pa zedinja na najvgod- na določni prostor. Ako zmaga tam, bode zmaga v delež vsim vojnim oddelkom, rešil bode vse kraje. Ako pa bi se lotil vse kraje ob enem braniti, bi vse zgubil. Grof llohen-wart je bil zbral vso svojo moč ob Češkem, ob temeljnih členkih tč naj znamenitišs kraljevine, ob tistem delu slovanske vojske, kjer je bilo največ upanja. Zmaga na Češkem bila bi s svojim solncem ožarila Galicijo, Dalmacijo in slovenske kraje. Vse, kar so Slovenci mogli iskati od Ilohemvarta, iztekalo bi tedaj samo po sebi iz glavne cislajtanskc vstave (konštitucije)." „V oziru na program mčni pisatelj v „Ob zoni", da njegovo ime je najmočnejši program zakaj ako prevlada ta program, imate svoj de želni zbor z obširno avtonomijo (samouprav nostjo), pa delajte potem sami v svoji hiši kakor najbolje veste in znate." „Ali zakaj pa ga ne volijo Čehi? — Za kaj pa bi ga ne volili Slovenci, med kterimi je rojen? Nam se vse zdi, da Hohemvart se ne peča, odveč za sedež v državnem zboru sicer bi bil izvoljen na Češkem. Vemo pa zanesljivo, da bolj ga utegnejo potrebovati Slovenci v državnem zboru, kakor pa on poslsn-škega stola. Ali Hohemvart je Nemec. No, hvala Bogu, da se je našel Nemec z vmirljivim srcem in pravično težnjo (prizadevanjem). Samo taki Nemec more zatreti spodjedanje vstavoverne stranke; samo taki Nemec bode dvignil Cislaj-tanijo na njeno naravno osnovo." Vse to mora vsak slovenski poštenjak podpisati, toraj naj bodejo ta globoko segajoča vse skozi resnična načela, ktere je tudi „Praška Politik" nezdavnaj v prav enakem smislu ob ravnavala, vsim slovenskim vodoljuboui še enkrat živo priporočena. Politični pregled. V Avstrijskih deželah. Volitve v državni zbor so poglaviten za popadek vsem domačim listom. „Po liti k" opominja Slovence, da naj bodo složni in edini — Ljubljanski„Tagblatt" piše, da deželno glavarstvo ni uslišalo pritožbe Kamniških frančiškanov , ktere je okrajni glavar izpustil iz volilnega zapisnika, — ker niso samosvojni. — Dalmatine i naznanjajo, da gredo v državni zbov. — Neki „Comitato triestino" protestuje, kakor „Vaterland" poroča, v odprtem pismu zoper generala Lamormora, ki je rekel, da Trst po svoji zgodovini in po svojih potrebah spada k Avstriji, ne k Laški. — Štajarska kreditna banka je na bobnu. Deželni glavar Kaisersfeld, po domačem Bla-gotinšek, deželni odbornik grof Kottalinski, in državni poslanec Syc so bili v oskrbovalnem odboru. Pa to gospodom nič ne de, ter si drznejo za državni zbor kandidirati. — „P o s e 1 z Prahy" piše, da deklaranti gotovo pridejo v deželni zbor češki, ki se menda 28. novembra prične. — Nova Preša trdi, da je Linški škof Rudigier v sodnijški preiskavi zarad neke Vnanje države. Na Pruskem ima vlada še vedno opraviti s poznanskim nadškofom, grofom Ledohovskim. Obsodila ga je, da plača 600 tolarjev kazni, ali da bo 4 mesece zaprt, ker duhovne postavlja, ne da bi vlado vprašal. Kaj da bo škof storil, se še ne \6, to pa je gotovo, da se bo dal raji zapreti ali pregnati, kakor da bi le količkaj odstopil od svojih pravic. — Cesar Viljem pride v petek k razstavi na Dunaj. V Švici se katoličanom huda godi. Pačim bolj jih zatirajo, tem lepše se razodeva katoliška zavest. Ker doma ne smejo hoditi k sv. maši, zbirajo se na božjih potih. Ustanovili so po nasvetu svojih škofov tudi več listov, v kterih pogumno branijo pravice sv. cerkve. Na Francoskem, kjer so se princi Orleanski z grofom Chambordskim poprijaznili, se čedalje bolj kaže, da se bo ustanovilo novo kraljestvo pod grofom Cambordskim, Henrikom V. Celo naši ustavoverni listi to pripo-znavajo ter republikanskim privržencem očitajo, da so prenemarni. V zadnjem času se je raztrosila novica, da je ustanovitev monarhije zastala in da se bo republika detinitivno oklicala, ker grof Chambord noče privoliti vojakom trikolore, kakor narodni zbor zahteva, ampak jim hoče vsiliti belo bandero Burbonsko. Ker grof Chambord ravnokar potuje na Francosko, je skoraj gotovo, da oO se v tej zadevi že po-razumeli in da kmalo okličejo kraljestvo. Nekdanji Napoleonov minister Ilouher je sklical na jutrišnji dan Ronapartove privržence, da bi se posvetovali, kako bi to odvrnili. Pa težko se jim bode to vspešilo. Tožba maršala Bazaine-a, kteremu se očita, da je zadolžil nesrečo Francosko v zadnji vojski, pripravlja jim namreč uide zadrege in bo vendar pripomogla, da se Henrik V. pokliče na prestol Francoski. Na Španjskem. Don Carlos, ki ima edini pravico do kraljevega prestola svojih pred-dedov, čedalje bolj napreduje. Severni del je že v njegovih rokah. Te dni je obiskal nektere pokrajine ob primorji. Ljudstvo ga je navdušeno sprejelo. Republikanska vlada v Madridu ima dovolj opraviti, da kroti svoje lastne privržence, ki se vedno proti nji puntajo. O volitvah. Na Kranjskem. V četrtek se bodo vo-ili državni poslanci. Volilni možje so že povsod izbrani. V Ljubljanski okolici in na Gorenjskem bodo gotovo volili kandidata nazaj dobi. Tudi skuša, kjer vidi pri ljudeh več denarja, te desetake zmeniti, rekoč, da v hribih povsod drobiža manjka, in jej je težko z desetaki kupovati. Tako je bila zmenjala prvi dan 5 desetakov. Ta srečni vspeh jej da pogum, da se napoti tretji dan v družbi Mice Cirarce, kteri obljubi 1 gld. za pot, vnovič v hribe kozličke kupovat. Tudi ta dan je bil srečen, izdala je še 8 ostalih desetakov po kmečkih hišah, kjer je kozličke kupovala. Na vprašanje ljudi, od kod da ste ženski, ste obe odgovorjale, da ste iz Trbovelj na Štajarskem. Ko se zvečer vrnete s kozliči in denarjem domu, ju je Zupančič že čakal. Po dobri večerji mu da Mica Rusova v papir zavit denar, kterega Zupančič pozneje Veberju izroči. Bilo je 55 gld., s kterimi pa je bil Veber malo zadovoljen , rekoč, da tem ljudem ne bo dajal več denarja. Sodnija, zasledivši razširjalce ponarejenih desetakov, zapre najprej žen^usovo, ktera je od kraja vse tajila, pozneje pa jela izpovedovati, tako, da sta prišla kmalo potem tudi A. Rus in J. Zupančič pod ključ. Veberja so sledili žandarji, toda on se je bil odtegnil in se vse poletje skrival po hosti. Še le zima ga je primorala, da se je zopet pokazal in ker je spoznal, da se mu ne bo moč dalje skrivati, se je sam izročil sodniji, ko je bil vse na stran spravil, kar bi ga moglo vgonobiti. Pri sodniji pa je vse tajil. Ponarejevalca in razširjevalce bankovcev je sodnija toraj imela v rokah, ne pa orodja, s kterim, so se izdani desetaki delali. Iz ust obtožencev se ni dalo ničesar izvedeti, ker so vsi bolj ali manj tajili. Vendar se sodniji posreči, da zasači tudi stroj (mašino) in vse drugo za tisk bankovcev potrebno orodje — razen plaše, na kteri je moral biti bankovec vrezan — v poslopji Pilpahovem v Kandršah. Nek zvit človek, TrČek po imenu, podal se je k ženi že zaprtega Zupančiča, ter jo tako dolgo nagovarjal rekoč, da zna bankovce delati in bi jih rad tukaj delal, — da mu slednjič zaupa in vse izroči ,* kar jc imela, namreč majhno železno mašino, več črk, papir, kamne za ribanje barve itd.; lc ploši za Črni in zeleni tisk pri bankovcih pravi žena, da ste skriti, da Veber ve za-nji. Ti ploši ste najbrže v v Švici izrezani, ker med zatoženci ni nobenega, kteri bi kaj tacega znal. Trček je potem vse to izročil sodniji, ktera je vse prostore preiskala, pa razen tega ni ničesar več našla. Ko so bili ti vsi zaprti, so se ponarejeni bankovci začeli bolj redko nahajati, znamenje, da je pravi izdelavec zaprt. Res je tudi prej že Veber rekel Zupančiču: „Ko mene ni bilo, ni bilo nič, in ko mene ne bo, ne bo zopet nič." Vse je bilo že toraj potihnilo in preiskava je šla svojo pot naprej, kar zasačijo v Ljubljani Mico Juvanovo pri izdajanji tretjega ponarejenega desetaka, dva je bila že zmenjala. Pri preiskavanji njene obleke na „rotovžu" in že prej se skuša znebiti še treh bankovcev, enega pa požre, kar je bilo gotovo znamenje, da je vedela, da so ponarejeni, ker je tudi prav male zneske hotela plačati z desetaki, da-si je imela že od dveh drobiža dovolj. (Sonee prihodnjič.) po izvrševalnein volilnem odboru priporočena. Kdo bo v Novem mestu izvoljen, I r k i č ali Pfeifer, se še ne more določiti, to pa je gotovo, da g. Zagorec ne bode voljen. Še Šentjemejski volilni možje niso zanj, ampak za g. Irkiča. V T r e b n e m se je g. Tomšič zarad silno hude bolezni kandidaturi odpovedal. Ondotni volilei so si zbrali namesto njega za poslanca g. doktorja Jurija Sterbenca. »Narodu" to ni po volji, zaničljivo maha po dr. Sterbencu, ter pravi, da se mora postaviti drug kandidat, da nemškutarski, g. Dežmanu ne zmaga. Ponuja se jim g. V. C. Supan, predsednik kupčijske zbornice, in .,Narod1' ga živo priporoča. Kako bi bilo mogoče, da Dežman ne zmaga, če se glasovi narodnih volilcev razcepijo, to umtS le »Slovenski Narod". Najhujša bitva bo na Notranjskem, kjer si stojita nasproti grof Hohenvvart in dr. Razlag. Naš dopis iz Notranjskega kaže, kaj vse počenjajo, da bi grof Hohenvvart padel. Mesta volijo 23. t. m. V Ljubljani narodna stranka še nima kandidata. Pogajalo se je z dr. Razlagom, da bi bil sprejel kandidaturo v Ljubljani, ono na Notranjskem pa popustil. Dr. Razlag bi bil v Ljubljani gotovo izvoljen, to so čutili celo ustavoverci, ki so zdaj silno veseli, da se je porazumljeuje razdrlo. V Novem mestu se dela za dr. Bučarja, v Gorenjskih in Notranjskih mestih za dr. Costo. Boj bo na obeh krajih hud, in posebno nevaren na Gorenjskem in Notranjskem, kjer se bodo narodni glasovi cepili med dr. Costo in dr. Zamikom. Vendar se nadjamo, da naša kandidata zmagata. Na Štajarskem volijo kmečke občine 20. t. m. Mladoslovenci si na vse kriplje prizadevajo, da bi lila izvoljena dr. Vošnjak in dr. Ploj. Kakor ..Slovenski Gospodar" poroča, je pa upati, da bodo izvoljeni g. Košar, g. Herman in g. Pajk. G. Pajka jc nekdo hotel izpodriniti z lažjo, da g. Pajk nima volilne pravice. V »Gospodarju" g. Pajk volilcem naznanja, da ima aktivno in pasivno volilno pravico, to se pravi, da sme voliti in izvoljen biti. V Istri volijo kmečke občine 15. t. m. Narodna kandidata sta škof Jurij I) o bril a in Dinko V i te z i č, svetovalec pri državnem odvetništvu v Zadru. Na Goriškem volijo jutri. „GIas" trdi, da bode voljen dr. Tonkli. Mladoslovenci delajo za dr. Lavriča. V Trstu je v I. volilnem redu izvoljen dr. Kari Po rent a, po rodu Slovenec, po duhu Avstrijec. II. red volil je včeraj. Na Koroškem volile so kmečke občine včeraj. ^gJ^Ceskeni so volile kmečke občine Včeraj, %'žavno-pravna stranka je postavila svoje kandidate brez vsega oklica. »Politik" pravi, da se je zgodilo zato. ker je ljudstvo politično zrelo in složno, ter zaupa svojim voditeljem, in pa zato, ker so tiskovne razmere takošne, da se pravo stanje resnično popisati ne sme. Veliko posestvo voli 29. t. m. Volilni odbor konservativnih vdlikih posestnikov ni postavil kandidatov. Pri zadnjih volitvah v deželni zbor so protestovali zoper to, da se je več posestev po krivem pripisalo k velikemu posestvu. Ustavoverni deželni zbor, ki si je s tem pridobil večino, je to nepostavnost odobril. »Vaterland" meni, da se bodo morali na to ozirati federalistični poslanci, ko se bodo posvetovali, ali gredo v državni zbor, ali ne. Na Spodnjem Avstrijskem volijo kmečke občine danes. Veliki posestniki pa volijo 28. t. m. Konservativni odbor sklicuje na 20. t. m. svoje privrženike, da si stavijo svoje kandidate. Iz Lemberga »Vaterland" poroča, da je državni pravdnik kontisciral anonimni volilni oklic, ki je bil odločen za kmečke občine v Bukovi ni. *) Dopisi. A Z Gorenjskega 12. oktobra. Dobro nam došel, dragi »Slovenec", kaj težko smo te pričakovali tudi pri nas. Hvala Bogu, da smo spoznali potrebo katoliško-federalističnega lista. Časopisi so sedanje dni postali imenitna moč in izobraženemu vsakdanja potreba. Da bi bili avstrijski katoličani pred 20 leti v tej zadevi kaj več storili, ne imeli bi danes v Avstriji c( le povodnji umazanih, brezvernih in lažnjivo-liberalnih časnikov. Tudi pri nas bi bilo bolje, da bi si bili omislili vsakdanje gasilno orodje, predno je sovražnik hišo nam začel zažigati. Vendar dobro, da smo začeli zdaj in naša naloga in dolžnost je, da novi list na vso moč razširimo in vtrdimo. Storimo vsak v svojem kraju, kar je mogoče, premožnejši bralce nagovarjajmo k naročbi, ubožnejšim dajajino list brati. Ako Bog da in sreča junaška, boš »Slovenec" večo starost dočakal, kakor pred leti tvoj prednik, posebno ker vem, da bodo tudi naši slovenski škotje, tvojo ime-nitnost spoznavši, te podpirali s priporočili in denarno pomočjo. Naši nasprotniki so časih čudno nedosledni. Pri vsaki priložnosti zasramujejo cerkev in vero, pa katoliško duhovstvo ob veljavo pripravljajo pri ljudstvu, na drugi strani pa jih delajo krive vsake nerodnosti, ki se zgodi med ljudstvom. Par izgledov. Nedavno so v našem obližji pijani kme-tiški fantje napadli nekega dijaka in ga oplašili. Tega gotovo nihče zagovarjal ne bo, in če le koga boli; take nerodnosti", gotovo duhovstvo. Dijak svojo nezgodo potoži Narodovemu »piscu" in ta, hajdi brž cepec v roko in po duhovnih, Češ, kako spolnujete svojo dolžnost? Vi agi-tujete za volitve, ljudstvo pa tako počne ! Tako tedaj: najprej grdite duhovstvo in ob veljavo pripravljate pri ljudeh, potlej mu pa vsako nerodnost na vest nakladate. Saj še vladini organi z vsemi svojimi beriči, žandarmi, ječami itd. ne morajo vsemu kaj. Še lepši izgled. Liberalen baron v našem okraji je v Ljubljani pri nekem nemčurskem zboru se tako-le izustil: „Wir miissen trach-ten, den Bauer vom Joche der Schvvarzen zu befreien" — po domače: »Skrbimo za to, da nihče več duhovna poslušal in vbogal ne bo". Malo poznej pa ravno ta gospod ondotnega g. župnika ogovori, češ, kaj je pa to? Meni ljudje zelo kradejo po hostah; govorite, pridigajte prav velikrat zoper tatvino, da se mi več tako godilo ne bo. O doslednost! Prav po načelih liberalnega gospoda bi bil moral g. župnik ljudem oznaniti: »Učil sem vas do zdaj, da prav nobenemu ne smete škode delati, ali ker so g. baron v Ljubljani rekli, da je treba delati na to, da mi duhovni do vas nobenega vpljiva več ne bomo imeli, zato gospodu spolnim željo in rečeni: Nobenemu ne smete škode delati, kar se pa g. barona tiče, pa ne rečem nič, tu vam pustim popolno prostost, storite kakor vam drago, da se ne bo reklo, da kaj pritiskam na vas." — Tedaj za beriča k ve-čemu bi vam še bil duhoven, potlej pa: »Der Mohr hat seiue Arbeit gethan, der Molir kann gelien." *) Svoje prijatelje prosimo, da naj blagovolijo telegrafično nam naznaniti izid volitev. Vrcdništvo. Iz Notranjskega 11. oktobra. — (Volitev volilnih moš) se v nekterih krajih, žalibog! ni tako izvršila, kakor tirja zdrava pamet in čast naše domovine. »Zdrava pamet" — pravim, in to v resnici, kajti če se kdo dandanes da še slepariti z desetino in tlako, no, ter. i treba bi bilo puščati na čelu! Kakor je »par-kelj" o božiču strah za male otroke, tako je desetina in tlaka na vekomaj pokopana, le še strašilo za prav neumne ljudi. In ker so si »mladoslovenci" mislili, da je še takili neumnih ljudi med našimi kmeti, hajdi! so grofu Ilohenvvartu natvezli desetino in tlako! Hohenvvartul — ali se ne bode smejal ves avstrijski svet, ko bode slišal, da ravno tisti slavni mož, ki jc kot minister hotel Avstrijo rešiti jarma podložtva centralističnega in gospodstva ošabne nemške klike, bi hotel zdaj sužnost tlačansko vpeljati! Žalostnega srca tedaj povemo, kar se ne da tajiti, da so se vsedli nekteri gimpeljni na limanice »desetine in tlake" in izbrali take volilne može, ki zoper Hohenwarta bodo glasovali za Razlaga, ki je nenadoma spet iz politečnega groba vstal, v kterega so ga po pravici mlado- in staro-slovenci po zadnjem deželnem zboru pokopali. Dr. Razlag je zato sam rekel, da je politiko za več časa na kol obesil; ali kakor maček ne pusti miš loviti, tako Razlag ne pusti politike. Po sporočilih, ki sem jih iz nekterih volilnih okrajev dobil, se vidi sicer nam nikakor čudna prikazen, da za dr. Razlaga so se združili po mladoslovencih z desetino in tlako zbegani kmetje, nemškutarji in uradniki. Tako v Bistrici, Senožečah, v Vipavi, kjer so vsi ljudje te baže in corpore se volitve volilnih mož vdeležili, kar še nikdar popred ni bilo. No! če taka družina skupaj pritisne in vrh nje še pomaga kak dohtarček, ki je danes narodnjak, jutri pa hud nemčur, in kak učitelj, ki v novi eri izveličanja išče, ki ga pa našel ne bode, potein pač ni čuda, da se volitve izvršijo tako, da o njih razidu pravega rodoljuba srce boli. — Naj dodam še drugo do-godbo iz Trnovega od 8. dne t. m., ktera kaže, kako nepoštenih sredstev se nekteri mladoslovenci poslužujejo, ki po vsej sili dr. Razlaga za državnega poslanca hočejo avan-zirati. Ko so namreč proti koncu Razlagovci videli, da bode večina za Hohenvvartove volile?, sta mladoslovenca Š. J. in SI. J., zvesta dopi sovalca „S1. Naroda" hitro mnogim volilcem n. listke zaznamovala svoje volilne može, in s tem sta nevedne kmete v tistem trenutku premotila. Po izvršeni volitvi pa hitro teče SI. J. brzojavit svojemu ljubljencu »Narodu", da volitev je izvršena za kandidaturo dr. Raz-lagovo! Al čujte! ni ne še vaš poslanec Razlag na prestolu; mi še zmirom v zaupanji na politično zrelost večine volilcev kličemo: živio Hohenvvart! Sramota celi Notranjski, če on propadel Iz spodnje Idrije, 12. oktobra. — (Za Hohenvvart a) pri nas vse prav dobro stoji. Naša županija ima 5 volilcev, — vsi so za Ilohemvarta; iz Žirovega nam je došlo sporočilo, da tudi ondi je 7 volilcev izbranih, ki vsi volijo Hohenvvart a; in tako se tudi iz Vojskega nadjamo, da vse dobro stoji. Naše ljudstvo se ne vseda sleparjem na limanice, kakor se to Čuje iz nekterih krajev Notranjskih, kateri neumne ljudi motijo z desetino in tlako. Naši ljudje so brihtni, in iz samega tega, da za dr. Razlaga se napenjajo vladni možje, nemškutarji in mladoslovenci, sodijo, da iz take mešanice ne more biti nič dobrega za naš narod, in to tem manj, ker tudi dr. Razlag je iz Štajarskega pobeguil in na Kranjsko prikoračil, tedaj za našo deželo tako malo srca ima, kakor ga je imel za svojo Štajarsko domovino. In takim uskokom mi ne zaupamo. II o h en w ar t je naš rojak in naj-slavniši mož v celi Avstriji med veliko tisto večino, ktera federalizem nosi na svoji zastavi. IL Košanc, 11. oktobra. — Izmed 14 vo-lilcev, na Št. Petru voljenih za 3 županije, ima dr. Razlag 2 liberalca (eden je učitelj Kušar, drug pa mesar Korošec) in pa 2 kimovca Po-stojnskeega okrajnega paše za-se; to je dozdaj vsa zmaga „Narodova"! Ne morete si misliti, ka-košne sleparije se gode zoper Hohemvarta; še to laž so zatrosili med volilce, da II o h e n-wart ne sprejme mandata. Tako zdaj ni nič še zgubljenega, da le v Postojni ne bode še kakih posebnih sleparij. Iz Celovca, 10. oktobra. (Volitve.) Hvala Bogu, da mi Slovenci na Koroškem za-stran volitev nimamo križev in sitnost, ki jih imate vi bratje na Kranjskem, Štajarskem in Goriškem. Sovražnik je prišel in je sejal lju liko med pšenico: prirastla je krvavih solz vredna nesloga in razdraženost. Mi koroški Slovenci smo s katoliškimi Nemci enih mise in smo postavili za dva slovenska volilna okraja v lepi edinosti in slogi dva naša kandidata Razpošiljala je naša „Trdnjava" in „državno pravna stranka" eden in tisti oklic zastran prihodnjih volitev. Za volilni okraj Celovec-Velikovec je postavljen za kandidata č. g. A Einšpieler, za okraj Belak-Rožek pa č. g F. Vigele. Dokler se drugod „mladi" in „stari" pipljejo in nam ubogim Slovencem gotovi grob kopljejo, delamo tu na Koroškim mladi in stari Slovenci, nemški in slovenski katoličani lepo složno in združeno. Ta sloga in edinost je zlata vredna in je deloma že lep sad obrodila. Volitve volilnih mož so za nas precej vgodne in za trdno se nadjamo, da zedinjenimi močmi tudi pri volitvah zmagamo. Liberalni Nemci so pa tudi vsi razkosani in se dolgo niso mogli odločiti, kterih kandidatov bi se poprijeli. Ponujala sta se jim luteranski fajmošter Winkler in gospod Dorn, ki je pre ko ne po današnji šegi konfesionslozar. To bi bila poslanca za katoliške Slovence! Mi potrebujemo može, ki imajo glavo in srce na pravem mestu, ki znajo tudi o pravem času lepo in resno svojo besedo povzdigniti in braniti naše svetinje, vero, jezik, šolo in sploh vse koristi naše. In taka korenjaka sta gospoda Einšpieler in Vigele! Domače stvari. — Danes se je končalo izpraševanje ljudskih učiteljev. Oglasilo se jih je bilo sedem, prišlo jih je le šest, trije iz Kranjskega in trije iz Štajarskega. — Ljubljansko mesto je kupilo včeraj pri očitni dražbi Novakovo hišo (Schnallenwirth) zraven kazine za 39,800 goldinarjev. Naj bi kupilo in podrlo tudi konjičevo (Rossehvirth) v glediščnih ulicah. — Včeraj sta A. Grazel in njegova so-pruga, po vsem mestu znana žena, slovesno obhajala v Frančiškanski cerkvi šestdeset-letnico svoje zaročitve. Mož je star 88 žena pa 82 let. Poročena sta bila 13. oktobra 1813. leta. Oba sta zdrava in trdna. — Sliši se, da nadzornik Ilolzinger pojde v pokoj in na njegovo mesto pride tukajšni gimnazijalni vodja g. Jakop Smolej. (Liberalno.) Ljubljanski ..Tagblatt" JC lit -kako začuden povedal, da je rekurz grofa Thurna zoper vmesčenje nekterih dhhovnikov v vrsto volilcev velikega posestva na Kranj- skem tukajšna deželna vlada odbila, opiraje se na staro navado, po kteri so oni duhovniki — menda jih je šest — ker plačujejo toliko davka, z velikimi posestniki volili. Ali ni jeza ljubljanskega „Tagblatta" res opravičena? Da bi duhovniki volili in še celo v velikem posestvu! Grozno! Plačaš (davke), pa greš, to naj velja za duhovne. Razne novice. — Kakor na več krajih, izpustili so bili duhovne po nekaki pomoti (?) tudi v Staro-loški županiji iz volilnega zapisnika. Pa pritožili so se, in že zvršena volitev izbiralcev bila je zavržena. Nova volitev je bila danes. To bi se bilo moralo zgoditi tudi drugej, kjer so se duhovniki izpuščali iz volilnih zapisnikov. (Jezuiti morajo Kranjsko zaj>ustiti.) Kakor je občno znano, je deželni glavar, grof Auersperg pred nekimi meseci očetom jezuitom v Kepnjah zaukazal, da morajo Repnje in Kranjsko zapustiti, ker so se brez vladnega privoljenja naselili. Zoper to razsodbo pritožili so se pri c. k. ministerstvu za bogočastje. Toda minister Stremaverje potrdil določbo tukajšne, deželne vlade in jezuiti se morajo iz Repenj umakniti. Liberalci, nemški in slovenski, so tega silno veseli. Mislijo namreč, da bo zdaj za vselej inisijonov konec, ki so jim bili trn v peti, ker so videli, kako se je katoliški duh med ljudstvom gojil. Pa nadjamo se, da bodo častiti očetje enako radi prišli v našo deželo, ako bodo kje misijona želeli, kakor takrat, ko so bili še na Hrvaškem. Tudi za trdno pričakujemo, da bo zopet prišel čas, ko jim bode dovoljeno, na Kranjsko in v Repnje se povrniti. (Čuden mož.) V neko občino blizo Ljubljane pride na precej visoki stopinji stoječ uradnik ljubljanske okrajne sodnije in začne v smislu znanega ukaza kranjskega deželnega predsedništva nagovarjati ljudi, da bi volili vladnega kandidata. Ko pa vidi, da je vse prizadevajo njegovo prazno, jame stikati po drugih stvareh. Naleti tudi na občinski pečat, na kterem zagleda znano narodno geslo: „Vse za vero in domovino". Ta vrezani napis ga strašno zbode, pogleda ga vnovič, pa napis se ne vstraši njegovega pogleda, ampak je, kakor je bil prej. Mož toraj zagromi nad županom, dobrim Slovencem: „Ta napis bo moral zdaj proč priti!' Toda naš župan je tiste vrste mož, kteri se ne tresejo pred uradnikovim pogledom, toraj mu smehljaje se odgovori i vprašanjem: ..Kako pa. ko bi se na tem pe čatu bralo: Alles fiir Deutschthum und Auf-kliirung! — ali pa: Vse za omiko in svobodo! Ali bi moral tak napis tudi proč priti?" — Uradnik ni imel časa odgovora dati na to vprašanje , ker se mu je jako mudilo iz hiše. — Da bi le več županov bilo , ki bi nadležnim uradnikom s takim odgovorom posvetili! OuliovNke spremembe. V ljubljanski škofiji: Prestavljeni so čč. gospodje: Št up ar Jan., kaplan in katehet s Črnomlja v Stopiče; Brgant Val. iz Stopič Črnomelj; Oblak Lor., semeniški duh., za duh. poni. na Krko; baron CenoCirheimb Ljubljansko škofijo sprejet iz škofije solno-graške, pride za kapi. v Šmartno pod Šmarno goro. V Tržaški škofiji: Č. g. Jožef O mer s gre za II. subsidijarja v bolnišnico v Trstu; . Jožef Križman k sv. Ivanu vVardelju pri Trstu za duh. poni.; č. g. Mih. Jagodec za duh. pom. na Opfino. Razpisana je fara Draguč do 31. t. m. Razpisano: Služba c. k. gozdno-cenilnega poročevalca za Krški, Litijski in Kamniški okraj z dnevnim zneskom 4 gld., oglas do 25. oktobra pri deželni davkarski komisiji v Ljubljani. — Služba okrajnega sodnijskega pristava v Pliberku, oglas pri dež. sodn. predsedništvu v Celovcu.— Učiteljska služba za kemijo na gorenji realki v Ljubljani, plača 1000 gld., 250 gld. priklade in kvinkvenije po 200 gld., oglas do konca novembra pri c. kr. dež. šolskem svdtu. — Služba materijalnega kontrolorja X. reda pri rudokopu v Idriji, plača !H)0 gld., priklade 160 gld., varščine 900 gld., oglas v štirih tednih od 9. oktobra naprej pri direkciji rudokopa v Idriji. Vabilo na »arocevanje. Z današnjim dnevom jel je izhajati „Slovenec", političen list za slovenski narod, in vsak prijatelj naše narodnosti ter ljudstva n.išega in dežele, vsak domoljub vabi se, da si naroči ta jako potrebni in koristni list, kteri za zdaj izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto. „Kloveiicc" velja do konca tegal. : Po pošti in v Ljubljani na dom prine-Sen £ gld., na mesec NO kr., posamezni listi v ekspediciji (pri Blazniku) I kr. — Tudi vabimo čast. občinstvo, da se poslužuje našega insrratnc^a oddelki« in to tim bolj, ker je naš list med vsemi slovenskimi listi že zdaj najbolj razširjen. Vse prijatelje svoje prosimo izdatne duševne in materijalne podpore. Zarad administrativnih zadržkov pride prihodnja številka „Sloveiie«" še le v soboto 18. oktobra na svitlo. Irva številka „Slovenca" se pošlje mnogim znanim rodoljubom na ogled s prošnjo, da bi si ga sami naročili ali ga pa priporočali svojim znancem. Po vspeliu dosedanjih vabil nadjamo se za gotovo še velike vsestranske podpore našega tako potrebnega in koristnega (lomorodskega lista. — Oh enem prosimo vse svoje prijatelje in dopisnike, da bi nam izid volitev prav hitro naznanili. I. o I o r i j s k e številke. \a Dunaj i: 4. okt, 32, 13, 53. SO, 89. Prihodnje številke l>o