stev. 21 ^^^ Ptuj, dne 30. maja 1958 Letnik xi Uprava in uredništvo Ptuj, Lacko va ulica 8 — Telefon 156. Komun, banka Maribor. Podružnica E4uj štev. 640-KB-19-2-206 — Ure- juje uredniški odbor Odgovorni urednik Anton Bauman — Rokopisov ne vračamo — Tiska Mariborslca tiskarna — Cena 10 din — Letna naročnina 500 din. polletna 250 dinarjev OB OBČINSKI KONFERENCI SZDL PTUJ ^ živalma |)olllična defavnast v občini v poneđelje'-, 26. maja, so b® na občinski konferenci SZDL Ptuj izvoljeni 15-čla'nski upravni in petčlanski nadzorni odbor ter 26 delegatov za okrajno konferenco SZDL, v poročilu predsednika tov. Kranjčiča ter v diskii&ijah pa prikazano stanje, delo uspehi ter bodoče naloge organizacij SZDL v ptu^ki občini. Konference so se udeleMi pol- nošteviilno izvoljeni delegati iz vseh crganiEaoij SZDL, kot gostje pa predsedniiik Okrajnega odbora SZDL tov. Mitoš Ledinek iz Ma- ritoora, predsednik Občinskega LO Ptuj tov Janko Vogrinec ter predS'taivnćk gamiziije JLA iz Ptuja. Analiza političnega dela v oSsčinl Prfd-sednik občinskega odbora SZDL tov. Kranjčič je posveti-l največji del poročila analizi dela in паччзд vaških in terenskih od- borov SZDL. Na.iprej je poročal o delu in uspehih občinskega od- bora SZDL. V zakljiučnem ■ delu poPociQa je pr-ikazail vpliiv politike SZDL na razvoj delavskega sa- moupravljanja in nci vsebino dela društev in družbenih organizacij. VpSiv SZDL nr komunaino žlvljenfe Uvodoma je tov. Kranjčič opisal častno mesto naših organizacij SZDL v široki fronti sociaiistič- nega sveta, v napredmih gi^banjih in v mednarodnem položaju ter podčrtali odnos naših delmmih IjtHiii do vseh mednarodnih vpra- šanj. Glede značiilnosti dela in nalog občinskega odbora SZDL Ptuj v zaidnji:h letih pa je pouda- ril, da je utrjeva'1 in širii vlogo organov delavskega samouprav- ljanja in družbenega upravljanja ter prilagajal svoje oblike in m.e- tode dela tem nalogam. Občinski odbor SZDL Ptuj si .je prizadeval, da bi se .v komunalnem življenju uveljiaviili vaški in terenski odbori SZDL, sindikaùne organizacije, Zveza borcev in druge družbene organizacije in društva. Naštel je primere organizacij, ki so tako delaile (Mairkovoi, Breg, Vičava, Vitomarcd) in sedaj lahko poma- gajo s svojimi izkušnjami tudi drugim. Stamine in občasne obrav- nave pom'Smbnejših vprašanj skupno z občinskim komitejem ZKS, s predstavniki družbenih, samoupravnih in upra^-nih orga- nov, sándrjkatov, strokovnih zdru- ženj itd. so ustvarille ugodne po- goje za neposredno usmerjanje in uveljavljanje naše ртШспе linije ter za hitrejšo politično pomoč jn ukrepanje v potrebnih pnimerih. Aktivne so bile potrebne komisije in odbori (za kmetijstvo, za dru- štva, za kulturnoprosvetna i/pra- šanja, za pomoč miladini, za ko- ordinacijo prirediitev in večjih proslav, komisija oziiroma ožji odbor za usmerjanje politične de- javnosti žena itd.). Pravilna oce- nitev polritičnega položaja v ob- čini, razdelitev poltičnega deia na organizacije in raizporediitev po- litičnega aktiva po terenu so se iizkazale kot pravilne z zadovolji- vimi voLilnimi rezultati. Tovariš Kranjčič .je še navedel nekaj sla- bosti, med katere spada pre.po- časno proučevanje vsebine m me- tod dela vaških in terenskih or- ganizacij, pravilno in pravočasno reagiranje na raizne pojave na te- renu ter na učinkovitost preven- tivnih mer na političnem kot na ostaiih področjih. Sedaj 40 močnih organizacij SZDL v glavnem se je zadržal tov. Kranjčič pri delu in naíogah va- ških od'bonxyv SZDL ter ipiri vpliv- ni politiki SZDL na splošni raz- voj pri nas. Glede vaških in te- renskih organiiizacij ter odborov SZDL je dejal, da jih je sedaij v občini le 40 namjesto prejšn'jiih 78, in da so njihova sedanja ak- tivnost mairsiikje bistveno loči od prejšnje. Organizacije SZDL kot ljudstvu najbližji vaški parJament bodo v bodoče lahko vplivale na vse organe v vaseh, bodo mo- čan poliitičmi činite'lj kraja in ob- čine, zlasti kjer bodo sestanke zaključevali s konikretnimi nalo- gami in zadolžitvami^ z oceno iz- vršenih nalog in možnosti za bo- doče delo. Največ pa bodo k uspešnemu delu organizacij pri- pcmogli sposobni vodstveni poLi- tični kadri v odborih, ki bodo znalii ljudstvu na posvetovanjih, na zborih, sejah in v akcijah z dejanjem in besedo pokazati, kaj želimo in kaj moramo še storiti za našo skupnost, za našo lepšo bodočnost. Sposoben vodstveni kader bo ob pom^oči zavednih in požrtvovalnih članov, ki delajo na raznih družbenih ]x>dročjih, znal intenzivneja izobraževati naše ljudstvo in dosledneje nastopati proti kvarnim vpliivom, proti škodljivi propagandi ter ščititi in- terese naše skupnosti. Terenski in vaški odbori SZDL se bodo morali v bodoče bolj sistematično lotevati političnih in gospodarskih ter kulturnoprosvetnih vprašanj svojega področja in pri tem skr- beti zo pravntlno delitev dela ter dejavnost v korist socializma. Zaupanle v moralno silo mladih kolektivov In končno je to^'. Kranjčič šs poudaril, da je potrebno v naših mladih pvodjetjdh z mladim, ne- izkušenim kadrom, z raznimi te- žavami in sla'bostmri, z vztrajnim, dobro pripravi jemim poilitičnim delom krepiti zauipenje v moral- no sšilo deilovrmh kolektivov, or- ganov samoupravljanja, onganov utprave, sindiiikata, komiisáj, akti- vov iitd. Navedel je več kolekti- vov v občini, kot n. pr. Tovarne gil ini ce in aluminija Kidričevo, Avtokaroserije, Delte, Pletame, Tkalnice in barvaime, Petovàe, Železniških detlavnic, IKLIP, Slo- venskih goric, Strojnih delavnj:c in drugih, ki so dcäcazalli visoko zavest v proizvodnji in na dru- gih gospodarskih podiročjiih. Z iz- redno ma.Tiljivostjo, prizadevnost- jo in siposobnostjo je bilo doslej največ storjeno ob pobudi in so- delovanju organizacij SZDL, ZKS, sindikata in drugiih, ki so v ptuj- ski občini prav živahne, saj zdru- žujejo v svojiih vrstah nešteto ljudi in vestno in točno izpol- njujejo prevzete naloge. Močnej- ša društva so kolektivno včlanje- na v SZDL. Tov. Kranjčič je na- štel vsa društva v ptujski občini, zbore, klube in zveze ter posebej opisal moč, dejia^'ncist in uspehe tistih, ki najbolj prednjačijo in imajo velilk vpMv na okolico, zila- sti na mladino. Pohvalil je vo- dilni kader teh društev, naštel pa tudi nekaj težav, ki jih prema- gujejo tu ali tam v občini, da bi čimibolje in uspešneje izpolnili program društva. S svojiim pro- gramom izpolniujejo ^'sa društva program SZDL in dosegajo iz leta v leto večje uspshe. Med njimi so DPD Svoboda Ptuj. Kidričevo, ljudsikoprosvetna društva v Gir- kovoih, Domavi, Destemiku, Gra- jeni, Hajdini, Jurš'ncih, pvi Lo- vrencu, v Markovcih. Spuhlji, Tr- novski vasi, Vitomarcih, Vidmu, Podlehniku, Obrtni pevski zbor Ptuj, Vajenski pevski zbor Ptuj, Šolski pevski zhor, Gasilske čete in društva. Muzejsko društvo Turistično in Olepševalno društvo Ptui. ШОЛ. Aeroklub, Avto-moto društvo, TVD Partizan Ptui, Mar- kovci, Domava, ŠD Ptuj, ŠD Alu- minij Kidričevo, Strelci, Počitni- ška zveza. Tsborn-'ki itd. Preko vseh teh d^štev, klubov in zvez se širi med naše ljudstvo, rlasti med mladino, duh socialističnega paitiriotizrna in sociaffistačne uetvar. jalnasti. Spoprijeti se moramo s težavami V raizprajvii so delegati toJma- čiili izkiišnje s terena (Vitomarci, Markovci, Cirkovci, Lovrenc itd.). Kjer ni skrbi z mladino, so z od- rasllimi, ki se še marsikje niso znašli v današnjem mednarodnem gospodarskem in pollitičnem po- ložaju, ker ne poznaijo delovanja socialističnih sil, ne zaupajo v moč ljudskih množic in naisedajo tuji propagandi^ ki zasleduje svo- je slabe namene. Tov. Predarne je diskutira! o vplivih na podeželske ljudi, ki še zavirajo ljudstvo pri sodelovanju v društvih in z organi ljudske oblasti in navedel nekaj konkret- nih primerov. V razpravi je hotel opozoriti delegate SZDL na poja- ve, ki zavirajo politično dejavnost organizacij SZDL in njihovih od- borov in način, kako se je treba z njimi spoprijeti in obračunati, kjer se pojavijo. Tov. Janko Vo- grinec je govoril o vplivu orga- nizacij SZDL na komunalno živ- ljenje v občini, na št.eviilne pobu- de in predloge občanov potom svojih organizacij in društev, o delu občinskih odbCimikov v dru- štvih ter v občinskem ljudskem odboru. Razpravo je zaikljracil gost tov. Miloš Ledinek i,z Maribora, ki je poudaril, da naj članstvo organi- zacij SZDL in vseh društev pod- pre prizadevanja njihovih odborov in čkinstva pri izvajanju progra- ma SZDL, na drugi strani pa naj stopijo odločno na pot posamez- nikom, ki iimajiO namen škodovati našemu skupnemu prizadevanju na katerem koli področju. Volitve članov upravnega in nadzornega odbora tér delegatov so bile javne in so se vsi na- vzoči sogiasno strinjali s predlo- gom kandidacijske komisije, ki je predlagala v občinski odbor SZDt, člane, ki imajo največ izkušenj in vpliva na političnem področju in bodo tudi v bodoče \ispešno izvrševali politične naloge v ptuj- ski občini. JV Obeta se nam bogata žetev. Prihod alžirskih padalcev na Korziko je samo opomin franco- ski vladi, da ne bedo prenehali, preden ne bedo ustanovili odbo- ra narodne rešitve tudi v Pari- zu. Dogodki v zadnjih dneh so potrdili, da vladna dvojna poli- tika ni niti najmanj primerna in da jo bo prav to pokopalo. Dru- gače ocenjujejo zarotnike na Korziki kct v Alžiru. Desničar- ski poslanec je v skupščini ob razpravi o izključitvi korziškega poslanca Arr-ieghija logično pri- kazal dvojno politiko, ko je de- jal, da poslanca izključujejo, ker je izpolnil nalogo generala Sala- na, vladnega pooblaščenca v Al- žiru. Francija je sedaj pred odloči- tvijo, da pokliče na oblast gene- rala De Gaulla. Kaže, da se bo to zgodilo že te dni, morda že jutri. Sedaj je samo vprašanje, ali bo general računal na seda- njo ureditev in skušal z republi- kanskimi zakoni odpraviti krizo, ali pa bo uvedel diktaturo. Ne glede na pK>samezne izpa- de, grožnje zarotnikov, demon- stracije in podobna velika deja- nja, je važno to, da bodo Fran- cozi s svojo krizo porušili ravno- težje med vzhodnim in zahod- nim bWotrebno, da se ji ta želja izpolni... Dosedanje delo komisije je še- le v začetkih, iz leta v leto se bodo metode izpopolnjevale in se bodo vključile v celotni organi- zirani proces od šolanja otroka v obvezni šoli preko poklicnega usmerjanja po opravljeni šolski obveznosti do predaje strokovno izšolanega človeka skupnosti. K partyf^ BSt ixQgw ~ ^ твја lS5$»_so korakaii po ptu jsiah uUcah pripadniki ¿LA in сШ ni raznih фиМеи tor^ organuaçt] iz ptujske оШ^ Stran 2 PTUJSKI TEDNIX PTLTJ. DNE 30. MAJA 1958 Se o HE Hajdose Kot smo že poročaU, je pretekli teden zasedala komisija za revi- zijo projekta za gradnjo hidro- elektrarne Hajdoše. Projekt je potrjen brez bistvenih sprememb, tako da sedaj lahko pasr.edujemo našim bralcem konkretnejše po- datke. Voda za pregrado bo .zalila v celoti okoli 600 hektarjev zem- ljišča, od česar je plodne oziroma obdelovalne zemlje okoli 300 ha. Po projektu bodo morali zapustiti svoja sedanja bivališča posestni- ki Hole, Lah, Kajzersberger in delno Breg Jurij, ker bo zemlji- šče, kjer sedaj stojijo stanovanj- ska in gospodarska poslopja, pod vodno gladino bodočega jezera. Tudi hlevi kmetijskega gospodar- stva »Osojnik« se bodo morali umakniti gradbišču hidroelektrar- ne. Projektanti predvidevajo iz- gradnjo odtočnega kanala v dol- žini okoli 1800 m od pregrade, tako da se bo tudi niže elektrar- ne moralo porušiti 1 stanovanjsko poslopje. Za vsa ta stanovanjska in gospodarska poslopja kakor tudi za poplavljena zemljišča bo investitor poskrbel za enakovre- dno zamenjavo oziroma bo plačal upravičencem dejansko vrednost v gotovini. Kakor smo že poročali, bo na obeh bregovih reke Drave zgra- jen nasip iz zemlje za zaščito kmetijskih obdelovalnih zemljišč. Z izgradnjo nasipa na desnem bregu bo okoli 600 hektarov zem- ljišča, ki je doslej bilo manj- vredno kot poplavno področje, s tem nasipom zaščiteno od poplav. To bo vsekakor rriočno omililo iz- gubo 300 hektarjev plodne zem- lje, ki bo prišla pod vodo. Bazen hidroelektrarne Hajdoše bo imel akumulacije okoli 38 mi- lijonov kub. m vode. To bo naj- večji bazen od vseh dosedanjih naših elektrarn na reki Dravi. Ta velika akumulacija bo omogočila koriščenje nočnega dotoka vode v dnevnem času. Ta prenos bo v ugodnih razmerah lahko znašal okoli 240 milijonov kilovatnih ur letno. Ta ugodnost nam bo ra- zumljiva če vemo, da je zaradi malih možnosti akumulacije pri dosedanjih elektrarnah na reki Dravi morala v nočnem času več- krat teči voda mimo turbin, ker ni bilo potrebe po električni ener- giji in da nam je ta voda v dnev- nem času primanjkovala. Za ori- entacijo, koliko je to energije, ki jo bomo lahko prenesli iz noČi na dan navajamo, da pvorabi naš naj- večji odjemalec Tovarna glinice in aluminija v Kidričevem dnevno okoli 1 milijon kilovatnih ur in bi s to preneseno energijo ta tovar- na lahko obratovala skoro 8 me- secev. Zvedeli smo, da bo elektrarna po dokončni izgradnji zaposlova- la 38 strokovnjakov. Za nastani- tev teh ljudi bo investitor zgradil stanovanja v Ptuju, nekje v Vi- čavi. Če bodo zagotovljena po- trebna sredstva, se bo gradnja pri- čela že naslednje leto. Ho. Kot žrtve ste padli v borbi za nas NAD 500 ŽRTEV JE PADLO IZ PTUJSKEGA OKOLIŠA ZA NAŠO OSVOBODITEV. PRIOBCUJEMO NJIHOVE KRATKE ŽIVLJENJE- PISE V POČASTITEV NJIHOVEGA SPOMINA. ALiC VIDA iz Ptuja je padla koit talka. Rodila se je leta 1924 v Ptuju, kjer je končala 5 raizre- dov gimnazije, nato pa odšla v Maribor na učiteljišče. Ko je iz- bruhnila vojna z Nemčijo, je do- vršila dva letruiika. Aprila 1941 je frustila šolanje. Oktipa^tor jo je dodelil za pomožno delavko k že- leznici. Slnjžbovaila je v Ptuju, po avstrijskih kolk»dvorih, neizadnje pa v Središču ob Dravi, kjer je postaila obveščevaJka OF. Dajala je važne podatke o vojaških transportih iz Nemčije skozi Sre- dišče na Baikan. Zaradi doma- čega izdajalca je bila Vida are- tirana 3. dec. 1944. Zaprli so jo najiprej v ЕЧији, nato pa so jo odpeljali / zaipore frančiškan- skega samostana v Maribor. Po pripovedovanju sojetnikov je bila Vida pKjgunma. Tolažila je ob- upance, j.ih kratkočasila, jim pre- pevala borbene pesmi. Dne 9. apri- la 1945 so jo ustreldili pod Pohor- jem pri Mariboru. ARNUŠ KARL se je rodil v Po- lencih pri Polenšaiku. Izučil se je krojaške obrti v Ptuju. SKojevec je postal leta 1933. Leta 1936 se je prijavil za odhod v Španijo. Že pred izbruhom vojne je po- stal član KP. Svoj kadrovski rok je služil pri mornarici. Ob napadu fašistične Italije na JuQ'OSilavijo je sestrelili dva ita- lijanska motorna bombnika. Apri- la 1941 se je vrnil v I4uj in se takoj vključili v OF. Julija 1941 je odšel k partizanom na Pohor- je. Ker ni dobil zveze z njimi, se je vrnil. Kmalu je drugič od- šel k partizanom. Sodeloval je v bitki z gestapovci pn Kidriče- vem. Na Pohorju je bil mitralje- zec v 2. vodu. Borili se je v boju na Klopnem vrhu, pri Fišerjevi vili in drugod. Zaradi bolezni je moral domov na zdravljenje. Po krivdi izda- jalcev je prišel v roke okupator- ju. Ustrelili so ga v Mariboru v jeseni leta 1911. Amuš Kari se po svoji borbenosti, požrtvoval- nosti in predanosti veliki ideji osvoboditve delav.s'kega razreda iz spon kapitalizma — uvršča med junaike našega naroda. ANŽEL MIHAEL se je rodil v Žabjeku. Študirail je agronomijo v Beogradu. Že v stan Jugosla- viji je bil povezan s komunisti. Po kapitulaciji Jugoslavije se je vmil domov, kjer je pKJStail neustrašen org animator OF. Po- vezal se je z dr. Špindlerjem v Juršincih, s člani OF v Markov- cih in drugod. Pogumno se je udeležil prevoza orožja za prvo- borce v hajdinske gozdove v skrivailišče. Dne 13. sept. 1941 ga je jxiva- bil »Arbeitsamt« na urad. Mihael se je šel posvetovat k tov. Lacku, kaij mu je storiti. Nato se je va- bilu odzval. Toda tam so ga ča- kali gestapovci. Zaprli so ga v ptujske zaipK>re, nato so ga od- peljali na Bori. Prestal je muke okupatorjevega nasilja. Okupator ni cd njega izvedel ničesar. Dne 10. okt. 1941 so Mihaela ustreliü v Šoštanju z drugimi talci. (Nadaljevanje drugič) 4.iunt|-dan krvodalalcev Prvič praznujemo v naši dr- žavi ta dan, prvič dajemo javno priznanje vsem onim, ki so dali kri enkrat, pa kasneje dajejo ve- dno znova, del samega sebe so- človeku — KRI. Kri je zdravilo, ki preneseno od zdravega — bolnemu deluje kot nobeno drugo, ker je živa snov. Je del življenja darovan drugemu. Plemenito dejanje, ki se ne da z ničemer poplačati. Krvodajalec, naj Ti dvigne gla- vo zavest, da je Tvoja kri poma- gala, reševala življenja. Hvalež- nost neštetih, ki si jim podaljšal ali ponovno dal življenje, gre Tebi. Večina tistih Te osebno ne pozna, vedo pa, da si bil tisti, ki si jim želel najboljše. Ko se Tvo- ja kri pretaka v bolnika, mu ne krepi samo telesne moči, temveč tudi vero v življenje. Žal sam ne vidiš, koliko vsaka kaplja pomeni tistemu, ki bi rad še živel. Mar veš krvodajalec, da so do- bili Tvojo kri le najslabotnejši ? Mogoče je bil to Tvoj otrok ali mati Tvojega prijatelja, mogoče žena pri porodu ali ponesrečenec pri delu, mogoče kdo iz Tvojega kraja, ki je bil lahko operiran in rešen kake zle tvorbe v telesu, le po Tvoji zaslugi? Tega Ti ne mo- rem točno povedati. Vem pa, da je bil nekdo od teh, ki jih tudi pri nas, v ptujski bolnišnici ni malo. Nasprotno, vsak dan jih je več, ki jih rešimo. In vedno, kadar uspemo in re- šujemo, mi je žal, da nisi zraven Ti, ki si kri dal. Bil bi srečen in ponosen. Prepričal bi se, da tudi Ti v podobnem trenutku ne bi bil prepuščen samemu sebi. Kri dru- gega bo tudi Tebi pomagala. Iz- rek: »Danes jaz tebi, jutri ti me- niff, naj med nami velja. Povprečna starost ljudi je ve- dno višja. Eden od vzrokov je ta, da se je zdravljenje izpopolnilo. Napredek v medicini je ogromen, razvil se je nauk o transfuziji, kri je postala poseben predmet proučevanja. Ugotavljamo, da je kri neprecenljive vrednosti in več vredna kot najdražje zdravilo, zvarjeno v lekarni, zato ker je živa snov. Pravega nadomestila zato zanjo ni. Slutili so to že Novi krvodajalci Jančič Marija, Nova vas 84, Meško Marija, Gajeva 51, Kuko- vec Ana, Ptuj, Ormoška cesta, Stubičar Anton, Zg. Leskovec 23, Bezjak Martin, Brstje 24, Galun Veroniika, Sp. Hajdina 52, Munda Terezija, Sobetinci 29, Munda Manija, Za'bovci 63, Šeguila Ivana, Podvinci 61, Gašperič Viktor, Kr- čevina 110, Vrbnjak Lira, Rot- man 19, Strelec Apôlonije, Stojn- ci 121, Hole Ivana, Ciril Metodov drevored 7, Drofenik Mileria, Ptuj, Trg svobode 1, Grabar Ivanka, Podvinci 100, Jeza Marija, Sp. Hajdina 67, Mašanovič Roza, Ptuj, Ciril Metodov drevored, Požgaj Sabina, Središče 220, Medved Ma- rija, Zg. Jablane 10, Kolar Ma- rija, Šikole 41, Foštner Otiliija, Pongeroi 27, Rebemiik Neža, Cir- kovce 5, Gradišnik Ivanka, Oir- kovce 8, Unuk Roza, Pongerce 21, Belca Marija, Pongerce 2, Veg Marija. Šikole 63, Ka-per Ne- ža, Cirkovce 17, Puklič Terezija, Strgojnci 91, Frangeš Ana, Sp. Jablane 4, Hergan Magdalena, Str- gojnci 4, Kolar Marije, Šikole 47, Trčko Marija, Cirkovce 23, Bab- šek Marija, Šikole 7, Lah Ivanka, Šikole 76, Liipej Milena, Šikole 46, Mohorko Lizika, Gorca 86, Duc- man Štefan, Strgojnci 17, Mohor- ko Terezija, Lovrenc na Dr. p., Horvat Valentin, Pongerce 13, Koren Štefan, Cirkovce 53, Fin- guša Jožef, Kajzer Jožef, Cirkov- ce 17, Benedik Ana, Dolena 44. naši predniki, mi to zagotovo ve- mo. Prav zato je poraba krvi vedno večja, kar pomeni, da se število tistih, ki kri dajejo, ve- dno veča. Nekoč so kri plačevali, zato je ni mogel dobiti vsak, ki bi jo rabil. Danes, ko se Vas prijavlja vedno več, da jo darujete, jo dobi sko- raj vsak, ki jo rabi. Krvodajalci, hotela sem Vam reči — preprosto — hvala. Hvala v imenu vseh, ki ste jim poma- gali, da so zdravi med nami, hvala za tiste, ki so še odvisni od Va- šega plemenitega dejanja — da- rovanja krvi. Bodite ponosni, da ste zdravi in da ste ризтадаИ. Želela bi, da bi se Vaše vrste pomnožile, da bi čimveč ljudi bilo Vam enakih. Ogromno je, kar ste storili, naj Vam bo kot skromno priznanje _ Jori krvodajalcev. Dr. I. J. Jeza Marija iz Hajdine je dala kri 70 krat od tega brezplačno 21 krat, še vedno se javlja kot krvodajalka PR RAČUN občina Središče Proračun občine Središče za I. 1958 predvideva 18,400.000 dio dohodkov in prav toliko izdatkov. Proračun je za 44 odst. višji od lan^ega, njefltove dohodke pa tvorijo: dohodki iz gospodarstva (2,726.000 din), dohodki od pre- bivalstva (15,357.000 din) ter ostali dohodki (317.000 din). V izdaitkih je predvideno za prosveto in kulturo 5,919.000 din, za socialno varstvo 939.000 din, za zdravstveno zaščito 3,080.000 din, za državno upravo 3,894.000 din, za komunalno. dejavnost 300 tisoč din, za negospodarske inve- stkîije (načrti za novo šolo) 200 tisoč din, za dotacije 1,760.000 din, rezervna sredstva za event, povečanje plač znašajo 1,238.000 din in proračunska rezerva 1 mi- lijfflti 70 tisoč din. PoJeg proračundcih bo razpo- lagala občma v letu 1958 s sred- stvi stanovanjskega sklada v vi- šmi 5,448.000 din, občinskega družbenega investicijskega skla- da v visini 2,324.000 din ter cest- nega sklada v znesku 308.000 din. 1ж Juršinc Na podlagi zakona o tisku pro- siva, da objavite v Vašem listu popravek za v stev. 13 priobčeni dopis pod naslovom: Iz Juršinc, Ni res, da sva nasprotovala na- peljavi voda za električno omrež- je po najinem posestvu, čeprav so napravili traso brez najine vednosti. Na najine stroške sva dala skopati na najini njivi jamo na vodu, ki vodi proti Siomu kljub temu, da se bo s tem uni- čilo 30-letno zdravo sadno drevo in z odstranitvijo vrha poškodo- valo eno 15-letno drevo. Prispe- vala sva tudi en kostanjev drog. Nerazumljivo nama je, zakaj se odcep proti Šoštariču ni trasirai od drugega droga v najinem vi- nogradu na levo po vinogradu in njivi naravnost, ker tukaj ni nobene zapreke. Tako pa je od- cep trasiran od tretjega droga na drugi najini njivi in preko sa- donosnika. S tem bi se nama uni- čilo ali poškodovala nadaljna tri sadna drevesa in uničilo še eno drevo sosedu. V sadonosniku pa si brez potrebe, to je zgolj iz ško- doželjnosti ne dovolita delati ško- de, ker raste drevo deset do pet- najstrov let preden začnen roditi. Tohrej ne gre za en drog, ampak svo dovolila postaviti na najinem posestvu namesto tresirani pet ali celo šest drogov v vinogradu in na njivi, ker se s tem brez škode oziroma zaprek ohrani se- dem sednih dreves. Dopisnika opozarjamo, da ne- ha s tem enostranskim in ne- resnim področajem. Kokol Anton in Frančiška Botkovci 31. JiiršincL Popravek V članku o ptujskih maturan- tih v št. 20 '58 z dne 23. maja 1.1. je v prvi vrsti teksta pomotoma na'vedena sreda namesto torek 20. maja. iz Uitomart Ljubitelj narave bi ne bil raz- očaran, če bi v tem času obiskal Slovenske gorice, de ne rečem Vitomarce. Pomlad je letos pri nas res bogata in raznolika. Kar predstavlja^jte si naše griče, vse v cvetju jn zelene pesniške trav- nike. Toliko skritih lepot je pri nas in človeku je kar žal da niso bolj zaipažene in občudovane. Mogoče je pomlad kriva, ali pa mnogo obetajoča letima, da seje tudi v ljudeh nekaj zganilo. Nič bi ne biJo narobe, če bi dejali, da se je s pomladjo začela za Vitomarce tudi sezona sestan- kov in sej. Nedeljo za nedeljo se vrstijo in še med tednom. Zad- njič sta bila kar dva istoča&no: sestanek članov SZDL in rodi- teljski sestanek. Prvi je bil skli- can na pobudo občinskega odbo- ra SZDL. Pred štirimd leti izvoljeni va- ški odbom SZDL so fX) prvih zna- kih aktivnosti prenehali z delom. Sestanki so sicer bili sklicani, ljudi pa ГЦ biJo in tako je vse skupaj zaspalo. V kraju pa so se pojavljali problemi, ki jih m nikdo reševali. Ma-rsikaj bi se da- lo urediti prek organizacije SZDL, kair je ostalo nerešeno in rodilo nevoljo pri ljudeh. Zadnje čase so ljudje uvideH, da tako dalje ne gre. Potrebno bo izbrati ljudi, ki bodo zna"!'! ljudi zo{>et povezati v množične organizacije. Potreba in spozna- nje sta se p>okazala, treba je bilo samo še iniciative s strani občin- skega odbora SZDL. Na sestanek je prišlo mnogo ljudi. Sprejet je bil sklep, da se dosedanji vaški odbori združijo v en sam sedemnajstčlanski od- bor, ki bo zajentóil vasi območja krajevnega urada. Volitve so bile tajne. V razpravi so člani razprav- ljali pereča vprašanja, med dru- gim, aJa bo «stal v kraju živino- zdravnnk, kako naipredujejo dela pri gradnji zadružnega skladišča, o gradnji dvoraizrednioe v Slav- šini in drugem. Ta sestanek je bil obenem ro- diteljski sestanek in ne njem bi naj izvoEli nov šolski odbor. Do- sedanjemu odboT'j je potekla do- ba že v lanskem letu. Odbor ni bia samodnioiativen. pobud pa ni bilo od nikoder. Zato je bulo nuj- no izvoliti novi odbor, čeprav se približuje konec šolskega leta. Uvodoind âo зегпашк &täCäe ¿ in spremembe u poslovimfu Zdroustuenegd domo Ptii; Po zakonu o zasebni zdravniški praksi (Ur. 1. LRS štev. 43/57) je na območju ptujske občine s 1. junijem 1958 delno ukinjena pri- vatna zdravniška praksa. Usluge, ki so jih doslej nudili privatni zdravniki pacientom v svojih or- dinacijah in s hišnimi obiski, mo- ra sedaj nuditi zdravstvena služ- ba. S 1. junijem t. 1. bodo v Zdrav- stvenem domu v Ptuju vključene v p>oslovanje na novo adaptirane ambulante. Poslovale bodo za se- daj po sledečem urniku: Dopol- dne 3 splošne ambulante in sicer: I. od 6. do 12. ure; И. od 6.30 do 11. ure; III. od 7. do 10. ure. Popoldne pa 2 splošni ambu- lanti in sicer ena vsakodnevno od 13. do 16. vire in druga ob torkih, četrtkih in petkih od 13. do 15. ure. Ostali oddelki in specialistične ambulante bodo poslovali v istem času kot do sedaj in sicer: Anti- venerični dispanzer vsakodnevno od 6.30 do 7. ure in od 10. do 11. ure ob ponedeljkih in četrtkih. Protituberkulozni dispanzer ob ponedeljkih popoldne, ostale dne- ve dopoldne. Otroški dispanzer vsakodnevno od 7. do 12. ure, vsak petek p>op>oldne otroška po- svetovalnica. Šolska poliklinika od 6. do 12. ure vsakodnevno. Specialistična ambulanta za no- tranje bolezni vsakodnevno, razen sobote, od 11. do 13. ure. Gine- kološka ambulanta vsakodnevno, razen srede in sobote, od 13. do 15. ure. Dispanzer za žene — za noseče ob ponedeljkih in sredah od 12. do 14. ure — za preglede po porodu ob torkih in četrtkih od 12. do 14. ure. Ambulanta za bolezni ušes, nosa in grla ob sobotah od 13. ure do večera. Okulistična ambulanta ob nedeljah od 7. do 14. ure. Zobna ambulanta — ordinacija I. dela ob ponedeljkih od 6. do 12. ure, torkih od 6. do 13. ure in od 14. do 18. ure, sredah od 6. do 14. ure, četrtkih od 6. do 12. ure, petkih od 6. do 13. ure in od 14. do 18. ure, ob sobotah pa od 6. do 12. ure. V kolikor bo zdrav drugi dentist, bo sprejemal pa- ciente vsakodnevno od 7. do 13. ure. Na novo bo otvor j ena neurolo- ška ambulanta, ki bo od 2. junija t. 1. sprejemala ob ponedeljkih od 14. ure dalje z napotnico splošne ambulante. Za obiske na domu bo od 2. junija t. 1. dalje deloval nepreki- njeno dežurni center (podnevi in ponoči). Naročila za obiske bol- nikov na domu se bodo spreje- mala na telefonsko številko 70 đli pa osebno pri linici ob vhodu v zdravstveni dom. Obiske naročaj- te po možnosti dopoldne, da bi imeli službujoči zdravniki mož- nost jih v popoldanskih urah plansko izvršiti, brez nepotrebnih ponovnih voženj v isto smer. Na ta način bo obisk prej storjen in z manjšim trudom ter stroški. V nujnih primerih se bodo odzvali dežurni zdravniki tudi pozneje in ponoči oddanim pozivom. Kot ambulantna javna zdravstvena služba tako se tudi obiòki na domu z drugo besedo terenska služba vrši za vse prebivalce pod istimi pogoji. Cena obisku podnevi in ponoči je 390 din, ki jih plača nezavarovan ec zdravniku na roko, o čemer dobi uradno p>otrdilo, za zavarovanca ali občinskega oskr- bovanca, ki ima tozadevno potr- dilo, pa obračuna ZD sam. Obisk, ki traja več kot eno uro, se plačuje za vsako nadaljno uro po 150 din. Zguba časa na vožnji se vračuna v čas obiska. Za pre- gled v isti družini se plačuje za vsako nadaljnjo osebo polovična cena. Razen pregleda se seveda obračunava tudi kilometrina, ki znaša za prevoze, ki jih vrši ZD s privatnimi ali lastnimi prevoz- nimi sredstvi, din 40.— po km. Cene pregledov v ambulantah pa ostanejo za sanrioplačnike neiz- premenjene — zdravniški pregled 200 din. Uprava Zdravstvenega Ptuj pomenom in z nalogami šolskega odbora pri upravljanju šole. Pri- kazano je bilo tudi številčno sta- nje učdteljstva na šolL Sedaj po- učuje vsak učitelj po dva razre- da, stanje pa se bo še poslabša- lo, ker po trenutnih izgledih od- ideta še dva učitelja. Obstaja upravičen strah, da se bo ob za- četku prihodnjega šolskega leta ponovil piimer, kot je bilo lan;, da je ostala šola skoraj brez uči- teljev. (Konec na 3. strani) ZASKRBLJENOST »Tam za vogalom nekdo že poi ure pretepa našega Mihca!« »Zakaj pa ne prideš tega takoj povedat?» »Od začetka je kgzaCo da ga rxì MJi^ nabutat.« Svečanost v Srečah ori Makoîah Kdo ne pozna prijaznih Makol ob vznožju zelenih gričev, posa- jenih z vinsko trto, ki zaključujejo del naših znanih takozvanih Gor- njih Haloz. Desno od Makol se po ozki dolini v vijugah lene premi- ka Dravinja, ki se ob deževju raz- bohoti, razlije in dela tamkajš- njemu kmetu veliko škodo. Makole so znane iz narodno osvobodilne borbe, saj je dalo lad 40 ljudi svoja življenja za domovino. Že 1942. leta je bilo ustreljenih 5 talcev, domačinov. V Makolah na travniku je tudi grob 10 talcev, ki so bili pripe- ljani iz ptujskih zaporov in tam ustreljeni. Na i>okopališču pa je skupen grob 9 partizanov-kurir- jev, ki so padli v borbi na Ded- nem vrhu pri Makolah. Na levem bregu Makol na hribu se svetlika staroveški grad Štaten- berg, sedaj imenovan Dravinjski dom. V tem gradu, ki je bil v fevdalnih časih delovnemu člove- ku nedostopen, je znano letovišče in gostišče, ki privablja od blizu in daleč naše delovne ljudi in tu-' di inozemski turisti so često gostje tega lepega predela naših Haloz. Grad slovi tudi po svojih znamenitih freskah. Pol ure hoda na desno, na na- sprotnem hribčku, v Pečkah- Srecah se nahaja ob gozdu čedna hišica. V tej hišici so že prvi borci leta 1941, ko so šli iz Ptuj- skega okraja na Pohorje, dobili prvo zatočišče. V neFK>sredni bli- žini te hiše je takrat videla ob- orožene ljudi neka ženska, takoj bežala javit to na najbližjo žan- darmerijsko postajo in še isti dan je bila hajka za temi ljudmi. Med Nemci se je o tem mnogo govo- rilo pred vsem zato, ker je bil par dni poprej spopad med temi borci in ptujskim gestapom pri hajdinskem gozdu, kjer je bil eden gestapovec ranjen. Vsa 4 leta je bila ta hiša rta razpolago borcem osvobodilnega gibanja. Tu so se menjavali po- horski kurirji s kurirji iz Haloz in Dravskega polja. Tu je bil ob- veščevalni center. Tu je bila pre- hodna partizanska bolnica. V tej hiši je bila zdravnica dr. Rožica Sagadin, ki je hodila zdravit bolne in ranjene partizane na Pohorje, Haloze, Dravsko рк)1је itd. V tej hiši je bil radio, kjer so se spre- jemala radijska poročila in dajala v tisk v tehniko »Lacko« itd. Tri tedne pred koncem okup>a-í cije, ko je Rdeča armada že 2 mececa stala pred Središčem in se je sem slišalo streljanje topništva, ko se je že vsak veselil Svobode, se je našel grd izdajalec in pri- peljal okrog 300 nemških polici- stov. Obkolili so hišo in vdrli v njo. V hiši se je nahajalo 8 ljudi. 7 so jih pobili, od teh 3 privezali na kljuke vrat, p>olili z bencinom in žive sežgali. Samo enemu se je posrečilo pobegniti, bil je sicer ranjen, vendar mu je uspelo uiti. Tudi zdravnica, ki je bila znana in priljubljena daleč naokrog, je zgubila življenje. Vsako leto priredi tamkajšji odbor ZB spominsko svečanost na grobovih teh žrtev, ki ležijo tam, kjer so se borili in kjer so dali življenje za domovino. Ti grobovi so svarilo vsem okoliškim ljudem pred okupatorjem in njegovimi grozodejstvi. 1. jtmija, to je prihodnjo nede- ljo, bo ob 3. uri p>opoldne sveča- nost na tem mestu. Proslavo bo organizirala Zveza borcev narod- i'^osvobodilne vojne občine Lešje. -na- V Srečah PTUJ. DNE 30. M^A 1958 PTUJSKI TEDNIK ^ran Ualenci za Jeden mloilasti' v »Tednu mladosti« sta Vajen- irica šola za razne stroke in Va- jenska šola za trgovinsko stroko Ptuju priredili več prireditev, '3ci so bile obenem prireditve za ^zaključek šolskega leta. Med šolskim letom çta delovala -na šoli mladinski mešani pevski : zbor in pri odseku »Svobode« tamburaški zbor. Delovanje obeh zborov je bilo otežkočeno zaradi mnogih ovir. Okoliščina, da pri- haja vajenska mladina v šolo le po dvakrat tedensko Ln še tedaj po strokovnih skupinah, je bila glavna ovira pri vključevanju še tiste mladine, ki je želela udej- stvovati se v enem izmed obeh zborov. Le okoli 10% vajenske mladine stanuje v mestu in bliž- nji okolici. Vsi ostali se vozijo v šolo z vlakom, avtobusi ali kolesi, nekaferi pa hodijo peš od 5 do 10 km. Razen tega pa je ta mla- dina vključena v produkcijo. Kljub težkočam pa sta oba zbo- ra pokazala s svojimi nastopi, kaj zmoreta s prizadevnostjo, vest- nostjo in voljo. Sodelovala sta na »Glasbenem festivalu«, pri mla- dinski akademiji, na šolski aka- demiji in priredila lastni koncert. Med prireditve v »Tednu mla- dosti« spada tudi vajenska raz- stava. Vajenska šola je priredila vsako leto ob zaključku šolskega leta razstavo izdelkov. Letos jo je priredila v »Tednu mladosti«. V času od 23. do 25. maja so bili v petih učilnicah razstavljeni roč- ni izdelki učencev vseh strok, ki se šolajo na tej šoli. Delo v šoli 50 prikazali z risbami, delovniški- mi dnevniki ter slovenskimi in računskimi nalogami. Kdor sprem- lja to delo skozi leta, je lahko ugotovÜ, da je ta mladina v do- bri življenjski šcJi, da vztrajno in konstantno napreduje. Za svoje letošnje prireditve se je vajenska mladina zelo pripra- vila; rada dela in išče tudi pri- znanja. АИ ga je tudi našla? Zdi se mi. da so se letos merodajni forumi in javnost premalo zani- mali za prireditve vajenske mla- dine in šli mimo njih. AU se za- vedamo. kako s tem zadenemo naš mladi rod, na katerega toliko gradimo? D. Z. festiiiiiliiilsisleiasiie II Sreli Sole v občinah Ormož in Sredi- šče so v nedeljo 25. maja t. L'za zaključek tedna mladosti in v pras.lavo 66. rojstnega dne mar- šala Tita priredile s sodelova- njem bližnjih hrvaških šođ 1ер>о usipeld in množično obiskani festii- vei mladinske glasbe. íVireditev je bila pred I>om)om Partizana, sodelovala pa je tudi godba na pihala KPD Središče. Pevci so nastopili najprej sikup- no z dvema skladbama pod vod- stvom tov. Burga Rajka, nato pa je o ркмпепи mladinske glasbe spregovoril tov. Podhostnik. Sle- diili so nastopi posameznih šol- skih pevskih zborov, ki so se predstavila občinstvu z 2 do 4 skladbami, nastopilli pa so tudi tamburaši s šole Miklavž in fol- klorna sikuipina 5Z Nedelišča. Številno občinstvo je pozorno sledilo lepo ievedenim točkam ter burno ploskalo posebno uspe- lim nastopom. Nekateri zl^i omenjenih šol so v resnici to tudi zaslužili, vendar je treba reči, da so visd dosegli zadovoljivo vi- šino. Spodbudno je, da sta Društvi prijateljev mladine v Ormožu in Središču, ki sta festival organi- zirali, pKwabili k sodelovanju šole in njihove pevske zbore iz so- sednega Medžimurja, s čimer je bil dan poudarek povezavi pio- nirjev preko republiške meje. Precej ddlgemu programu je občinstvo kljub neznosni vročini vneto sledilo do koncaw !z Velike Nedelie Leto 1957 pomena za kmetij- sko zadrugo v Veliki Nedeiji le- to velikega preobrata. V tem le- tu je zadruga konceinitrirala svo- je poslovanje v novem Zadruž- nem domiu ter konsolidirala po- slovne težave, ki so izvirale iz prejšnjih let. Zadruga je bila vse leto v stal- nih stikih po ratznih načirah ko- operacije s svojimi člani, kredi- tiraila jim je timetna gnojila, do- bra semena in zaščitna sredstva, nabavo plemenske živine, odku- jx>vala tržne viške ter se trudi- la pri pospeševanju vseh panog kmetijske proiizvodnje. Preko svojih natpredrmih članov je tek- movala za višje heiktarske dono- se pri pšenici in pri krompirju. Nekateri pridelovalci so dosegli pri pšenici donos 26 q po ha, pri kror^rju pa 469 q po ha^ Sku- pina s pšenico je dosegla 112.000 dinarjev nagrad. Gospodarski plan zadruge za tekoče leto predvideva glede na predvideno gradnjo sladkorne to- varne v Ormožu mnogo obsežnej- še pridelovanje sladkorne pese, kar so člani zadruge v polni meri гавллпеЈа ter sklenili pïàdeioval- ne pogodbe za pridelovanje slad- korne pese na petkrat večjih po- vršinah kakor prejšnja leta. Čla- ni zadruge tako postopoma opu- ščago zastarele načine obdelova- nja zemlje ter se oprijemljejo kultur bodočnosti. Tudi za hi- bridno koruzo so se navdušil', vendar v začetku le v omejenem obsegu, ker se hočejo najprej sa- mi prepričati o tem, kar zatrju- jejo kmetijski strokovnjaki o tej kuilturi. Le z uvedbo teh in z zmanj'šanj:em števila ostalih kul- tur, bo nastalo tudi na področju K Z Velika Nedelja naprednejše kmiebijstvo. Ker je področje za- druge poljedelsko-živinorejskega značaja, izhajajo iz tega za za- drugo najvažnejše naloge v tiranju poljedelskih škodljivcev, predvsem koiloradarja, kar bo le- tos prevzela zadruga za vse na- sade. S:kodljivec zaradi tega ne bo našel zaradi neistočasnega za- tiranja po posameznikih zaveti- šča na posameznih parcelah ter bo zatiranje mnogo bolj tispešno. Zadruga si tudi prizadeva, da bi kmetovalci obnavljali stare afi zaptiščene sadovnjake in vinogra- de in so že v teku potrebne pred- pripra.ve. ZMETAL V Zetalah so v tekn vse pri- prave za postavitev 'daljnovod- nih drogov in transformator- skih postaj. Prebivalstvo nudi elektrifikacijskem odboru po- trebno pomoč Saj si želi čim- prej napeljati elektriko tudi v svoje domove. Odbor upa, da l)o s skupini močmi, s podpo- ro OLG Maribor in z razume- vanjem DES postavljene nalo- ge letos vsaj delno izpolnil. Tečaj za žensko mladino je dobro uspel, čeprav je nekaj deklet stalo ob strani. Večina tečajnic se je še pozneje vklju- čila v gospodinjski in šivalni tečaj, ki je s presledki trajal do meseca maja. Polovico vzdr- ževalnine so plačala dekleta sama, polovico stroškov pa je krila Kmetijska zadruga Zeta- le. Posebno pomoč je nudil tudi Glavni odbor RKS, ki je daroval šivalni stroj, Tekstilna tovarna Kranj pa je prispevala ostanke. Vaška organizacije Rdečega križa je poleg svojih nalog po- kazala veliko zanimanje za šolsko mlečno kuhinjo in po- magala pri zbiranju krompirja ipd. V šolski mlečni kuninji ?-etale se hrani preko 300 otrok. Zavod za gospodinjstvo v Ma- riboru je kuhinjo onremil z no- vim pohištvom. Nekaj časa so učenci dobivali celo dva obro- ka, zajtrk in enolončnico. Zara- di finančnih težav pa dobivajo sedaj samo malice. Tudi prosvetno društvo se ie utrdilo. V tem letu je dalo dve prireditvi, in nekaj dobro ob- iskanih predavanj. Na novo pa se je vspostavilo gasilsko dru- štvo, za katerega delo je pre- cej zanimanja. -rak lai li imi O hletukah Oni dan mi je prijatelj Топб na sprehodu po ptujskih ulicah pripovedoval sledeče: >V naše mesto je prišel pred nekaj dne- vi zastopnik nekega večjega podjetja iz Srbije zaradi/ku)- čije. Kot star znanes me je ob- iskal in tako sva včasih hodi- la skupaj. Opravki so naju za- nesli v neko trgovsko pisarno. Ena od uslužbenk v tej pisarni je kaj prikupno mlado dekle. Moj južni brat je bil tako nav- dušen, da bi bil skoraj poza- bil, po kaj je prišel. Kar na- prej ji je dvoril in se ji laskal. Dekletu je bilo to seveda všeč. V drugačnih okoliščinah bi se bila prav gotovo domenila za sestanek. No, nazadnje se je znanec iz Srbije le spomnil svojih poslovnih zadev. Dekle bi moralo napisati nekakšen tr- govski akt in je začelo iskati po pisarni ustrezno tiskovino. Te tiskovine pa ni in ni mogla najti. Odpirala je in zapirala predale, brskala med papirji — nič. Nazadnje je nevoljno rekla: >11, 6, 2, 6, 14, 21, 10.« (Spoštovani bralec naj mi oprosti, če ga poprosim, naj si iz 25 črk slovenske abecede poišče namesto številk ustrezne črke.) Tonč mi je seveda name- sto številk povedal dve kratki, vendar precej nespodobni be- sedi, ki sta postali v zadnjem času neizogibni in neizogibljivi srbohrvaški privesek našega vsakdanjega besedišča. Ta pri- vesek uporabljajo veliki in mali, izobraženci in preproste- ži, moški in ženske. Da, ženske, naš lepi, nežni spol! Tonč je pravil dalje: >Tako je rekla, prav res. In prav nič je ni bilo sram. Saj še vedela menda ni, kaj so izgovorila njena lepa mala usteca! Moje- mu južnemu bratu je bilo vi- deti, kakor bi ga bilo nekaj zbodlo. Pogledal me je in zma- jal z glavo. No, medtem je dekle našlo tiskovino. Moj južni brat se je poslovil precej zadržano. Ko sva bila zunaj, sem skii- šal znancu dekle nekako opra- vičiti, češ, da ji je omenjena »krilatica« kar tako ušla itd. in da je drugače prav dostoj- no in pošteno dekle. >Prav nič ne dvomim o de- kletovi morali,« je odvrnil zna- nec, »vendar kar sem slišal, me je iznenadilo. Pri nas v Sr- biji je res v navadi nelepo jsovanje v raznih variacijah, z naših psovk bi lahko sesta- vil slovar. Vendar je pri nas vse to moška zadeva. Niti т sanjah si ne morem predstav- ljati srbsko devojko, ki bi iz- govorila nekaj takega.« Tema, ki sva jo obravnavala s prijateljem Tončem, nama je nudila mnogo snovi. »Žalostna nam majka,« je govoril Tonč, >sram me je, ko grem tako med ljudi, pa bodi med mešča- ne ali kmete, dijake ali otro- ke, in slišim povsod te grde — kaj grde, naravnost ogab:Lj kletvice in psovke. Ze osnovno- šolski in celo predšolski otrok jih uporablja, in to brez sra- mu. Ce ga pokaraš, te začude- no pogleda, kakor bi hotel reči, češ, kaj je to takega... Navad- no pa ti zabrusi nazaj tako, da strmiš. Pa saj slovenščina, če prav pomislimo, niti nima ka- kih grdih kletvic. Na primer haloške >bog te frdamaj« ali pa »vrag te dal i skelil« — niti prvo niti drugo ni čisto sloven- sko. Najgrše kletvice in psovke smo si izposodili iz italijanšči- ne, nemščine in seveda iz srbo- hrvaš'čine. Nekoč v mojih mla- dih letih se ni tako klelo in klafalo. Bile so seveda izjeme: kaki razvpiti pijanci in babje- ki po beziiicah. Ce je kdo I;ni založil, da ni mogel najti, je rekel kvečjelu »ti šment, ti« ali pa »ti presneta reč«, ne pa »11, 6, 2, 6, 14, 21, 10.« Saj ima- mo tudi Slovenci prav krepke in osoljene izraze in rekla za vse priložnosti, za veselje, jezo, čudenje, strah itd., a te besede po navadi niso umazane. »Krep- ka primera, dala bi zanjo ce- kin«, pravi pesnik Župančič -v Dumi. Ali ti je že kdaj pobo- žala uho savinjska »gromska pojata« ali kraška »strejla« ali »tristo medvedov« ali celo »sto- tavžent hudičev«? Vidiš, moj dragi Nanta, to je naše, doma- če, slovensko, ne pa ...« »Tonč, kar praviš, podpišen z obema rokama. Strinjava se kakor le kaj! Zato bi ti pred- lagal sledeče: »Daj, potrudi se in sestavi slovar pristnih in se- veda spodobnih slovenskih kletvic. Razdeljene naj bodo \ oddelke za vsako rabo in pri- ložnost. Na primer kletvice, k jih rabimo v jezi. Nekdo tf razjezi, hitro vzameš iz žepe giovar in poiščeš ustrezno^ be- sedo. Ali preden jo najdeš, te morda jeza že mine. Dvojni do- biček: minila te je jeza, razer tega pa ti še zakleti ni treba Saj kletvice pravzaprav nisc potrebne — je tako?« Nanta Kukec IZ Uitùmorc (Nadaljevanje z 2. strani) V razpiravi so se starši pridno oglaišailL Resniici na ljubo je tre- ba povedati, da tokrait ndso bili starši tisti, ki naj bi jlih »slišali«, pač pa — učite!jiL Prišlo je do očitkov nekaterim učiteiljem, češ da podcenjujejo ^ omalovazxije- jo nekatere učence, predvsem iz oddailjenih krajev kot so Gibina in Slavšina. Učenci se čutijo za- postavljene, še bolj pa seveda starši. Mnogo ogorčenja je dvi- gnila beseda »šmarnjački«. ki da z njo naziva učitelj učence v šo- li, ker po njegovem mnenju vsi pijejo. Starši so bili mnenja, da zaradi nekaterih primeirov alko- holizma pri učencih nikakor ne sme učitelj tega posploševati. Takšno ravnanje je tudi v na- siprotju s pravilno vzgojo in upoštevanjem učenčeve osebno- sti. §e druge ostre je bilo slišat: na račvm učiteljev, ki po mnenju staršev ne kažejo pravilnega od- nosa do ljudi in krajevnih raz- mer, kar se seveda odraža pr; otrocih. Na sestanku je bilo čutiti, da takšna pot vodi šolo in dom na- razen in da bodo morali učitelji poiskati pravo pot za zbMžanje z ljudmi, katerih občutljivost ka- že, da živi v njih zdrav in pono- sen duh TZ Turek se vda v nesrečo, Ne- mec se ji: podvrže, Spanec molči, Anglež se vismrti, Francoz upa. — (De Lévis) KONCERT VICAVSKEGA ŽEN- SKEGA PEVSKEGA ZBORA DPD »SVOBODA« PTUJ V ponedeljek, 2. junija t. 1., bo imel svoj samostojni koncert ob 20. uri v Narodnem domu vičav- ski ženski pevski zbor. Nastopil bo z izborom pesmi, ki ga je na- študiral v zadnjem času in v ob- dobju svojega petletnega obstoja. Na sporedu tri in štiriglasnih na- rodnih in umetnih pesmi so za- stopani skladatelji E. Adamič, R. Simoniti, G. Ipavec, F. Marolt, R. Gobec, Č. Pregelj. D. Bučar, P. Kalan, P. Lipar. M. Tajčevič. St. Mokranjec in R. Taclik. Majhno pevsko družino sestavljajo v glavnem gospodinje. Zbor je pod vodstvom zborovodij Draga Hasla in Tatjane Tomšič nastopal do lanskega leta pod okriljem SZDL terena Vičava na raznih prosla- vah in prireditvah; sedaj pa se je vključil kot samostojna sekcija v DPD »Svoboda« Ptuj. Vabimo Ptujčane h koncertu, obenem pa pozivamo vse pevke, ki so nekoč sodelovale v pevskih zborih, in take, ki žele sodelovati, da se te- mu edinemu redno delujočemu pevskemu zboru v Ptuju priklju- čijo kot aktivne članice in ga po- množe. — Predprodaja vstopnic pri krojaštvu »Moda« Ptuj. Nedavno je bila v Beo- gradu seja upravnega odbora Zveze ženskih društev Jugosla- vije. Eno izmed vprašanj, o ka- terih so razpravljali na seja, je biflo tuidd vprašanje servisov za gospodinjstvo. Še zmeraj namreč nimamo zveznih predpisov, ki bi odrejali njihov položaj, zato ure- jujejo ta vprašanja skoraj povsod drugače. Največja težava pa je, da v okviru zaikomitih predpisov n! moč najti take rešitve, da bi bilM gospodinjski servisi oprošče- ni raznih družbenih dajatev. Nekateri mislijo, da ne bi ka- zalo dati gospodinjskim servisom status podjetij. Seveda je povsem razumljivo, da tega tako važnega vprašanja ni moč rešiti, saj usta- navljamo gos'p>odinjske servise predvsem zato, da bi se jih zaipo- slene žene lahko posluževale, to je, da bi bile njihove usluge res poceni. Podjetja morajo namreč plačevati tako prispevek za soci- alno zavarovanje kot za stano- vanjski sklad, razen tega pa ima- jo še d'ruge družbene dajatve. Ze površna kalkulacija pokaže, da bi bile njihove usluge, zlasti še. če upoštevamo, da plačujejo indu- strijsko ceno za vodo in elektri- ko, precej drage in bi se jih za- poislene Žene ne mogle posluže- vati. Drugi predlagajo, naj bi bili gcsipodinjski servisi podjetja, vendar s posebnimi olajšavami. Za to tezo se zavzemajo, ker me- nijo, da bi morali biti gospK>dinj- ski servisi vendar le zaključene gosipodarske enote, ki bi se mo- rale same vzdrževati. Te vrste podjetij naj bi uživale olajšave predvsem glede družbenih daja- tev, sicer pa bi poslovala pKjvsem tako kot druga podjetja. Tudi z zavodi, kar so letos že postali nekateri gospodinjski ser- visi, ne bi prišli na zeleno vejo. Ljubljanski biro za gospodinjstvo, na primei, je F>ostal zavod. Za- radi tega mora plačevati 24 od- stotkov prispevka za sociiaJno za- varovanje. sedem odstotkov pri- spevka za stanovanjski sklad ter še 10 odstotkov proračunskega prispevka, skupno torej imajo 41 odstotkov na plače vseh dajatev in je moral svoje usluge podra- žiti za okoli 15 odstotkov. Tako stane sedaj enouma pomoč v go- spK>dinjstvu od 60 do 70 dinar- jev. prej pa od 50 do 65 dinar- jev. Tretji pa menijo, naj bi imeli gospodinjski servisi poseben po- ložaj, kakor ga imajo nekatere vrste komunalnih služb. Le tako, menijo, bodo cene njihovih uslug naj pristopne j še in bodo gospo- dinjski servisi res lahko služiilr svojemu namenu. Vsi se torej strinjajo s tem, da bi morali gosipodiinjßki servisii uživati olajšave in bržčas ima največ zagovornikov drugi pred- log, ix) katerem naj bi bili go- spodinjski servisi podjetja s po- sebnimi olajšavami, za kar so se odločili na že omenjeni seji upravnega odbora Zveze ženskih društev Jugoslavije. V priprav: je namreč zakon o stanovanjskih skupnostih, ki naj bi pravno ure- diil tudi položaj gospodinjskih seirvisov. 50 LET NÄPREDNE TELOVADBE V PTUJU v soboto, 24. maja t. 1., je sla- vilo DTV »Partiizan« Ptuj 50-let- nico obstoja naprednih telesno- vzgojnih društev v Ptuju. V gle- dališču je bila akademija vpričo Številnega občinstva, članov nek- danjega Sokola in članov »Parti- zana« ter ostalih ki so poslušali poročilo tov. Vladislava Šarca in tov. Katice Bračkove o delu, te- žavah in uspehih telesnovzgojne- ga pi-onirstva v Ptuju tekom mi-- nule polo'^ice stoletja in bili pri- ča razvitja novega prapora »Par- tizana« v Ptuju. Oba imenovana sta v svojih poročilih {>oudanla visoko pa- triotičnost ljudi, ki so šli skozi telovadnice »Sokola« in »Partiza- na» ter sedanjo nesebičnost in I>ožrtvovalnost pri telesni vzgoji mladine ne glede na težave, ki jih je potrebno pri tem prema- gati. Vsem vaditeljem in telova- dečim. od najmlajših do najsta- rejših sta se zahvalila za dose- danje delo iin jih pozvala, naj vztrajajo tudi v bodoče pri tem delu po načelu »Zdrav duh v zdravem telesu!« Nov krasen praipor »Partizana« je simbol želje po zdravem in pametnem ter svoji domovini predanem rodu naše domovine in bo spremljal članstvo »Partizana« na vseh prireditvah in proslavah, ГТТТТТТТТУ▼▼▼▼▼▼TVVVT Gledališče Ptuj Petek, dne 30. maja 1958, ob 20. uri: Axelrod: „SEDEM LET SKOMIN". Abon- ma in izven. Gostovanje v Kidričevem. Sobota, dne 31. maja 1958, ob 20. url: Hugh: „VSAKIH STO LET". Red: Pre- mierski in izven, zadnja premiera. Nedelja, dne 1. junija 1958, ob 18. url: Hugh: „VSAKIH STO LET". Abonma in izven. Gostovanje v Majšperku. Torek, dne 3. junija 1958, ob 20. url: Harris: „MOLCeCA USTA". Gostovanje v Središču, poslovilna predstava. Sreda, dne 4. junija 1958. ob 16. url: Hugh: „VSAKIH STO LET". Red: LMS-I. Sreda, dne 4. junija 1958, ob 20. url: Hugh: „VSAKIH STO LET". Red: Sreda in izven. Četrtek, dne 5. junija 1958, ob 16. url: Hugh: „VSAKIH STO LET". Red: LMS-II. Četrtek, dne 5. junija 1958, ob 20. uri: Hugh: „VSAKIH STO LET". Red: Če- trtek in izven. Petek, dne 6. junija 1958, ob 16. urft Hugh: „VS/""»' LMS- Ш. pri vseh nastopih in povsod, kjei bo za njim-stopala vrsta krepkih, bistrih in neustrašnih telovadcev TOMBOLfi * TOMBOLÄ * Turistično in olepševalno dru- štvo v Ptuju prireja dne, 6. ju- lija 1958, ob 9. uri, na Titoverr trgu TOMBOLO. Tombolski dobitki so: moped kuhinjska oprema, radijski spre- jemnik, moško kolo, žensko ko- lo, mešalec, električni kuhalnik blago za moško obleko, blago z£ žensko obleko, moški plašč, foto- grafski aparat, pekač, sodček vi- na, zavese, ura, likalnik, umet- niška slika (olje), umetniška sli- ka (olje), umetniška slika (akva- rel Ptuja), umetniška slika (akva- rel Haloz) in 600 ostalih dobit- kov Dobitniki tombolskfih dobitkov plačajo 15 odst. davka. Tombolske karte so v prodaj pri Državni loteriji v Ptuju in ^ vseh trafikah. Tombolske kartf so po 50 dinarjev. Dobitki so razstavljeni v trgo- vini pohištva »MERKUR« v Tr- stenjakovi ulici. LJUBLJANA NEDELJA, 1. JUNIJ * 6.00—7.00 Domači nedeHski jutranji pozdrav — vmes ob 6.05—6.10 Poročila in vremenska napoved. 7.00 Napoved ča- sa, poročila, vremenska napoved in obja- va dnevnega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva. 7.35 Operetni zvoki. 8.00 Športna repor- taža. 8.15 Parada popevk. 8.45 Mladin- ska igra — Grimm: Trnjulčica „Bratci veseli vsi . . 10.00 Se pomnite tova- riši ... — Janko Mehle: Napada na Dr- var ne bom po?abil. 10.30 Pokaži, kaj znaš! 'Prenos javne oddaje iz opernega gledališča v Ljubljani). 12.00 Revija za- bavnih melodij. 13.00 Napoved časa. po- ročila. vremenska napoved, pregled dnev- nega sporeda in obvestila. 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame. 13.30 Za našo vas. 14.15 Naši poslušalci čestitajo in po- ;rdravliajo — I. 15.00 Napoved časa, po- ročila, -vremenska napoved in obvestila 15.15 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo — П. 16.15 Milorad .Nfarkovič: Teče Sutjeska (reportaža). 16.45 Glasbeni mozaik. 17.30 Radijska igra — Edmund Morris: Lesena skleda (ponovitev) 1823 Koncert lahke glasbe. 19.00 Zabavna slasba. vmes reklame. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Variete na valu 327.1 m 21.15 V p!3snem ritmu. 22.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednü dan 22.15 Nočni koncert. 22.55 Poročila. 23.00— 23.15 in 23.30—23.45 Oddaja тд t'iïinn (prenos iz Beograda). Z mlekom podaljšujemo življenje Po navada pravimo, da je mle- ko le za otroke in niso redki, k se pohvailiijo. da je bolje spiti ko- zarec vina kot mleka. Če pogle- damo severnjaške narode, Švede, Norvežane in Fince, pa tud: ne- katere druge evropske narode, bomo videli, da pri njiih sicer uživajo alkohol, vendar da za- užijejo mnogo več mleka in po- sebno za Švedsko in Norveško velja, da je njihova splošna živ- ljenjska doba daleč nad splošno evropsko ravnijo in da znaša za Švedsko že nad sedemdeset let. Mnogi pripiisujejo to tudi obil- nejšemu uživanju mleka. To pa tudi ni n.ič čudnega, saj vsebuje mleko najvažnejše in osnovn? sestavine, ki jih p>otrebuj€ člove- ški organizem. Liter polnomast- nega mleka vsebuje na primer 35 gramov beljakovin, to se pra- vi oolovioo beljakovin, ki jih po- trebuje odra^sel človek na dan To pa tudi ni pravzaprav nič čudnega, tudi za to, da zaužije potrebno kol'čina kalcija. Liter m'eka da organizmu polovico po- trebne količine fosfora in tudi 60 odstotkov količine vitamina A. Mleko prav tako vsebuje mnoge vitamina B 2 m B 6. Mnogi ljudje bi zato bili bolj zdravi, če bi mleka ne uživali sa- mo kot dodatek h kavi. pač pa če bi ga redno uživali v zadostni količini, in to takoj zjutraj kot po kosilu ali 'Večerji. Severnjaki pijejo mleko na primer kot osve- žujočo руаоо s sadnimi sokovi, Bolgari pa na primer kot jogurt. Če^tjrav ne maramo reči. da ni ko- risten tudi kozarec dobrega vi- na. .smo mnenja, da bi ne bilo od\-eč, če bi se v ^š-'h družinah popilo nekoliko več mleka. Preizkusimo likalnik če smo sami popravljali elek- trični likalnik in zamenjali ogre- valno spiralo all bolje pritrdil; kontakte ter zamenjali izolacijo, moramo likalnik pred uporabe dobro preizkusiti. To preizkuša- nje nam mora potrditi, da je li- kalnik fKivsem dobro popravljen in da nam za.to pri uporab; ne bo pripraivil kakega neprijetnega presenečenja. Možno je namreč, da nas kaj krepko strese. To za- ključno delo je zelo enostavno in lažje kot bi si na prvi pogled, mislili, hkrati pa tudi nujno. Za ta poizkus uporabimo poizkusno žarnico. Preden pa s pvoizkusom začnemo, moramo likalnik posta- viti na mizo ali kak drug pred- met. ki ni prevodnik električne energije. Nato vključimo poiz- k-usno žarnico in enopolno vtika- lo priključimo na en pol priklju- čenega stikala, drugo епорк)1по vtikalo naslonimo na kovinski oklep likalnika. Če b; ob istoča- snem dotiku likalnika s strani obeh vtikal žarnica zasijaila je očitno, da likalnik n; pravilno po- pravljen. Po navad: gre le za sla'bo izolacijo in tedaj moramo začeti popravilo znova in pHDseb- no pregled aiti izolacijo. Lahko pa se nam tudi zgodi, da žarnica ne zašije, kljiub temu pa likalnik ne greje. In tedaj moramo spet od začetka pregledati vso dovodno pot Od vtikala v zidu do p»ri- ključka v likalniku. kajt; nekje stika nI OBROKI »TožDtelj trdi, da ste mu pri- soEli pet zaušnic.« »Ni res, dal seiT? mu .samo eno. Ker pa je bolj sla'Hoten, sem m- jo dal v obrokih!« MESTNI KINO E»TUJ bo predva- jal od 31. maja do 1. junija ameriški barvm film »Čmi la- bod«. KINO MURETINCI bo predvajal od 31. maja do 1. junija ameriški film »V prepadih Colorada«. KINO MA KOLE bo predvajali od 31. maja do 1. jtmija ameriški barvn. film »Lili«. KINO »VEDROST«, MIKLAVŽ PRI ORMOŽU bo predvajal 31. maja in 1. junija 1958 ameriški film »Možje«. Vabilo Združenje šoferjev in а\1;оте- hanikov LRS, podružnica Ptuj. vabi na redni mesečni sestanek, ki bo v nedeljo, 1. junija 1958, ob 8. uri v mali dvorani Mestne- V^mitPia ZKS Ptuj. Odbor Stran I PTUJSKI TEDNIK PTUJ, DNE 30. MAJA 1958 Veiieo več avtobusov Avtobusni promet se po števi- lu opravljanih potniških kilome- trov slicer še ne more meniti z že- lezniškim, čeiprav je število pre- voženih kilometrov v zadnjem ča- su zeQo naraslo in se je na pri- mer od leta 1948 dvignilo od 111 milijonov 477 tisoč potniških ki- lometrov na 314 milijonov 19 ti- soč potniških kilometrov lani, to je skoraj za trikrat. V želetzni- škem prometu pa je bilo na pri- mer lani oprarvljenih 1087,9 pot- niških kilometrov. To pomeni, da se potniiki še vedno na dailjših relacijah raje poslužujejo želez- niških storitev, medtem ko na krajših progah' vedno bolj pre- vladuje avtobusni promet. Hiter napredek avtobusnega prometa je razviden tudi iz šte- vila prog, ki še neprestano na- rašča. Leta 1954 jih je bilo v vsej Sloveniji 123 v skupni dolžini 6155 km, 1955. leta 128 v dolžini 8157 km, 1956. leta 157 v dolžini 10.029 km, lani konec leta pa 203 v dolžini 13.460 km. Da je raz- mah hiter, kaže tudi dejstvo, da se je že letos do marca v pri- merjavi s stanjem konec lanske- ga leta število avtobxismh linij povečailo za 17 in je znašalo to- rej 220. V Sloveniji je danes 18 podje- tij, ki se ukvarjajo z avtobusnim prometoîn. Od teh 18 podjetij so štiri taka, ki jim prevoz ni osnov- na dejavnost. Sem spadajo »Put- nik Slovenija« iz Ljubljane, »Pod- jetje • za PTT premet« ,iz Ljub- ljane, »Rudnik svinca« iz Mežice in »Mestna komunaiia4( iz Ptuja. Ta podjetja razpolagajo skupno z 21 avtobusi, ki obratujejo na 17 prociah v skupni dolžini 528 km. Med ostalimi 14 podjetji je po številu a.vtcbusov na prvem me- stu »SAP-Turist biro« iz Ljublja- ne s 46 avtobusi, ki mu slede »Avtobusni promet« iz Maribora s 36 avtobusi, »Avtciprcmet Go- rica« iz Nove Gorice ter »Avto- Nepotrebn! izdatki v nemškem mestecu Mesme- rode je župan odklonil predlog, da bi mestna občina postavila v kopališču oblačilne kabine. Ute- meljeval je svoj sklep, češ da so današnje kopališke vile tako spretne v preoblačevanju, da bi bili za te potrebe izdatki res po- vsem odveč in si jih občina lah- ko prihrani. Da svojo odločitev še bolj podkrepi, je poudaril, da se je o tem že sam ponovno pre- pričal. Opazoval je dekleta pri preoblačenju za kopanje in mo- ral je (z obžalovanjem, kar pa je zamolčal) vedno znova ugotoviti, da gre to prav lahko in lepo tudi brez kabin. busni promet« iz Celja s po 34 avtobusi ter »Slavnik« iz Kopra z 31 avtobusi. Med močnejša pK>d- jetja spadata še »Avtopromet« iz Kranja :n »Transturist« iz Škofje Loke, vsako z 18 avtobusi, »Avto« iz Kočevja, »Gorjanci« iz Novega mesta in »Prevoz« iz Brežic s po sedem avtobusi. Manjše število avtobusov pa imajo še podjetja: »Avtoprevoz« iz Zagorja, »Pre- vozno p>odjietje« iz Trbovelj, »Av- topromet« iz Kamnika in »Avto- prevoz« áz Bohinjske Bistrice. Po številu avtobusnih linij je na prvem mestu »Avtopi-omet Gorica« s 37 linijami v skupni doflziiTM' 2054 km. Sledi mu »Slav- nik« iz Kopra z 29 limjami v dol- žini 1490 km, »Avtobusni promet« iz Mariibora z 28 linijami v dol- žini 1896 km in »AvtobU'îni pro- met« iz Celja z 28 Linijami v dol- žini 1065 km, »SAP-Tudst biiro« iz Ljubljane, ki je po številu av- tobusov najmočnejše slovensko podjetje, vzdržuje le 27 linij, ki pa po dolžini 2918 km močno pre- segajo vsa druga podjetja, — »Transturist« iz Škofje Loke ima 15 linij v dolžini 941 km, »Avto- promet« iz Kranja 14 linij v dol- žini 658 km, »Podjer je za PTT promet« iz Ljubljane 13 linij v dolžini 331 km, vse druge linije I>a vzdržujejo druga, manjša pod- jetja. Avtobusna postaja na Glavnem trgu v Maribort Že doilga stoletja se selijo pti- ce selivke, zdaj lete s severa na jug, zdaj spet z juga na sever. Držijo se vedno istih, natanč-no določenih poti. Ena izmed takš- nih stalnih ptičjih poti je vodiili tudi čez puščavo Las Vegas. To- da odkar se je pred leti v tej puščavi razpočiila ameriška atom- ska bomba, so ptice selivke spre- menile smer svojega leta. S po- sbnim čutom so zaznale smrtno nevarnost atomskega ozračja in se ji ognile, čeprav so morale pri tem naipraviti velik ovinek in ubrati za stotine kilometrov dalj- šo pot. Vsem pa se ni posrečilo ubežati poginu. Najdrznejše med njimi so napravile premajhen ovinek, zašle so v atomsko me- glo in popadale mrtve na zemljo. Kako so mogle ptice tako hi- tro začutiti, da polet čez puščavo Las Vegas ni več varen? Človek zaznava smrtonosne radioa'ktivne žarke s posebnim aparatom, z Geigerjevim števcem. Te pripra- ve ne more pogrešati nihče, ki ima kaj opravka z atomskimi po- sku.si, Ptice seveda nimajo Gei- gerjevega števca, zato pa imajo po mnenju strokovnjakov neki poseben čut, s katerim zaznava- jo radioaktivno izžarevanje. Ka- ko bi si sicer mogli razložiti, da so po eksploziji atomske bombe nenadoma zaipustile staro pot, po kateri so se selili vsi njihov: predniki. Že dolgo vemo, da imajo živa- li, posebno ptice, močno razvit orientacijski čut. Koliko je že bi- lo primerov, da so se na primer mačke ali psi vrnili k svojim go- spodarjem popolnoma sami. Fhr: tem so prepotova,li neznane de- žele, naleteli na najrazličnejše ovire in težave, toda nazadnje so le prišli domov. Kakor ne ve- mo, od kod živalim tako razvit orienta ci j.5 ki čut, tako tudi niso mogli ugotoviti, od kod nenado- ma novi čut, s katerim zaznava- jo ptice selivke atomsko nevar- nost. Naj bo kakor koli, vendar so »neumne« živali v tem primeru dokazale, da vedo, kakšno ne- varnost pKDimeni radioaktivno iz- žarevanje. Človek, razumsko bit- je, pa še kar naprej razpravlja in dopušča, da se paskusi z atom- skimi bombami nadaljujejo. Z golo roko u:el iaziieofi Nedavno sem se vračal preko Janežovskega vrha proti dester- niški šoli. Tik pred šolo sem v gozdičku srečal kmeta Simoniča, njegovo ženo in deklico Martiko, ki so se vračali domov. Nismo skupaj napravili nekaj korakov, kar nas je deklica opozorila na čudno žival, ki je lezla proti nam navkreber dobrih pet korakov pred nami. S Simoničem sva ste- kla proti živali; belo-lisasti jazbec je malomarno dvignil glavo proti meni, v tem trenutku pa ga je že Simonič prijel za vrat. Občudovali smo zimskega т^а- spanca, ki se je dal tako hitro in enostavno ujeti. Verjetno je bil to eden prvih njegovih spomladan- skih sprehodov. Žival je bila lačna. suha in sestradana. Po močni be- ]o-črni lisasti glavi in črnih debe- lih nogah z ostrimi in dolgimi kremplji smo sklepali, da je žival precej stara. Simonič je odnesel jazbeca do- mov ter ga še tisti večer izročil lovcu Čehu Marjanu iz Janežovcev, Baje se je sestradana žival še is- tega večera s slastjo lotila koru- znega storža. MB DOMISLICE Ni žalostno, da je človek star, temveč da ni več mlad. — (.A. Dumas sin) Zakaj ^ se resnica predstavlja povsem gola? Da jo lahko vsak obleče po mili volji. — (ital.) Mednarodm svet za glasbo pri- pravlja v Parizu veluko zborova- nje godbemkov, dirigentov in skladateljev, ki se ga bodo ude- ležili zastopniki iz vsega sveta. Mednarodni svet za glasbo je ne- uradna organizacija, ki jo je leta 1949 ustanovila UNESCO z name- nom, da posreduje glasbene kul- ture raznih dežel. Leto.šijji festival v PariTOi, o katerem pravijo, da mu še ni bilo enakega, bo posredoval širša jav- nosti dosežke desetletnega dela umietnikov, ki se ukvarjajo z glas- bo kot govorico, ki je skupna vsem nairodom sveta in s tem sredstvo za zbliševanjis prebival- cev daljnih dežel. Slavnosti letošnjega festivala, katerega otvoritvena prireditev bo posvečena francoski glasbi, se bodo začele letošnjo jesen v pa- riški OperL Na sporedu, ki še ne bil objavljen, bodo koncerti kla- sične in modeme evropske, azij- ske in ameriške glasbe. Za mednarodni festival v Pari- zu se je že doslej prijavila vnsta orkestrov pa tudi posameznih umetnikov. Tako so se vabilu od- zvali berlinski ш dunajski filhar- moniki, simfon.čn; orkester iita- lijan.skegd rad;a, orkester uru- gvajskoga radia (ki bo tokrat pr- vič gostoval v Evropi), švicarski komorni orkester, češki filharmo- nični orkester in drug^i. PRED SODNIKOM »Zakaj pa niste poskusili s po- štenim de'om?« »Saj sem, visoko .sodišče. Tn- krat sem kupil srečke, pa ni nič pomagalo.« ZAVAROVANJE DREVESNEGA V TUKi^iŠČU mi PTUJU z odločbo Sveta vlade LRS za prosveto in kulturo št. 971/2-51. z dne 2. 6. 1951, ki je izlša v Uradnem listu LRS št. 21 z dne 19. 6. 1S51, je bil park ob gradu na Turnišču zavarovan ter je bil ta ukrep utemeljen takole: »Drevesni park v Turnišču, edi- ni objekt te vrste na Dravskem polju, ^e zaradi svojih starih, močno in lepo razvitih dreves do- mačih in eksotičnih vrst ter lepo- tičnega grmovja, ki so porazdelje- na po skupinah in posamič po tra- tah v obliki angleškega parka, ter zaradi svojega ribnika, ki ima mnogo izvirkov, močnih vrelcev in redke močvirne rastline, zavaruje kot prirodna znamenitost.« To zavarovanje zajema skupno z ribnikom okrog 18 ha zemlji- ških površin. V zavarovanem območju parka se prepoveduje: a) kakršnokoli poškodovanje drevja in grmičevja, parkovnih sprehodnih poti in trat; b) hoja izven dovoljenih poti, poleganje po tratah parka in od- metavanje odpatkov in podobno; C) paša živine in vožnja s ka- kršnimikoli vozili: d) kopanje v ribniku in trganje vodnega rastlinstva. Varstvo parka se izroča Kobi- larni Turnišče, ki kot upravni or- gan skrbi za njegovo vzdrževa- nje. Kršilci navedene odločbe se ka- znujejo po 18. členu splošnega za- kona o varstvu kulturnih spome- nikov in naravnih redkosti z dne 4. 10. 1946 (Uradni list. FLRJ št. 81-576/46). Mnogo starega drevja v tem parku je v odmiranju in zaradi tega je park potreben temeljite obnove, rednega vzdrževanja in seveda predvsem zaščite. Uprava Kobilarne Turnišče je že lani začela z načrtno obnovo ter je posadila znatno število dreves- nih sadik, domačih in pa zlastih nabavljenih iz znane drevesnice lepotičnega drevja Opeka pri Vi- nici na Hrvaškem, f Letos je posadila tega še mno- go več in to sadik, nabavljenih iz drevesnic Radvanje pri Mariboru ter Arboretuma Volčji potok pri Kamniku. Vse načrtovanje za strokovno obnovo parka, ves ta trud m stro- šek pa bo brezuspešen, če se ne bo park ne le z odločbami temveč tudi praktično, energično zaščitil. V zadnjih letih je žal razbrzda- no pohajkovanje po parku prešlo v brezobzirno razvado. Skozi park so si pešci m kolesarji napravili kar »haloško bližnico«, kot da jim prava cesta že ni več potrebna. Mali in velik igračkarji in naga- jivci lomijo cvetje in mladje ko- maj posajenh sadik. Vseh nekul- turnih dejanj naštevali ne bomo. Uprava Kobilarne Turnišče je ne samo legitimirana temveč tudi od- govorna, da tukaj ustvarja red. Da se neznosnemu in nedopu- stnemu stanju, ki se je tukaj raz- paslo, naredi konec, smatra upra- va Kobilarne Turnišče za potrebno kot prvi ukrep to, da se takoj za- pre dohod v park na severozahod- ni strani. Za ljudi, ki upravičeno in s pra- vilnim odnosom do prirodnih le- pot prihajajo na Turnišče, zado- stuje glavni vhod na južni strani. Uprava Kobilarne Turnišče za- upa v vodstva vzgojnih ustanov, kulturnih in političnih organizacij ter v oblastvene organe, da bodo vse nujne ukrepe in napore za praktično zaščito parka na Tur- nišču z razumevanjem podprli. Uprava Kobilarne Turnišče pri Ptuju Pred rekordnim številom gle- dalcev sta še v nedeljo predsta- vili sodniiku Glušiču iz Varaždina naslednji enajstorici : Maobor: Grizolt (Kreač), Ергк, Degan, Rajninger, Senebar, Ko- vač, Ljubša, Pire, Kreač, Vidic in Bračič. Drava: Gorup, Letonja, Mesa- ric, Musjč, Mairkovič, Strehar, Herceg, Vogrinčič, Komel, Mo- drinjaik in Kovač. Že takoj v začetku so prevzeli iniciativo domačina, ki so jih gledalci vneto spodbujali. Prve poteze so bile nervozne, tako da je žoga večkrat šla nasprotnemu gledalcu in pri tem naipačnem podajanju se je odlikoval Komel. Gostje so se zelo borili in brez velikih težav prehajali v polje domačinov. Igra posta;ja vedno ix>lj ostra in napeta, tako da je moral sodnik v 10. minuti preki- niti igro za nekaj časa. Dva igral- ca gostov sta morala zapustiti igrišče m gostje so nadaljevali ;gro z devetim: igralcL V malo težjem spopadu je bil poškodo- van srednji krilec in minuto kasneje še vratar gostov Grizolt. Gostje so se potem še z večjo požrtvovalnostjo bor:l: naiprej in obdržali do 32. minute neodločen rezultat. Domače moštvo je zače- lo pKXicenjevat: nasprotnika in ;gra postaja vedno bolj nezani- miva. Gostje so zelo redko prišli v obrambni prostor domačinov, ta- ko da vratar Gorup ni imel pri- ložnost:. da bi se izkazal. Drug iel igre je bi! pravtako zelo ne- •ran.m^v. ven-dar ;o gostje poka- гак nekaj zelo .ep.h aiccij. Hiïdnîk Mîsrjan na držav- nem prvenstvu v Zagrebu i»red nekaj dnevi se je v Za- grebu začelo državno prvenstvo v kegljanju za posameznike in ekipno prvenstvo. Tega prven- stva se je udeležilo 30 sloven- skih kandidatov, med njtimi je tudi naš znani Marjan Hodnik. Tekmovali bodo v mednarodnem slogu. Tekmovanje se je pričelo 24. maja ter se bo končala 28. m.aja. Prav ta zadnji dan bo star- tal naš Marjan. Osemindvajsetletni miren fant, po poklicu strojni ključavničar v Avtokaroseriji, se je začel baviti s tem lepim športom pred dvema letoma. Kmalu po izgradnji no- vega dvosteznega kegljišča je dobil veselje in se odločil, da bo poleg svojega očeta in brata tudi sam fwstal aktiven igralec in član kegljaške sekcije. Vrhu- nec svojega vestnega dela je do- segel prav v letošnjem letu. V astra konkurenci se je prijavil za vstop v republiško tekmova- nje v Mariboru in dosegel drugo mesto ter tako plasiral v nadalj- nja tekmovanja v Kranju. Tudi v zadnjem odločilnem srečanju v Kranju se je dobro izkazal in se tako plasiral v končno tekmova- nje na državno prvenstvo v keg- ljanju za posameznike v Zagreb. V zàdnji fazi predpriprav za dr- žavno prvenstvo ga vidimo vsak dan na kegljišču, kjer pridno in vneto trenira ter se tako pri- pravlja na ognjeni krst v Zagre- bu. V zadnjem času teh priprav je dosegel nekaj lepih rezulta- tov in tako postavil rekord keg- ljišča ter se nevarno približa! znamki 900. V 2x100 lučajih je podrl 895 keglj'ev in tako dose- gel enega izmed najboljših rezul- tatov v Sloveniji. Pa. Glavna hiba je še vedno domač; napad, ki je bil samo v drugem polčaisu štirmajstkrat v offsidu m tako je bilo razveljavljenih ne- kaj golov. Rezultat se do konca tekme ni ¿premenil in domače moštvo je tako doseglo zadnj: dve dragoceni točki. V ekip; go- stov se je odlikoval \Tratar Kreač m Rajninger dočim je bil v do- mači ekipi najboljši mož Musič, najslabše pa je igrai ves napad Drave. Pionirji Drave so gostovali v Račah m odigrah tekmo prot'i domačemu »Partizanu«. Rezultat tekme je neodločen 1:1 (OrO). . Pa. SUHE SMREKOVE DESKE colarice prodam. Vprašajte v upravi. ENOVPREŽNI VOZ in ročni vo- ziček prodam. Vprašajte Košto- maj Skorba, Hajdina. POSESTVO S HIŠO prodam v Pod- vincih 131 pri Ptuju. OKNA Z OKNICAMI 80x60 in 24- basno harmoniko prodam. Ko- rošec Ana, Ob Studenčnici 7, Ptuj. GOZD v izmeri 147 arov in vino- grad v izmeri 22 arov v Polen- šaku pri Ptuju prodam po ugo- dni ceni. Tozadevne informacije iz prijaznosti pri Fras Francu, Hlaponci, pošta Polenšak. HROMATIČNO HARMONIKO — 32- basno — majhno, ugodno pro- 4am. Ilovšek, Videm pri Ptuju. NOVI LICER VOZ z gumijastimi kolesi prodam. Janez Vučina, Grajena 25 pri Ptuju. UPOKOJENKI ali zakoncema brez otrok nudim sobico za pomoč na posestvu. Prav tam se dobi poceni lep krompir za rejo. Ptuj — Zagrebška 41. NJIVO v Turnišču pri E*tuju dam v najem. J. Perše, Studenci, Limbuška c. 63, Maribor. DEŽURSTVO ZDRAVNIKOV Dr. Pire Ladislav, Ptuj, Žnida- ričeva, telefon štev. 73, v torek, 3. junija 1958, od 16. do 7. ure; dr. Medved Ivo, Ptuj, Na tratah, v ponedeljek, 2. junija 1958, od 16. do 7. ure in v četrtek, 5. ju- nija 1958, od 16. do 7. ure; dr. Rakuš Franc, E^uj, Ormoška ce- sta, v sredo, 4. junija 1958, od 16. do 7. ure; dr. Poznik Aleksan- der, Ptuj, Ciril Metodov drevo- red, v nedeljo, 1. junaj 1958, v torek, 3. junija 1958 in v četrtek, 5. junija 1958; dr. Neudauer Lju- ba, Ptuj, v ponedeljek, 2. junija 1958 in v sredo, 4. junija 1958. Upokojenci! Zveza upokojencev, krajevn. odbor v Ptuju, priredi svoj redni letni občni zbor V SOBOTO, 31. MAJA, OB 15. URI (OB TREH POPOLDNE) v sejni dvorami občinskega komi- teja v Ptuju, Miklošičeva cesta. — Dnevni red je razviden na oglasni deski v društveni pisamL E^idite polnošteviilno! Upravni odbor PREKLIC Podpisani preklicu jem neres- nične besede, katere sem izre- kel proti Koreža Francu iz Spuh- Ije. — Kokoljič Janez, Grajenščak. VREME ZA ČAS OD 28. MAJA DO 8. JUNIJA Med 28 in 29. majem pričaku- jemo padavine z ohladitvijo, na- to bo v splošnem lepo vreme, le po 1. juniju 2 — 3 dni pogoste krajevne nevihte, predvsem na Goreniskem in v severni Slove- niji. V. M Trgovsicega poslovodja za trgovino z meša- nim blagom sprsjme tokoj v službo kmetij- îcdruon Vítomnrci