Upravništvo: — _ ^^^ _ _ _ Schillerjeva cesta štev. 3. HI BB ^^B II ■ Naročnina znaša za avstro- nAKUum ~ » «m ^^ ^^ polletno ... K 12-50 četrtletno ... K 6'30 ^^^^^^^ ^^^^^^^ mesečno ... K 2*10 ^^^^ ^^ ^m Vb ^^ wm HB m celoletno ^^^ ^m žele i. Ameriko K I ^^^ ^B S H H ^B^ft Za oglase se vrste ^^^^ ^^^^ večkraten >• Posamezna štev. stane 10 h. ' ■ ili Celje, v soboto, dne 23. januarja 1909. Leto I. VreMitvo: Schillerjeva cesta Stev. S, na dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklop uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-iujejo. Stev. 18. Za slovensko univerzo — v Pragi. Kako bi se dalo provizorično rešiti vprašanje slovenskega vseučilišča in tako vsaj deloma, z najmanjšimi troški in kar najhitreje ugoditi kulturni zahtevi slovenskega naroda, je prinesel „Čas** od 21. t. m. članek, ki ga podajamo slovenski javnosti iu slovenskim državnim poslancem na nva-ievanje. „Čas" piše: Vlada je podala parlamentu predlog, po katerem se ima začetkom šolskega leta 1909/10 osnovati za Italiane pravniška fakulta — na Dnnajn, menda v X. okraju. Italjani odločno zahtevajo, naj se jim ustanovi univerza v Trstu; nemanj odločno reklamirajo Slovenci Trst za sedež svojega bodočega vseučilišča. * Àko se je vlada sedaj odločila ustanoviti pravniško fakulteto na Dunaju, — ko se je prejšnji poskus ustanoviti ital. fakulteto v Inomostn vsled nemške nasilnosti ponesrečil — je bila gotovo prepričana, da bi parlament odklonil predlog ustanoviti ital. fakulteto v Trstu. O tem se bodo tudi italjanski poslanci prepričali, ko bodo v zbornici nastopili »a Trst. Z nameravanim osnovanjem ita-ljanske fakultete se na novo razvija avstrijsko vseučiliško vprašanje sploh in Jugoslovani bodo ob tej priliki glasno ponavljali svoj klic po slovenski univerzi in to po vsej pravici. Njih zahteva po visoki šoli je prav tako opravičena, ko zahteva Italjanov. Ako je bila italjanska fakulteta kar na-gloma izsiljena vsled krvavih spopadov med italjanskimi in nemškimi dijaki na Dnnaju, treba priznati, da morajo prenašati Slovenci še hujša nasilstva. Baš te dni ni hotel rektor dnnajskega vseučilišča ugoditi zastopnikom slovenskega poslušalstva, da bi bil odstranjen hujskajoči proglas „Südmarke" * V resnici zahtevajo Slovenci, naj se jim osnuje vseučilišče v Ljubljani. (Pripom. uredništva). m nemškega „Narodnega sveta" štajerskega, s katerim se poziva nemške dijake, naj vstopijo v sodno službo v slovenskih deželah ter se jim obljubljajo Slovencem nasproti vse podpore. Samostojne italjanske fakulte v tem času vlada v Trstu ne osnuje. Ako se ima pa pri osnovanju italijanske fakultete storiti kaj za slovensko vseučilišče, potem je pač na mestu zahteva, naj bi se češka univerza v Pragi spopolala tako, da bo to odgovarjalo Jugoslovanom. To je bila misel dvornega svetnika Golia, kateri je v svoje u govoru, ko je kot rektorlansko leto odstopil, postavil češkemu vseučilišču za cilj, da postane slovanska univerza, na kateri bi se čitalo v vseh slovanskih jezikih. Ta misel je našla odziv v slovenskem taboru; kakor poroča „Den", se je posvetoval dne 11. t. m. posi. Hribar z rektorjem univerze prof. Hey-rovskym o tem, kako bi bilo mogoče ustanoviti v Pragi slovenske docenture. Naši javnosti je znano, da število slovenskih slušateljev na češkem vseučilišču od leta do leta raste. Ni pa znano, da slovenski profesorski kan-didatje v Pragi ne morejo pravnomočno polagati skušenj; ako se tudi podvržejo skušnjam v Pragi, je morajo na Dunaju pred izpraševalno komisijo ponavljati, da bi s tem dokazali, da ovladajo v zadostni meri nemški jezik, ker v tem slučaju nima veljave na češki univerzi položen izpit iz nemščine in ker čisto slovenskih srednjih šol sploh ni. Nadalje nima češko vseučilišče vkljub dolgoletnemu stalnemu naraščaju jugoslovanskih slušateljev še samostojne stolice za jugoslovanske jezike in literature. In končno se ni še dosedaj noben Slovenec, kar jih je absolviralo pražko vseučilišče, habili-tiral, čeprav bi, kar se filozofske fakultete tiče, dobil slovenski docent za čas svoje docenture gotovo učiteljsko mesto na kaki srednji šoli v PragiJ — V tej smeri leži začetek akcije. Treba bi bilo izposlovati od naučnega ministerstva odobrenje slovenskih do-centur in pozneje dotičnih učiteljskih LISTEK. Izlet gospoda Broučka v 15. stoletje. ÖeSki spisal Svatopluk Čech. — Poslovenil Stanko Svetina. Dalje. Hitro je taval nazaj k dolenjemu koncu jame in je kriknil gori s polno silo svojih zdravih pljuč: „Hej, gospod Würfel! Gospa Würflova! Ljudje, kje je kdo! Pomooooč!" Poslušal je, klical znova, toda odgovarjal mu [je le njegov lastni glas odbijajoč se z zamolklim in pošastnim odmevom od sten bogve kako visoke luknje. Vkljub temu je ponavljal svoje brezvspešne poskuse toliko časa, da je ohripel. Brez nade je povesil glavo. Kaj sedaj ? Ne ostane mu pri vsem tem nič drugega kakor preiskati hodnik. Res, to arheologično preiskovanje ga je kaj malo mikalo. Njegova gorečnost za starinske stvari se je naenkrat ohladila na mrazu. Sicer menim, da bi tudi prof. Sedlaček ne bil dosti nav-* dušen, ko bi šel iz prijazne gostilniške sobe in bi se znašel naenkrat sam v kakem podzemskem grajskem hodniku, nevede, ked se pride, in če se sploh pride, na svetlo. Ali ni možno priklicati skozi jamo pomoči in ali ni hodnik na drugem koncu zasut — Strašna misel! Pa bodeš tu živ pokopan, nesrečni Brouček, čaka te bedna smrt vsled gladu, stokrat bednejša nego na mesecu, kjer bi bili mehkosrčni prebivalci vsaj plakali za teboj, toda tu te ne bo pomilovala nobena sočutna duša, ko si boš od gladu grizel lastni roki, nikdo ti ne zatisne oči in mogoče nikdo ne najde tvojih strohnelih kosti j! Tako je tarnal v duhu naš jnnak stolic, kar bi bila naloga poslancev in. seveda, stvar inicijative vseučilišča samega ter slovenskih kandidatov, sposobnih za habilitacijo, ter je izključeno, da bi vlada poskušala akcijo v tej smeri onemogočiti. Kranjski deželni zbor, v katerem imajo Slovenci večino, je storil 9. jsn. znamenit čin za češko stvar. Ko je prišla vest, da je nižjeavstrijski deželni zbor ne 8. jan. odobril Axmannov predlog, so Slovenci takoj stavili nujni predlog, naj bi bila na Kranjskem po zakonu določena slovenščina kot edini učni jezik. Nemcev na Nižje Avstrijskem je 95°/j, Slovencev na Kranjskem pa 9424%. Pravica do sankcije je torej ista. Slovenci so majhen narod (l1/* mil.) toda njih lega od Južnega Štajerskega čez Kranjsko, Koroško do Adrije je politično in gospodarsko neizmerno važna. Zbližati razumništvo tega pridnega naroda kar najtesnejše s češkim življenjem s pomočjo naših visokih in strokovnih šol, bi prineslo ne samo Slovencem, ampak tudi nam dalekosežne kulturne, gospodarske in politične koristi". „Veleizdaja" na Hrvatskem. Naposled se je oddahnilo vseh 63 že toliko mesecev v preiskovalnem zaporu v Zagrebu sedečih in zločina „ve-leizdaje" obdolženih Srbov. Obtožnica je bila dne 16. t. m. vsem obtoženim prečitana ter je napravila na nje v celoti dober utis. Ta spis ni prinesel prav nič novega, kar bi ne bilo že prej pretresano v vseh hrvatskih in srbskih dnevnikih, v saboru v Zagrebu ali v parlamentu v Budimpešti. Drž. pravdnik je do sitega izkoristil in na široko razvil vsa že zdavnaj ovržena in nesmiselna Nastičeva „dejstva" iz njegove brošure ter je podprl z dokazi, katere je že leta in leta objavljala Frankova „čista stranka prava" v svojih glasilih, interpelacijah, govorih in v svojih že običajnih napadih in se je zopet vrnil do hodnika. Z glavo se je -zadeval ob dol moleči strop ali ob pol izpale kamne nizkega stropa, nogi sta mu drsali po vlažnih tleh ali se mu spodtikali ob kupih sesutega zi-dovja, toda brezupni potnik je stopal dalje, gnan od smrtne tesnobe. Šele po daljšem potovanju si je odpočil za hip in je znova premišljeval o svoji težavni situaciji. V glavo mu je šinila nova nada — da se končuje hodnik pri Jelenovemu jarku; toda sedaj je hodil že tako dolgo, da bi moral biti že davno zunaj, ko bi držal hodnik v to smer. Tudi v kamenite stopnjice, po katerih je šel tedaj doli Würfel, bi bilo zaman upati; no pa saj je pravil Würfel, da so bili hodniki pri teh stopnjicah zasuti in stopnjice same najbrže dolgo zazidane pod temeljem nove cerkvene ladje. Toda — kaj ko bi hodnik res držal do kake izmed bivših kraljevskih palač v mestu, na Srbe na Hrvatskem, na srbsko m šljenje in čuvstvovanje, na srbske ustanove in vidne znake srbske narodnosti. V celi obtožnici, obsegajoči 107 strani velike oblike ni niti jed-nega direktnega dokaza, da je v resnici obstala kak i državni celoti nevarna revolucijonarna organizacija, ki bi imela namen delovati z dinamitom in bombami ter bi [bila nameravala zanetiti punt in upor v deželi. Cela obtožba se naslanja samo na sumnjo, da je taka organizacija morda vendar le obstala ter da so obtoženci bili morda nje člani. K obtožbi je pripomogel hrvatskim sodiščem isti Nastič, kateri se je bil v take in podobne službe Že nekolikokrat prodal in katerega se bode bar. Bauch pri razsodbi z jednako velikodušnostjo in plemenitostjo poslužil, kakor se ga je bil po-služil lansko leto knez Nikola na Ce-tinju. V smislu kazenskega zakona § 59 b) je določena kazen smrti za snova-telje, tvoritelje in podpihovalce in take osebe, ki so pri veleizdajskih početjih označenih pod § 58 b) in c) neposredno udeleženi. Obtožnica imenuje 1 5 o b -toženih Srbov, za katere predlaga kazen smrti. Ostalih 38 obtožencev dolži obtožnica zločina, ki se kaznuje z najmanj lOletno ječo. Obtožnica predlaga, naj se zasliši najmanj 260 prič, ter naj. se pri glavni razpravi prečitajo Nastičeve brošure: Moje afere in Finale, „Zem-ljopis kraljevine Srbije", koledar „Narodnih Novin" za 1908, koledar „Var-dar", koledar „Svoj k svojemu!", štev. 189 ex 1907 lista „Slovenski Jug" itd. Kot corpora delicti naj se pri glavni razpravi predložijo konfiscirani spisi, podobe, zastave, čilimi (tapeti), steklenice, kozarci, hlače in podobne reči. Povabljene priče se rekrutirajo večinoma iz pristašev takozvane „čiste stranke prava" odvetnika Franka, kateri načeloma ne priznava Srbov in srbske narodnosti na Hrvatskem ter popolnoma očitno podpira madžaron-sko politiko barona Raucha, ekspo- kakor je nedavno dokazoval nadutemu profesorju?! Ker je dolgo časa drčal skozi temno luknjo, je menil, da seže mogoče ta prav pod nivo vltavskega dna in da bi mogel držati vodoravni hodnik pod strugo v Staro mesto, kjer se morda končuje v kleti kake stare palače, kjer je imel kralj Vaclav svoj sedež . . . Te misli se je poprijel kot poslednjih delov potapljajoče se ladje in se je pripravljen odpravil na daljšo pot. Od začetka je prižigal vžigalico za vžigalico, toda spomnil se je pravočasno, da bi mogel tako le potratiti belo škatuljko vžigalic, še predno bi prišel do pol pota. In ko bi se ne končeval hodnik v izhod na vrhu zemlje, ampak v labirint drugih hodnikov, ali ko bi bil zasut, kaj bi počel brez svetila v tej egiptovski temi? Še spomniti se ni hotel na to grozno misel. Dalje prih. nenta ogrskega ministerskega predsednika. Tako nizko je že pala nekdaj tako močna stranka priljubljenega voditelja dr. Ante Starčeviča! Kedaj se bode vršila glavna razprava, še ni določeno. Rauehovi listi poročajo, da bo pravda trajala kake 3 mesece. To je Seveda finta, ki naj bi velikim slovanskim in drugim listom pregnala veselje poslati svoje dopisnike v Zagreb. Branitelji, katerih se je doslej oglasilo 33, ne vložijo ugovorov proti obtožnici, da bi ne zavlačevali dneva glavne razprave. Vseh 53 obtožencev je pravoslavne vere. 17 je mlajših ko 30, 8 starejših ko 50 let, oženjenih je 30 ter imajo skupaj 103 otroke. Nikdo ni bil še dozdaj kaznovan. Po poklicn je 18 gostilničarjev in obrtnikov 6 veleposestnikov in kmetov, 13 učiteljev, 5 duhovnikov, 8 uradnikov, 2 zdravnika in 1 dijak. Slovenščina pri okrajnem sodišču v Celovcu. Celovec 21. jan. 1909. Kakor tat, ki kriči „primite ga!"', prav tako se nam zdi vedno kričanje Nemcev v Avstriji, da jih Slovani zatirajo, uničujejo. Vsak otrok že dandanes ve, da germanizacija ni le prazen strah, ampak gotov fakt, ki sicer ne gre več tako lepo izpod rok, odkar se Slovani malo bolj zavedajo, ki pa vendarle še vedno dela lepe uspehe. Nemci sami to germanizacijo priznavajo, ne-številni so že spisi, ki odkrito o nji govore, javno med seboj debatirajo o boljšem načinu germanizacije, stranke kažejo v volilnem boju na svoje ger-manizačne uspehe — a vendar se pre-drznejo prirejati shode „proti poslo-vanjenjn". Začetkom zime so se Celovčani na dveh shodih razburjali zaradi vpeljave slovenščine pri celovških sodiščih, predvsem pri okrajnem sodišču. Na drugem shodu (sredi decembra) so posebno ostro napadli vse uradnike pri sodišču, predvsem višje, češ da podpirajo poslova-njenje in delujejo tako proti ubogemu nemškemu ljudstvu, iz katerega so izšli. Tudi demonstracije in mačja godba niso izostale, četudi so se jih udeležili le „nobel pouličnjaki", trgovski sotrudniki itd., ljudje, ki od tega kričanja žive: župan celovški jim je bil na čelu. Danainja uradna „Klagenfurter Zeitung" je pa prinesla članek, ki tako jasno osvetljuje celo stvar, da bo — npamo — vg j za nekaj časa zavezala celovškim hajlovcem usta, če jim ne bo sploh sapa pošla. — Razburjenje bo gotovo veliko v germanskih gozdovih, da bi se dali pončiti in spametovati, na to itak ni misliti. Saj bi bila potem vsa njihova „kultura-* zastonj! Članek prinaša kratko predzgodo-vino, razsodbo najvišjega sodišča, po kateri je raba slovenščine tudi pri celovškem okrajnem sodišču v navadi, potem pa natančno zanalašč za ta slučaj sestavljeno statistiko, ki jo prinašamo celo. „Imenovana razsodba deželnega sodišča kot druge instance" (da mora okr. sodišče slovensko tožbo sprejeti), se ne vjema samo z razsodbami prej imenovanih inštanc, ampak tudi z dosedanjo prakso. Z ozirom na zadnjo trditev je natančno preiskovanje izkazalo, da je bilo vloženih pri okrajnem sodišču v Celovcu od 1. jan. 1898 do 31. dee. 1908. 421 slovenskih tožb. Izmed teh jih je bilo 57 proti strankam, ki so stanovale v Celovcu. Od teh 57 ni bila nobena razen imenovane, (o kateri je rasodilo deželno sodišče, da jo okrajno sodišče mora sprejeti) zavrnjena zaradi jezikovnih ozirov. Sprejem te zadnje tožbe torej ni bila nikaka novost, pač pa bi morali tako imenovati njerio zavrnitev. Da bi dosedanjo prakso s popolno gotovostjo določili, smo preiskovali tudi, če je okrajno sodišče v Celovcu kdaj zavrnilo iz jezikovnih ozirov slovenske vloge v zemljiško-knjižnih in ekseknč-nih zadevah. To preiskovanje, ki je zaradi velikega števila aktov vzelo mnogo časa, je bilo šele pred kratkim končano in je pokazalo, da je bilo vloženih v imendvani dobi enajstih let 1042 slovenskih vlog v zemljiško-knjižnih in eksekučnih zadevah, izmed katerih ni bila nobena iz jezikovnih ozirov zavr- ». k njena. Kar se tiče jezika rešitve so bile rešene izmed slovenskih C« a> t 0 ž b zemlj.-knjiž. in eksekutičnihvlog (-i nem. sloven. nem. sloven. 1898 1899 1900 1901 1902 1903 1904 1905 1906 1907 1908 2 6 11 27 44 84 26 22 17 50 6 22 55 35 29 3 -1) 9 5 7 10 7 23 99 57 60 86 147 76 112 86?) 69 45 46*) 28 24 42 1 Taka statistika je najlepši dokaz, kako se „poslovanjuje" celovško okrajno sodišče. 0 1 Tožba je bila pred rešitvijo zopet nazaj vzeta z) 2 vlogi nerešeni 3) 1 vloga nerešena. Obrambni vestnih. „Slovensko šolsko dntfvo" na Horo-škem proti „Družbi sv. Cirila in Metoda*4. Novo šolsko društvo za Koroško je prišlo z barvo na dan. V zadnjem „Miru" je poziv: „Rodoljubi, pozor!", kjer se pripoveduje, da so si Korošci ustanovili lastno šolsko društvo, ki bo doseglo najožji stik z ljudstvom po društvenih podružnicah. Snovanje novih Ciril- Metodovih podružnic sedaj, ko imamo svoje potrebno šol. društvo, nima praktičnega pomena; kjerje potreba, naj se osnujejo samo podružnice „Slovenskega šolskega društva". Tako oklic. S tem smo zvedeli dovolj. S tem pozivom je župnik Ražun s pristaši zabil klin razdora v naše edino, nestrankarsko vseslovensko obrambno organizacijo. Tisti pasus v pozivu: „Z družbo sv. Cirila in Metoda želimo živeti v mirn in prijateljstvu" se nam ne zdi posebno odkritosrčen. Gospodje pri „Šolskem društvu" se morajo dobro zavedati, da so podstavili coklo nesebičnemu in trudaljubnemu delovanju družbe sv. Cirila in Metoda baš v frenotkn, ko je imenovala posebnega potovalnega učitelja za Koroško, ki naj bi izvedel družbeno organizacijo po vseh župnijah, gotovo le edino koroškim bratom v korist. Obiskal je že večino spečih podružnic ter vložil temelj za osnovanje novih podružnic povsod, kjer so tla ugodna. Sedaj je seveda nadaljno delo skoraj popolnoma onemogočeno. Ako se koroški rodoljubi uklonijo Ražunovi paroli, ne preostane naši šolski družbi drugega, kakor se umakniti iz Koroške ter prepustiti delo in skrb novemu konkurenčnemu društvu. To bi imelo usodne posledice za koroško slovenstvo in za narodno disciplino sploh. In kaj je bilo vsega tega treba? Edino le zaradi šentjakobske šole v Rožni dolini. Kako je s to šolo? V Št. Jakobu so imeli utrakvistično šolo, zadnje čase menda petrazredno. Opetovano se je že povedalo, da so take šole krivične in äbhormalne tam, kjer je pretežna večina slovenskega prebivalstva. Vendar je tudi pojem ntrakvističae šole zelo raztegljiv. Na Koroškem imamo v uradnih izkazih utrakvistične šole tndi tam, kjer so že zdavno vrgli iz šole édino slovensko knjigo, zastareli Preschernov „Abecednik" n. pr. v Tinjah. Kjer pa je učiteljstvo narodno, dobi slovenska beseda tudi v ntrakvističnih šolah več pravic, kakor v slovenski Soli z neih-škutarskim učiteljstvom. Zato bi bila morala krajni šolski svet in občinsko predstojništvo v Št. Jakobu, ki sta oba v slovenskih rokah, skrbeti v prvi vrsti za pridobivanje slovenskega učiteljstva. Seveda je še večje hvale vredno, da se je sklenilo zahtevati slovenski pouk. Kakor v vsaki slovenski zahtevi na Koroškem, se je tudi rešitev te prošnje zavlekla. Žnpnik Ražun ni mogel pričakovati rešitve, temuč je začel nabirati prispevke za novo zasebno slovensko, šolo. Posrečilo se mu je zbrati skupaj potrebno svoto in leta 1907 smo slovesno položili temelj novi zgradbi. Ko je bilo poslopje dogotovljeno ter se je šola otvorila, rešilo je ministrstvo — najbrž ravno vsled tega — prošnjo Šentjakobčanov ugodno. Stara šola, kjer je vsled tega pouk slovenski, je padla na tri razrede dočim ima nova zasebna slov. šola tudi tri razrede in nad 160 otrok. Kakor je bilo nedavno čitati v „Slov. Gospodarju", otvorile so novo šolo šolske sestre pod vodstvom posvetnega ačitelja. In tako imamo danes v Št. Jakobu dve slovenski ljudski šoli. Nova šola je krasna palača, kjer ste I. in II. nadstropje še skoraj popolnoma prazni. Sicer se govori, da se je prošnji za slovenski pouk ugodilo le vsled formalne napake v prizivu, vendar ne bo mogla naučna oblast tudi na vsakojake nove prizive zavreči zahteve slovenskih občinarjev. A vsaj dotle, dokler se mora na stari šoli slovensko poučevati, naj bi se poučevanje na novi šoli sistiralo, zakaj sicer se zna zgoditi, da pridemo na slabše, kakor smo bili prvotno. Nemčurski agitatorji so pridno na delu, obrekujejo novo šolo kot nazadnjaško, kloštersko, a posledica bi mogla biti, da bi nahnjskali starše, ki pošiljajo svoje otroke v staro šolo, da prosijo za nemški pouk, češ slovenska je itak nova šola. Potem bi zdrževala občina ponemčevalnico, Slovenci pa bi si morali svojo šolo sami zdrževati. In za to bi se naj upregli vsi koroški Slovenci ter bi se naj družba sv. Cirila izrinila od nesebičnega dela za celo-kupnostl Edina pametna rešitev tega šolskega vprašanja bi bila, da se drže stare šole, dokler ima slovenski pouk, iz nove šole pa bi se naj napravil internat z gospodinjsko in meščansko šolo za deklice. Tak zavod bi se sam zdrževal, ker bi ga obiskovale tudi slovenske deklice z Gorenjske. Kolikor nam je znano, so teh nazorov tudi gospodje pri „Pol. in gospodarskem društvu v Celovcu". v Slovenski denarni zavodi, spominjajte se ob sklepanju letnih računov naše jedine narodne-obrambne družbe ter podarite kak znesek od čistega dobička družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani! v Ženska podružnica Ciril-Metodove družbe v Gornjemgradu, katere ustanovni občni zbor se vkratkem vrši, je nabrala po prizadevanju gdč. Pospehove in Trobetjeve za družbo že nad 60 kron. — b Iz Trbovelj. V veseli družbi se je nabralo o priliki godovanja gosp. Sebastjana Jagra za družbo sv. Cirila in Metoda 8 K, kateri znesek se je izročil blagajniku tukajšnje podružnice kot prispevek ža 4. pokroviteljnino. Živeli vrli darovalci! v Nove podružnice na Štajerskem se ustanove vkratkem v Damljah, Ribnici, Gorojem gradu, Središču, Št Pavlu, Šmartnn pri Gornjemgradu in v Slo-venjgradcu, (ženska podružnica). o Kvartopirci za Ciril - Metodove družbo ! Pri nas se veliko kvarta, a še nismo čuli, da bi kvartopirci odrinili käk groš od dobička v družbin nabiralnik! Prosimo! o G. dr. Janko Sernec, zdravnik v Celju je pristopil z 200 K kot pokrovitelj Ciril-Metodovi družbi v Ljubljani. Čast požrtvovalnemu narodnjakn! o Za Ciril-Metodovo družbo se je nabralo med odborniki „Bralnega društva v Gaber jih" na predlog gospe Podhostnik iz Dramelj 4 K. katera svota se je dala v nabiralnik Lstotam. Dopisi. a Iz Savinske doline. V lepem kraju Savinske doline živi mož-trgovec, katerega zibel je tekla v naj-probujenejšem trgu Savinske doline. Mož je bogat, cela fara mu je dolžna, zato misli menda, da mu ne sme nihče ničesar predpisovati. Ali če drugi nihče, njegova narodna vest, če je še ima kaj, bi mu morala očitati grehe, ki jih vrši dan za dnem. 20. september 1908. je zasekal globoko v srcu vsakega poštenega Slovenca sled, ki mora vsakomur braniti še kakorkoli skusiti ovirati naš narodnogospodarski napredek na korist tujca. A znajdejo se ljudje, ki to š« vedno, in menda iz kljubovalnosti, vrse. S takimi ljudmi — na sramotilni oder! Eden izmed teh je tudi ta naš trgovee. Pred njegovo trgovino vidimo dan za dnem vozove potnikov nemških tvrdk prav dolgo postajati, — potniki slovenskih tvrdk opravijo pri njem hitro. Nedolgo temu je stal „nobel" voz potnika ljubljanske tvrdke Krisper pred njegovo hišo, — v hiši je pa trgovec v potu obraza narekoval potniku naročila, da se je temu krivil kazalec pri pisanja. To je samo eden slučaj! Dovolj dolgo smo opazovali to početje — in počila bo struna potrpežljivosti tudi pri našem prebivalstvu! a Iz Gornjega grada. Narodna čitalnica v Gornjem gradu je imela dne 4. t. m. svoj redni občni zbor. Društvo je v preteklem letn priredilo 9 veselic, otrokom pa običajni Miklavžev večer. Priredilo se je 11 gledaliških predstav, izmed katerih sta se dve ponavljali, dalje 5 predavanj, ob sobotah deloma ob sredah pa običajni zabavni večeri s tombolo in prosto zabavo. Odbor je imel 9. sej. V drnštvu je ležalo članom na razpolago 19 časnikov. Čitalnica si je nabavila jako lep in velik gledališki oder, na katerem se lahko prirerajo tudi večje igre, kar se je pokazalo posebno z igro „Cigani \ Društvo je v tem letu prav marljivo delovalo. Da društvo vživa simpatije, nam je dokazala vedno polna dvorana pri društvenih prireditvah. Le naprej po začrtani poti! d Št. Jurij ob juž. žel. (Občni zbor podružnice c. k r. kmetijske družbe). V nedeljo, dne 10. prosinca se je vršil ob precejšnji udeležbi (100 članov) prav dobro uspeli občni zbor naše podrnžaice. Podajam samo par važnejših točk: Iz poročila g. Drofeniga je bilo razvidno, da je štela podružnica v letu 1908 186. članov. Odbor je imel tekom leta 16 sej, nadalje se je vršilo 18 javnih zborovanj s poučnimi podavanji v Št. Jurju, Dramljah, Slivnici in Št. Jakobu; podružnica je priredila tudi v poletju čebelarski tečaj s praktičnim in teoretičnim poukom, v spomladi pa pohod ali ekskurzijo po vinogradih v Dram-lj&h, kjer se je demonstrirala rezatev. Iz blagajniškega poročila: prometa je bilo leta 1908 v podrnÉpici 11'740'20, pri še le osem mesecev poslujoči jubilejni mlekarni podružnice pa 24.588 30; podružnično čisto premoženje znaša 785 K, razven tega je podružnica razdelila aa 130 K kuretino sulmtalske pasme, katero je nabavila iz lastnih sredstev. Čisto premoženje njene jubilejne mlekarne znaša 445 K. Proračun za L 1909 izkazuje potrebščin okoli 900 K, ki so se izkazale kot pokrite. Razpust cesarjevič Rudolfovega sadje-rejskega društva se vzame na znanje, kakor tudi poročilo, da je premoženje tega društva sedaj prišlo v last podružnice. Sklenilo sejetudi.naj se takoj kupi stavbeni prostor za mlekarno. Sprejel se je opravilnik za isto in storil marsikateri važni sklep glede nje razvoja in nprave Poučno predavanje gosp. Jelovšeka je bilo zelo zanimivo; ob pol 6. je zaključil g. Drofenig občni zbor. d Studenci pri Mariboru. Delavec piše: Zakaj zahtevamo delavci in posestniki v Studencih slovensko ljudsko šolo? Ker hočemo, da bodo znali naši otroci slovenski. Slovenščina je v našem kraju potrebna. Mariborski trgovci in obrtniki zahtevajo od svojih pomočnikov, da znajo slovenski, kar se lahko bere v vsaki številki „Mar-burger Zeitung" in povsod, kjer se naznanjajo službe. V Mariboru ne sprejme nobena velika firma in skoro noben obrtnik nobenega učenca, če ne zna dobro slovenski. Moj tovariš v delavnici je hodil vprašat šefa znane firme g. Martinca v Gosposki ulici, če bi sprejel njegovega sina v uk kot trgovskega učenca. „Najprej vas vprašam, ali zna vaš sin slovenski? Jaz ne morem porabiti učenca, če ne zna slovenski." To je bil odgovor. — Pa tndi drugod so spoznali naenkrat, da je dobro, če zna človek slovenski. Citali smo, da poučuje celo uradniško društvo v Gradcu svoje člane zastonj v slovenskem jeziku, samo da dobivajo potem lažje službe in lepše službe po Spodnjem Štajerskem. Ravnotako se učijo slovenščine tudi avskultanti pri c. kr. sodiščih v Mariboru in Celjn. Letos vam je dobil dovoljenje c. kr. vadnični učitelj Otmar Herbst, da poučuje v slovenskem jeziku v posebnih slovenskih kurzih nemško mladino. Tisti gospod sicer sam hudo lomi in tolče slovenščino, a za začetnike bo že dober, samo da se začnejo nemška deca učiti. Ko se je naznanjal tisti Herbstov kurz, se je čitalo tako: „Ker je znanje slovenskega jezika potrebno vsakemu Nemcu, ki hoče kedaj služiti na kakem javnem mestu štajerskega ali koroškega juga, se toplo priporoča učenje tega jezika vsakomur, ki bi ga lahko kedaj rabil. Prospekti se dobivajo zastonj pri K. Scheidbachu v Gosposki ulici." (Marb. Zt 3. oktobra 1908.) Tudi po srednjih šolah obiskujejo nemški dijaki vedno pridneje slovenske tečaje. S slovenskimi stariši se torej ne ravna odkritosrčno, če se ne privošči njihovim otrokom slovenska šola. Nemci so bogati in lahko plačujejo svoji deci posebnega učitelja za slovenščino, slovenski delavec pa tega ne more storiti. Oni lažje preskrbe svojo deco in jih spravljajo do boljšega kruha, delavski otrok pa se strašno lahko zanemari, ker ga v nemški šoli učitelj kaj rad psuje in mu vceplja zaničevanje do materinega jezika. Mi slovenski stariši nismo zadovoljoi s svojo šolo v Studencih. Devet nemških razredov imamo, a nikdar se ne sme spregovoriti z mojim otrokom slovenski v šoli. Za božjo voijo, kam gremo v 20. stoletju? — Da s šolo nismo zadovoljni, dokazuje že to, da pošiljajo mnogi svoje otroke v mesto v c. kr. vadnico in v samostansko šolo, da se učijo vsaj nekaj slovenski. Zato zahtevamo slovenski stariši v Studencih, da velja § 19. avstrijskih državnih osnovnih zakonov tudi v Studencih, kjer nimamo samo 40 otrok pripravljenih za slovensko šolo, ampak 20 0. b Šo&tanj. Zadnji mesec lanskega leta je v našem trgu strahovito razsajala škrlatica; bila je v 20 hišah in s prižnice se je oznanilo, da je za to boleznijo umrlo 75 otrok. Kaj je krivo, da se ta kuga pri nas celo leto vedno pojavlja? Morda pa ne sanitetna oblast? Župan zaže-ljenega mesta „Stadt Schönstein", ali vam je znano, kakšna stanovanja imajo nekateri v trgu ? Ali ni županova dolžnost skrbet za poštena stanovanja v njegovi tovarni do mozga izsesanih delavcev in občinskih ubožcev? Zakaj plačujemo 60% doklad? Morda za jubilejne pojedine ? Pod takimi razmerami se pač ni čuditi, da nam tudi legar ni preredka prikazen. Iz Žetal. „Kmetijsko in bralno društvo za Žetale" je priredilo dne 10. t. m. po večernicah svoje poučno zborovanje. Predsednik, g. nadučitelj Sotošek pozdravi udeležence najprisrč-neje, ko otvori shod. On omenja tudi v pozdravnem nagovoru, kako hoče društvo svoj namen in delo izvrševati. Prvo poučno predavanje je imel g. uč. Zrimšek. On je govoril o potresu. V začetku svoje razprave omenja g. predavatelj o nesrečah, katere so zadele v zadnjem času južno Italijo. Potem razlaga o vzrokih potresa in to pokaže nazorno na šolski tabli. Poslušalci so sledili njegovem govoru z velikim zanimanjem. Drugi poučni govor je imel posestnik g, Simon Potočnik o razm-nem sadjarstvu. Povedal je svoje bogate skušnje, ki si jih je v tekn več let pridobil. Iz njegovih ust se je slišala tudi pikra resnica, da se kmetovalci tukajšnjega kraja premalo brigajo za sadjarstvo, ter jih je spodbujal k resnem delu v tej stroki. Tretjo razpravo je imel zopet g. F. Zrimšek, in sicer o Zeppelinovem zrakosplavu ali zračni ladji. Navedel je prav na kratko iznajdbe človeškega uma, h katerim se v najnovejšem času pridružila iznajdba zrakosplava, ki se da voditi. Potem pokaže sliko Zeppelinovega zrakosplava in sporiše njegove poiskusne izlete. On konča svoj govor s sliko prihodnosti, kako se bode mogoče promet po zraku vršil. Po občnem zborovanju se vrši odborova seja v kateri se sklene, da se letos le kmetijski strokovni listi za društvo naroče. Kakor je to zborovanje pokazalo, se društvo prav lepo razvija. Pristopilo je na novo nekaj udov. Z veseljem se lahko povdarja, da ima društvo lepo bodočnost. Šolski vestnih. Ženska ročna dela v naših šolah. „Zveza avstrijskih ženskih društev" se je pritožila pri učnem ministrstvu na Dunaju, da pouk v ročnih delih po ljudskih in meščanskih šolah ne vstreza praktičnim zahtevam gospodinjskega poklica deklet v poznejšem življenju, da so razni izdelki cesto neporabni ter da se s šivanjem začne prepozno itd. Opiraje se na to pritožbo je zahtevala omenjena zveza, da se spremeni dosedanji učni načrt za ženska ročna dela ter se določi minimum tega, kar je za poznejši poklic deklet neobhodno potrebno, da znajo. Po izjavah raznih šolskih vodstev o tem predmetu in uspehih po sedanjih učnih načrtih pride nedvomno do tega, da se načrti res izpremene, sestavi zaželjeni minimum, ter se položi težišče v šivanje, ri je zlasti za kmečke ženske največjega pomena. Vsako kmečko dekle brez izjeme mora znati šivati preproste kose perila, robiti, obšivavati, zlasti pa krpati in likati (gladiti) perilo ter plesti in podpletati nogovice; manj važna dela so zaznamovanje, vezenje, zanjkanje in kvačkanje. Dandanes, kose čipke dajo kupiti za mal denar in manjka kmetu delavskih moči, bi bilo pač nespametno, da bi se odrastla za potrebnejša dela sposobna dekleta ukvarjala s kvačkanjem čipk. S sestavo minima neobhodno potrebne snovi in s izpremembo učnega načrta pa še stvar ni ugodno rešena. Starši1 morajo posvetiti stvari več zanimanja. Mnogi očetje na kmetih — a tudi matere — smatrajo ta predmet doslej za nekako postranski, celo nepotreben, dasi je eminentnega pomena. Večkrat se oče pojprej dolgo obotavlja, preden seže v žep po nekaj vinarjev za nakup platna, volne, igel itd. Tako je v začetku šol. leta minilo često več tednov, predno so deklice sploh lahko začele delati; poleg tega je bilo in še je precej takih, ki si potrebnih reči sploh niso niti nabavile. Jasno je po takem, da učni uspehi tuintam niso mogli biti najboljši in se je gori omenjena zveza upravičeno pritoževala. Da se stvar obrne na bolje, treba je, da si dekleta o pravem časn omislijo ves potrebni materijal oziroma pri-ne80 zahtevano vsotico denarja, vse potrebno pa naj naknpi in porazdeli učiteljica žen. ročnih del, ki blago najbolj pozna. Tako se doseže najlepša enotnost. Kmečki starši pa se tudi naj ne sramujejo dajati deklicam seboj malo raztrgano obleko, ki se jo učijo v šoli zakrpati. To je uk za praktično življenje. Brez zgoraj navedenega najpotrebnejšega znanja iz ročnih del ne more dandanes izhajati nobena dobra gospodinja. v Kadenje mladoletnih. V pedago-gičnih krogih se danes mnogo ukvarjajo s tem zlom in mu iščejo odpomoči. Predsedstvo nizozemske učiteljske zveze je poslalo v tem oziru 1200 učiteljem in učiteljicam okrožnico. Rezultat je bil sledeč: od 24.789 dečkov jih je kadilo 35% tuintam, 17% redno in 2% sta tobak že redno žvečila. Učenci sirotinskih šol so dali najvišji odstotek kadečih in „čikajočih" otrok. Učiteljsko osobje je izreklo skoro enoglasno sledečo sodbo: Kadilci so kakor topi, nepazljivi, so najslabši šolarji, pišejo slabo in s tresočo roko. Nič čudnega, če se nizozemsko učiteljstvo z besedo in pismom bori proti kadenju otrok; žalibože se ga pri tem malo ali nič ne podpira. Na Angleškem so v tem oziru bolj energični. Tam so kratko malo prepovedali kadenje. Sprejel se je zakon, po katerem bodo imeli policaji, stražniki mestnih vrtov in tudi druge odraš-čene osebe pravico prijeti otroke, katere bi našli pri kadenju. Kazni so sledeče: prvič opomin starišem, drugič ukor in tretjič 5 šilingov kazni. Vsi trafikantje so kaznovani, ki prodajajo otrokom do 16 let cigarete ali tobak za lastno porabo. To še sicer ni ide-jalen zakon v našem smislu, a je vsaj neko preventivno sredstvo. Na Avstrijskem seveda za take reči nima nikdo časa! — Štajerske novice. b Pozivanje k bojkotu Slovencev s — „slovenske" strani. „Slov. Gosp." piše: Pazite na trgovce! Svoje somišljenike prosimo, da nam poročajo o vseh onih slovenskih trgovcih in obrtnikih, ki smatrajo za svojo glavno (?) nalogo, boriti se proti naši kmečk:. stranki, a podpirati liberalno stranko in časopisje. Kdor ima kak liberalni časopis, je jodpiratelj liberalne stranke ravno tako, kdor podpira liberalne liste z inseriranjem. Naši ljudje vedo, kako jim je proti takim ljudem postopati. V krogih kmečke stranke se resno misli, da bi se ustvarila organizacija katoliško - narodnih trgovcev in obrtnikov! Z veseljem pozdravljamo to misel! Svoje somišljenike med trgovci in obrtniki bo stranka in naše časopisje pošteno podpirala. Ravno tako poziva „Straža", naj hujskajo -duhovniki k bojkot« naprednih trgovcev in obrtnikov. — Ne bomo na tem mestu preiskovali, kako se strinja duhovniški poklic z oškodovanjem lastnih tarano v ; pribiti pa hočemo, da je ob tem času, ko se borimo .v tako resnem boju proti Nemcem, naravnost izdajstvo, ako mariborska gospoda zahrbtno napada naše trgovstvo in obrtništvo ter skuša uprizoriti organizirano pravcato vohunstvo proti njim. Edini smo si z mnenjem cele slovenske poštene javnosti v ob-' sodbi tega protinarodnega in podlega početja klerikalcev, ki nima primera v nobenem drugem večjem narodu in ki je tembolj zaničevanja vredno, ker izvira iz čisto s prostaške želje po „kšeftu". Klerikalci bi radi z naprednim denarjem razširili svoje časopisje in si pridobili denarje za" volilne boje. Pričakujemo, da dado slo venski trgovci in obrtniki po svojih društvih in osebno primeren odgovor, v ostalem pa naj ostanejo mirni; ako so klerikalci že tako daleč, da indi-rektno pozivajo svoje somišljenike, naj hodijo v krajih, koder ni „katoliških" trgovcev, raje k Nepcern, bode naša javnost kmalu pometla z njimi. Kako more koga strankarstvo tako daleč zavesti, da pljujejo tako grdo v lastno skledd — je človeku, ki ne dela z vero in katolištvom kupčije, nerazumljivo. Pfui Teufel! o Boj za slovenski uradni jezik v Svetini pri Celju. Narodni občinski odbor v Svetini pri Celju je sklenil dne 14. junija 1905, da naj bo uradni jezik obč. urada v Svetini slovenski, da je odbor upravičen tudi od drugih oblastev in uradov le slovenske dopise zahtevati. Objednem se je občinski urad pooblastil, da naznani ta sklep vsem javnim uradom. Na podlagi tega sklepa je obvestilo občinsko pred-stojništvo različna oblastva, da je občinski odbor sklenil izključno v slovenskem jeziku uradovati in samo v slovenskem jeziku spisane dopise sprejemati, nemške uradne dopise in spise pa zavračati. Celjsko okrajno glavarstvo je na to dne 29. grudna 1906 izreklo, da vsebuje sklep občine Svetina deloma prekršek člana 19. drž. zak. z dne 21. grudna 1867, drž. zak. štev. 142 in se je njegova izvršitev prepovedala. Proti tej prepovedi je vložila občina rekurz na štaj. namestnijo; da nič ni izdal, je znano že iz kokarskega slučaja. Zanimivo bo pa vseeno, če navedemo utemeljbo: namestnija izjavlja, da je odbila ugovor iz prej omenjenega vzroka in „ker mora občina v svoji lastnosti kot javna oblast njej pripadajoče uradne posle samo iz takih materijalnih in formalnopravnih vzrokov odrekati, kateri so v zakonu opravičeni in jo veže torej zaradi tega, ker ne obstoji na Štajerskem posebni zakon o jezikovni rabi samoupravnih in državnih oblastev, tudi dolžnost, da sprejema v nemškem, t. j. v političnem okraju celjskem brez-dvomno navadnem, jeziku spisane uradne spise in jih rešuje. — Upamo da bodo Svetinčani po kokarskem vzgledu boj nadaljevali do upravnega sodišča, katero bo še le slovenski občini dalo pravice, ki so ji po drž. in prirodnem zakona zajamčene. Pa v Avstriji je do teh pravic trn jeva pot! Postaja Triglav leta 2000. Kakor vsako leto, tako se vrši tudi letos v celjskem „Narodnem domu" na pustno nedeljo (21. februarja 1909.) velika maškerada celjskega „Sokola". Naslov tej prireditvi bo: Postaja Triglav leta 2000. Bilo je običajno, da so se razposlala za te prireditve vabila po celem slovenskem Štajerju. Tako opozarjamo tudi letos Slovence blizu in daleč na ta dan in jih vabimo že sedaj, da posetijo na pustno nedeljo Celje in prebijejo tukaj, koder se to-likrat med letom zbirajo na resna posvetovanja, enkrat tudi par zabavnih uric. Osobito prosimo sedaj že, da se ozirajo razna slavna društva po mo-žnostna to prireditev. Omenjamo tudi, da se delajo že velike priprave. Vese-lični odbor je z raznimi odseki mar-ljivó na delu. S virala bo pri maške-radi vojaška godba pešpolka št. 17. iz Celovca. — Več pravočasno. o Na celjski pošti imajo nekateri nemški uradniki, posebno oni pri denarnem prometu navado, da govore s slov. strankami, ki prinesejo slov. nakaznice ali čeke, nemški ter nočejo razumeti slovenski. Mislimo, da si bodo dali dopovedati že v Celju od g. vodje, da je naš poštni urad dvojezičen. o Grda razvada. V Celju še mnogokrat slišimo naše slovenske žene in dekleta govoriti na ulicah blagoglasni „kuheldajč" namesto lepega našega slov. jezika. Da se ne sramujejo. a Herzmannovo hišo na Glavnem trgu 3 v Celju je kupil trgovec Stiger za 120 tisoč knfe. a Najnovejša vest. — Piše se nam: Znano je, kolikanj se je pisalo še ne pred tako davnim časom o nemški šoli v Gaberju pri Celju, katero je nameraval nemški „Schulverein" ustanoviti ter je bil tudi voljan v to svrho darovati svoto 80.000 K, a s pogojem, da mestna občina celjska vsaj prispeva ravno toliko. A celjska občina se ve je morala pač iz lahko umljivih vzrokov to darilo — odkloniti, katero dejstvo je graški „Arbeiterwille" kaj drastično ožigosal. — Iz verodostojnega vira poizvemo, da. hoče „Schulverein" k prvotno nameravanmu daru še dodati 15.000 K! Bode-li celjska občina darilo še dalje odklanja? Vsekakor je stvar zanimiva in radovedni smo, kaj tozadevno ukrenejo naši mestni očetje. A naj že bo kakorkoli, to lahko rečemo, da bodo naši „Nemci" imeli prej svojo ponemčevalnico v Gaberju, nego pa mi Slovenci nujno potrebno novo — okoliško šolo, ako bo naša delegacija v drž. zboru še nadalje tako „dosledna". 1 o Iz Dramelj nam piše kmečki somišljenik: Danes zjutraj je bil pri nas potres. Pa zakaj ? Gosp. župniku Ogrizeku se je po dolgem trudu posrečilo, da nas je po svojem mnenju čisto „fental" v „Slov. Gosp." — a tu ga imaš! Veselje ga je takoj minilo, ko je dobil iz Celja poročilo, da je okr. glavarstvo zavrnilo njegov priziv glede davkoplačilnega izpiska in potrdilo reklam, komisije, ki je izrekla, da nima občina dolžnosti, da bi davčno-uradni seznam vrakomur (in tudi g. župniku) na ogled razpoložila. Zopet torej mrzel curek — g. župnik je bil vsled tega tako razkačen in je tako razbijal po župnišču, da smo imeli potres! Občinski urad ima sedaj nalog razpisati volitve. Volilni boj se je za našo kmečko napredno stranko dobro pričel — in bo tudi peljal do zmage, naj se potem g. Ogrizek in „SI. Gosp." magari na glavo postavita I d Povišana sta v 7. činovni razred prof. gg. Koprivnik v Mariboru in A. Funtek v Ljubljani. a Hudo opekel in ranil se je ob gostiji v Št. Rupertu nad Laškim trgom v torek, dne 19. t. m. zvečer tamosnji 18-letni kmečki fant Jazbinšek. Ves popoldan je še streljal in ko je ob 9. uri zvečer to delo skončal, prišel je s pištolo in zavojčkom, kjer je imel smodnik, v hišo veselja in sicer v Čumnato, kjer so imeli svati shranjena svoja oblačila. Hotel pa je še pištolo nabasati za v jutro. Pri tem pa se mu sproži in ves smodnik vname. Strašno ga je razmesarilo v obrazu ter nevarno pohabilo obe roki. Vsa sobica je bila nakrat v plamenu. Pet plaščev je zgorelo. Komaj so oteli hišo. Fanta so pripeljali 22. t. m. v tuk. bolnišnico. — Da bi to brezumno streljanje ob gostijah vendar že bilo enkrat oblastveno odpravljeno! a Župnijo Reka nad Št. Pavlom pri Preboldu je dobil g. J. Gričnik, doslej kaplan pri Sv. Marku na Drav. polju. a Iz Trbovelj. K našemu poročilu o seji krajnega šolskega sveta v Trbovljah moramo dodati še to, da je bil od občinskega odbora izvoljen tudi narodnjak in predsednik ustanovnega odbora „Sokola", g. Anton Počivavšek za uda krajnega šol. sveta namesto Nemca J. Kitzerja. Castitamo! a Mariborsko glavarstvo in slovenščina. Na tukajšnjih uradih se z vso silo zatira vse, kar je slovensko! Ako v kateri pisarni hočeš slovenski govoriti, tedaj si kar lahko pogledaš, kje je mizar duri ' naredil. Med drugimi uradniki se posebno odlikuje komisar Netolicky, ki slovenske stranke kar meni nič, tebi nič pošilja nazaj. Ali bi ne bilo dobro te gospode poučiti, da se mora s slovenskimi strankami tudi vljudno obuašati, ter ž njimi v njih materuemu jeziku govoriti. V kratkem bomo vzeli ostro metlo in segli tudi v druge pisarne. a Niti jednega zavoda za slepe nimamo Slovenci. Vse take uboge reve moramo dajati tujcem v roke, ki jih seveda ponemčijo. a V ormoškem okraju dobijo občine po 64 mtc. krmil (drugikrat) v razdelitev. Krme zelo primanjkuje in ni je daleč okrog dobiti. V Varaždinu se prodaje snop turšičine slame po 20 vinarjev. a Nečuvena surovost. V pondeljek so se peljali Blaž in Janez Foršt-ner ter A. Šuper iz Zgornje Ponikve v Celje, da nastopijo tam svoje večmesečne zapore. Pri Arji vasi so srečali Ježovnikovega hlapca Pavla Pod-vernika z velikim vozom sena. Ker se jim ni mogel zadosti ogniti, jih je to tako razkačilo, da so reveža do krvi pretepli ter ga pustili ležati na cesti. Nesrečnež ima dve težki rani na glavi in desno roko zlomljeno. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. b Veliki protinravno8tni izgredi so se vršili v separeju neke graške nočne kavarne. Policija že preiskuje zadevo, v katero je zapletenih več oženjenih možakov. b Povalejeva zadeva in finančno ravnateljstvo v Gradcu. Finančni ravnatelj Mensi pojasnjuje danes z ozirom na dr. Koroščevo interpelacijo v graških listih, da dotični akti, ozir. spisi niso bili ukradeni, temveč so morda vsled njihove nenavadne oblike padli iz akta in so se založili drugam. Sedaj se pridno iščejo. Mensi pravi, da dotični akti tudi niso merodajni za dr. Povaleja in se dado tudi z ustnimi izjavami prič nadomestiti. b Trdovaten samomorilec. Zadnji pondeljek je umrl v hudih bolečinah v Podgorju pri Slovenjgradcu posestnik Franc Škodnik. Umrl je najbrž vsled zastrupljenja. Škodnik je imel večkrat prepire v domači hiši in je živel v prepričanju, da ga lastna rodbina zasleduje. Zato si je skušal večkrat vzeti življenje. Enkrat se je obstrelil in enkrat poskusil obesiti, pa so ga še pravočasno rešili. Tokrat se je najbrž sam-zastrupil. b Zgorela je v sredo zvečer v Gerečji vesi blizu Hajdina hiša in vsa gospodarska poslopja posestnika Blaža Turka. Pogoreli so tudi vsi pridelki obleka, perilo in poljedelsko orodje. Škoda je tem večja, ker je bil Türk zavarovan samo za poslopja. Kako je nastal ogenj, ne vedo Turkovi stariši povedati. On sam je sedaj pri vojakih. d Nadvojvodinja Marija Jožefa se mudi te dni v Gradcu. Stanuje v hotelu „pri slonu". Udeležila se bode poroke grofa Rudolfa Attemsa. d Mesta sekundarnih zdravnikov. Štaj. deželni odbor razpisuje na kirur-gičnem oddelku dež. bolnišnice v Radgoni jedno, in v Maribora po jedno mesto na medicinskem in kirurgičuem oddelku za sekundarne zdravnike. Prošnje do 15. februarja na deželni odbor. d Volilno gibanje za deželnozb. volitve je na Sr. in Zg. Štajerskem že zelo živahno. Po deželi se marljivo gibljejo nemški agrarci in klerikalci, po mestih pa nemška ljudska stranica. d Mesto okrajnega gozdarja v Kozjem. Za Kozje se je sistemiziralo mesto okrajnega gozdarja za brežiško okr. glavarstvo. Zgodilo se je to čisto na tihem, seveda zato, da bi se ustvarilo zopet jedno mesto nemškega posestnega stanja. Slovenski in slovanski kompetenti se opozarjajo na to mesto. d Ogenj. Dne 18. t. m. med 4. in 5. uro popoldne izbruhnil je ogenj v hiši zakonskih Janeza in Cecilije Oblak v Zabukovcih štev. 53, občina Griže. Hiša je zgorela in imata imenovana nad 2000 K škode, a zavarovana sta bila samo za 600 K. Kako je ogenj nastal, še dozdaj ni dognano. d Cesar je podaril požarni brambi v Gotovljah 100 K in v Arjivasi 120 kron podpore za nabavo gasilnega orodja. d Županom v Marijareki pri Laškem je bil izvoljen 7. t. m. namesto odstopivšega Mihaela Pišeka Franc Breznikar, posestnik v Mali Reki 77, in obč. svetovalcem Martin Laznik, posestnik v Mali Reki št. 50, namesto umrlega Antona Gradišek. d Prvi roditeljski sestanek se vrši jutri v Poljčanah ob 3. pop. v ljudski šoli. Govori g. nadučitelj Ceh od Sv. Jerneja. d Roko je odtrgalo v četrtek kmečkemu fantu Furmanu v nekem mlinu blizu Konjic. Prinesel je rž v mlin in tam po neprevidnosti vtaknil roko med kolesa. b Nemška gonja proti Slovencem v Gradcu. Ženska podružnica Ciril-Metodove družbe v Gradcu je hotela danes v dvorani „Kaufmanshaus" v Gradcu napraviti domačo veselico v prid družbi, a se ji je vsled gonje nemškjnacijonalnih listov dvorana odpovedala. ___ Kranjske novice. v Razpuščeno veteransko drnšsvo v Ljubljani je obstojalo 35 let in štelo 400 članov. Ima 23.000 kron premoženja, s katerim razpolaga po pravilih — deželna vlada, Lepa šahova poteza — Božidarja Švarca! Med člani je razumljivo ogorčenje in v nedeljo se vrši protestni shod. v Vseslovenski kmečki shod sklicujejo klerikalci za 31. tm. v Ljubljano. Govorilo se bo o starostnem zavarovanju, o poselskem vprašanju, o vzajemnem delovanju kmečkih zvez itd. Upamo, da bodo gg. poročevalci Krek, Povše in drugi govorili tudi kaj o pooblastil-nem zakonu in „slučajni" absenci kranj- skih klerikalnih poslancev pri tozadevnem glMovanju. Gradiva smo jim dali že dovolj! Koroške novice. v Zaradi arogantnih a «mikih uradnikov na postaji v Celovcu in sploh na Koroškem so interpelirali v drž, zboru včeraj 22. tm, posi. Grafenauer in tov. Uradniki v Celovca, posebno neka Anderwald, se obnašajo nasproti Slovencem, ki zahtevajo vozne listke v slovenskem jeziku, naravnost odurno. Tudi škandalozne razmere glede uradništva pri železnicah na Štajerskem so se v tej interpelaciji primerno o-svetlile. Primorske novice. v Afero z „Dalmacijo", ki je povzročila stavko slovenskih voznikov v Trstu, je spravil v drž. zbornici v interpelaciji na dnevni red posi. Rybaf. V interpelaciji se natančno opiše razvoj afero in se primerno osvetli verolomno postopanje „Dalmatie" ter protidelav-sko postopanje 8oc. dem. stranke v Trstu. — Politična kronika. V parlamentu so stavili poslanec Öelakovsky, Udržal in dr. vprašanje na voditelja naučnega minist, v katerem zahtevajo, naj se zakonski načrt Kolisko Axmann ne predloži cesarju v potrjenje. Nadaljnje se razprava o nujnem predlogu posi. Kaline o oskrbi vdov in sirot po v vojski palihvojakih. Sprejet je bil nujni predlog o italjanskih izgredih na dunajskem vseučilišču. Ob tej priliki je poslanec Mühlwert, ki je stavil ta nujni predlog izjavil, „naj bi z ozirom na obstoječe razmere bilo bolje, da bi denar ostal doma. kjer imamo dovolj siromaštva in naj bi se nesrečnim Messincem nič ne pošiljalo". (!) Vse to naj bi bil nemški odgovor na italjanske izgrede na dunajskem vseučilišču! Soc. dem. posi. Renner je po zasluženju ožigosal ter se v svojem govoru toplo potegoval za italjansko univerzo v Trstu, pobija pa nujnost Mühlwertovega predloga, ker njegova stranka ne bo trpela, da bi se gospodarska, socijalnopolitična in kulturna vprašanja vedno morala umikati narodnim prepirom in obstrnkcijskim nakanam nacionalnih politikov. Poštni odlok za pofttno ravnateljstvo v Pragi. Vodja trgovinskega ministrstva je izdal dne 22. t. m. glasoviti „poštni odlok" ki je že predno je bil objavljen, spravil na noge vse nemške in češke politike in razburjal vso javno mnenje v Avstriji. Ta ukaz pravi, da ostane v „notranjem poslovanju glede rabe deželnih jezikov, merodajno stanje, katero je obstalo dne 1. januarja 1908. Glede občevanja s podrejenimi pošt. uradi in pošt. uslužbenci velja isto (t. j. službeni jezik je nemščina!) le s poštnimi uradi III. razreda in s poštnimi postajami je dovoljena izjema (t. j. le s temi uradi in uslužbenci se sme češki dopisovati!) Tako imajo uradovati tudi eksponirani uradniki oziroma nadzorniki. V občevanju s strankami in avtonomnimi oblastvi naj se glede rabe jezikov postopa kar najbolj konciliantno. Glede reševanja podrejenih organov veljajo na početku omenjene določbe (t. j. „notranji" uradni jezik je nemški!) Politični položaj. Nemci so po svojem ministru že naprej zvedeli vsebino „poštnega odloka" in ker jim ta ni do pičice izpolnil njihovih zahtev, so sklenili, da se ne udeleže češko-nemške ankete, katero je vlada nameravala sklicati, da se izreče o pripravljenem jezikovnem zakonu za Češko. Nemško napredno casipisje kuje . kapital i7. te umetno vzburjene nemške razbnrjenosti. Vsi listi so polni izjav raznih voditeljev nemško - naprednih strank, katerih edini namen je z nacionalnim radikalizmom pridobiti kolikor fflogoče purgarskih politikov in volilcev za se. To je posi. dr. Licht v N. Fr. Pr. priobčenem članku naravnost priznal rekoč . „Nemško-napredni poslanci bodo svojo narodno dolžnost v polni meri m. brez zadržkov in pridržkov ^polnili. Ako se to zgodi, j i m j e z a-upanoje njih volilcev zagotovljeno!" Torej boj za mandate pred vsem, zato je za mislečega človeka radikalizem teh ljudi kaj smešen, ako trde: „Tu ni popustljivosti, ne slabotnih kompromisov ampak samo odločno vzdrževanje temeljnih zahtev, katero moramo staviti za vzdržanje in zasiguranje nemške narodnosti v Avstriji!" Kakor bi bil „poštni odlok" to nemško narodnost v Avstriji spravil v nevarnost. Tako torej Nemci. Baron Bienerth je odložil sklicanje češko-nernške ankete na nedoločen čas. •Čudno iu obžalovanja vredno je, da so Poljaki prišli Nemcem na pomoč s •tem, da je predsedništvo Poljskega Kola izjavilo, da ne pošlje na češko-nemäko anketo svojih zastopnikov, češ da se ne mara mešati v češko-nemški spor! Tej izjavi pa dodaje željo, naj bi se mimsterstvo čim prej parlamentari-ziralo. Jugoslovani postopajo s Čehi solidarno. Nade, da bi bilo mogoče vstvariti novo koalicijo in parlamentarno vlado, so v tem trenutku skoro popolnoma zginile, baron Bienerth si je tega popolnoma v svesti iu je dejal, da se namerava parlament razpustiti. Ako se to zgodi, bi prevzelo vlado definitivno uradniško ministerstvo. Rešitev vseh perečih vprašanj kakor : sorijalno zavarovanje, podržavljenje železnic, aneksija Bosne in Hercegovine, trgovinske pogodbe itd., ki stoje sedaj na dnevnem redu, bi bila s tem na neizmerno škodo delajočih slojev prebivalstva odložena na nedoločen čas, 7M vse to pa bi se imeli zahvaliti nemški prenapetosti, ki ne zua in noče br/.dati sv jih neopravičenih nacijonal-nih zahtev in se prilagoditi pravim interesom celokupne države. v Ureditev jezikovnega vprašanja v slovenskih deželah. Poslanec dr. Ben-kovič in tt. so stavili v državnem zboru včeraj nujni predlog, zadevajoč postavno urejenje jezikovne rabe pri uradih v «lov. deželah. Najnovejšo brzojavna in telefonija poročila. Parlamentarna situacija. Ounaj, 23. jan. (Pos. brz. „Nar. dn.") Današnja politična situacija se najboljše označuje tako: včeraj so bile razširjene vesti, da se je podal ministerski predsednik baron Bienerth k cesarju in mu je poročal o ponesrečeni akciji za anketo o jezik, vprašanju na Češkem. Baje je ponudil tudi svojo demisijo. Kakor je zvedel naš korespondent, te vesti niso resnične. Ponesrečenje jezikovne ankete ne pomenja poraza vlade temveč, da je parlament popolnoma odrekel. Kršč. soc. korespondenca „Avstrija" pravi, da če parlament odreče, dobe Ogri vojaške in bančne koncesije, pri nas bi se uvedlo starostno zavarovanje in podržavljenje železnic, Kossuth in njegovi pristaši bi se pa na avstr. stroške smejali. Češki klub. b Dunaj, 23. jan. (Brzojavka „Nar. Dn.") Predsednikom češkega klubi je izvoljen posi. dr. Kramàf, za namestnika pa Pacäk in pl. Pražak. Jezikovne naredbe pri poštnem ravnateljstvu v Pragi. a Dunaj, 23. jan. K jezikovnim odredbam trgov, ministerstva glede poštnega ravnateljstva v Pragi je treba najprej pripomniti, da so le provizor. značaja; ne naslanjajo se na odredbe pod Claryjem, ampak obnavljajo v splošnem stanje od 1. jan. 1907. Nemški jezik ima veljati kot uradni jezik pri poštnem ravnateljstvu v Pragi, vendar pa so izjeme dovoljene. Nemci pravijo, da se je za nje obrnila stvar na bolje, dočim izjavljajo češki listi, da je uspeh na njihovi strani in da so Nemci doživeli poraz. Sodba o italijanski pravni fakulti v Rimu. b Rim, 23. jan. (Brzojavka „N. D.") „Popolo Romano" piše: Avstr. vladna predloga o italijanski pravni fakulteti mora prisiliti Tittonija k odstopu, ker je v isti meri nepravična in nerazumljiva kakor sama s seboj v protislovju. Govor Greyev. b London, 23. jan. (Brzoj. „N. D.") Angleški državni tajnik Grey je izjavil na javnem shodu svoje zadovoljstvo zaradi premirja med Avstrijo in Turčijo, katero bo evropski konferenci o balkanskih razmerah dokaj olajšalo stališče. Ruski politik Maklakov v Belgradu d Belgrad, 23. jan. (Pos. brz. „N. Dn.) Tukaj je bil dva dni ruski politik Maklakov ; včeraj je odpotoval v Bosno, potem obišče najbrž Zagreb, Ljubljano; na banketu, ki so ga njemu na čast priredili v hotelu Moskva srbski parlamentarci, je izjavil, da je cela Rusija brez izjeme na strani Srbije in ofici-ielna Rusija nikdar ne pripozna anek-sije, ker v tem slučaju bi morala biti razpnščeUa tudi tretja duma. ki tega pod nobenim pogojem ne bi dovolila Rusija se danes zaveda, da je moč Jugoslovanstva njena moč, ker pride čas, ko bo Rusija morala reflektirati na pomoč Jugoslovanov. Naročajte plačilne listke dr. sv. Cirila in Metoda. Listnica uredništva. Trborlje: Ukrenite vse zasebnim potom. Za nas je nevarno o stvari pisati ! 1700 hmeljskih drogov 7—13 metrov dolgih, smrekove kapnike, na katerih je že 2 leti hmelj rasel imam naprodaj. Dalje 106 der za sušenje hmelja, 80 kg kovi-nastih cevi za hmeljske sušilnice. — Prodam po ugodui ceni vse skupaj ali na drobno zaradi preselitve iz Špitaliča pri Motniku v Snodnjo Hndinjo pri Celjn. Kdor si gre sam v Spitalič ponje, dobi ceneje ; kdor pa želi, mu te reči tndi na dom za primerno ceno postavim. Mihael Podbevšek Spodnja Hudinja št. 17, pošta Celje. Veletrgovina na debelo in drobno s špecerijskim blagom in deželnimi pridelki ANTON KOLENC, CELJE, Graška cesta žt. 22 v lastni hiši in „Narodni dom", priporoča c. gg. kolegom, C. gg. duhovnikom in slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo z vedno svežim in najboljšim špecerijskim, ter sploh v to stroko spadajočim blagom, po najnižjih dnevnih cenah. Prosim za mnogobrojen obisk. — Knpujem in prodajam vsakovrstne deželne in gozdne pridelke, sadje, sveže in suho, kakor: jabolke, hruške, marulice, breskve, želod, divji in pravi kostanj, narestek (knoper); nadalje vsakovrstna žito, pšenico, ječmen, oves, fižol, laneno seme, krompir, bob, grah, bučna zrna. maline, jagode, suhe gobe, malisDO štupo, mravljične jajce, vosek, maslo, smrekovo, ma-cesnovo gobo in strožle, vsakovrstne cvetke in korenice raznih zelišč, pitano kuretnino ter sploh vse, kar v t.govino spada. — Najboljši švicarski sir in salame za gg. gostilničarje. Voščene, ceresim in mili-sveče, kadilo in olje za cerkve. 31 51-3 ViKtor BeVc sliUar te plrcfrr 4 Celju SaVinsüa ali« M » prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela in jih izvrftnje solidno in po zmernih cenah. Šoštanjska godba je "na razpolago za vsakovrstne veselice in sicer 6 — 16 mož na lok, 10 — 20 mož na pihala. — Slavnemu občinstvu se priporoča kapelnik Josip Mazej, Šoštanj. 59 8-6 Darujte dražb! sV. Cirila in jtietoda! Ženitev ali možitev ne sme zmotiti nobene slovenske neveste in nobenga ženina, da bi šla kam drugam balo kupovat , kakor r narodno trgovsko hišo na debelo in drobno R. Starmecki, Celje, kjer je velikanska zaloga finega volnenega blaga za nevestine obleke, snkna in kamgarna za moške obleke, svilnenih robcev, belega platna sa perilo in rjnhe in različnega drugega luannfaktnrnega blaga. Velikanska zaloga. Čudovito nizke cene. 2 59-4 Vinske drože kupi vsako množino po najvišji ceni Robert Diehl žganj ar na, Celje. 24 17—7 Učitelj slovenščine se iiče ki bi učil Čeha hitro in pravilna slovanski govoriti, pisati in pravilno rabiti slovenski jezik za vsakdajno potTebo. — Cenjene ponudb.e sprejema upravništvo tega lista. Moderno urejena briVnica V jYiaribora Šolska ulica nasproti kavarne „Central". Postrežba čista, točna in solidna. — Izdelujem tudi lasulje in kupujem lase. Spoštovanjem es lo-i Ivan Berg les, brivec. R. Diehl žganjarna, Celje priporoča svojo veliko zalogo doma žgane sli-vovke, tropinovca brinovca, vinskega žganja in domačega konjaka. 25 2-5 SINGER^ šivalne stroje kupujte samo v naših trgovinah, katere lahko vse spoznate na tem znamenju. Me dajte se zapeljati po naznanilih katere nameravajo z nami-gavaujem na ime SINGER prodajati obrabljene stroje ali pa drugod izdelane stroje, ker nI ne oddajemo svojih strojev na prekupovalce ampak jih prodajamo naravnost občinstvu. SINGER Co. Delniška dužba za šivalne stroje Celje, Kolodvorska ulica 8. Plača se za enkratno objavo.................60 vin. za dva- ali večkratno objavo za vsakikrat...........50 Če znaša oglas več kakor 5 tiskanih vrst, se plača za vsako na- daljno vrsto ......................10 „ Oglase v „Malem oglasniku" se plačuje vnaprej (tudi v znamkah)-Na vprašanja, tičoča se oglasov, odgovarjamo le, če je priložena vprašanju znamka ali dopisnica za oderovor. Upravništvo „Narodnega Dnevnika". Proda se trgovska hiša z gostilno in trafiko na dobrem prostoru pod ugodnimi pogoji, takoj. Ponudbena upravništvo „NarodnegaDnevnika". 12 10-2 Izvrstna šivilja Slovenka se priporoča velecenjenim damam za izvrševanje najfinejših in navadnih oblek ter perila po najnovejši moderni izpdljavi. Naslov v upravništvu „Narodnega Dnevnika". 13 2-2 k a1 O "P dober delavec in zaveden Slo-IV nidi venec bi prav dobro shajal v J večjem kraju na Spodnjem Štajerskem. Tozadevna pojasnila daje uredništvo tega lista. Proda se nova hiša zraven cerkve in meščanske šole, 6 oralov zemljišča in vinograd. Lastnik Joe. Str gar v Krfikem. 11 6-5 Učenec trgovini mešanega blaga Cerknica, Kranjsko. iz poštene hiše, s primerno šolsko izobrazbo, se sprejme takoj v A. Pogačnik, 8 3-2 Bencinov - motor 20 — 24 k. s., kateri je bil samo 6 mesecev v obratu in izvrstno deluje, se vsled nabave električne moči, takoj po ceni proda. — Kje, pove upravništvo „Nar. Dnevnika". 9 3-2 Ivan Naraks izdelovatelj sodavice in pokalic v Zgornji Ložnici, pošta Žalec priporoča svoje izvrstne in solidne izdelke. — Imam vedno v zalogi 70 3-1 ogljenčevo kislino. Slovenski gostilničarji, pozor! m Edini narodni Krojač 4 Maribora, ulice 4 Jakob lfezjak se priporoča slavnemu občinstva za izdelovanje oblek za gospode in dečke, po najnovejšem kroju. Velika zaloga vsakovrstnega blaga iz domačih in tujih tovarn. Izdelujejo se tudi vsakovrstne pletenine na stroje. 49 -a „Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Cetju" išče za svojo zadružno klet veščega ki je zmožen vseh kietarskih opravil in tudi knjigovodstva. Ravnotam se išče tudi poštenega ki se razume zraven svoje stroke tudi pri kletarstvu. Plača in nastop po dogovoru. - Ponudbe se naj pošljejo do 20. februarja t. I. na zgorajšni naslov. 64 3-2 ti Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje je plodonosno nalaganje gotovine pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje. „LASTNI DOM V GABERJU PRI CELJU sprejema hran. vloge od vsakega, četudi ni član zadruge na tekoči račun ali na vložne knjižice in jih obrestuje od dneva vložitve do dneva vzdiga po 5 lo Rentni davek plačuje zadruga sama, tako da dobijo vlagatelji na ===== leto polnih pet kron od vsakih naloženih sto kron. ===== Sprejemajo se trgovski računi zanesljivih tvrdk v inkaso in menice v eskompt. Posojila daje zadruga proti 6% obrestovanju na poroštvo zastavljanje vrednotic in dragocenosti ter nepremičnin, proti izstavljanju menic in dolžnih pisem; odplačevanje glavnice in obresti se vrši v mesečnih ali pa posebej dogovorjenih četrtletnih oz. polletnih obrokih. Zadruga »Lastni dom« ima v Gaberju tik Celja na razpolago 28 lepih stavbenih prostorov, ki merijo skupaj 2 ha 22 a 4 m2; na teh stavi hiše zadružnikom, ki se za to oglasijo in vplačajo v gotovini vsaj 10% vrednosti zemljišča in projektirane stavbe. — Denarni promet 11 i leta 1908 do inklusive 1,300.000 K. Pisarna se nahaja v CELJU, Rotovška ulica štev. 12, v I. nadstropju. Uraduje se vsaki dan med navadnimi uradnimi urami. — Posojila se izplačujejo vsako sredo in soboto od 8. do 12. ure dopoldne. C. kr. poštne hranilnice račun štev. 54.366. — Telefon štev. 48. Učenec sin poštenih, kmečkih starišev, kateri je slovensko ljudsko šolo dovršil (z nemške šole ga ne maram) se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom pri ____v Maks Berlisgu, Zetale pri Rogatca. «a 6-2 Gostilna s konoesijo ob zelo obljudeni cesti 20 minnt od Celja, na pročelju 9 oken, velika gostilniška in posebna soba. 5 sol) za stanovanje, lep gostilniški vrt, veliko dvorižče in vrt za zelenjavo, gospodarska poslopja z hlevi, vse prenovljeno, se takoj proda z vsem inventarjem za 15000 K. Vknjižba hranilnice 6000 K. 58 3-3 Naslov pri npravništvu „Narodnega Dnevnika". Vabilo na redni občni zbor v Mariboru, pegistrovane zadruge z omejenim poroštvom, kateri se bode vršil v nedeljo dne 7. svečana 1909 ob 2. uri popoldne v „Narodnem domu" v Mariboru s sledečim sporedom: 1. Poročilo ravnateljstva. — 2. Poročilo nadzorništva. — 3. Sklepanje o uporabi čistega dobička. — 4. Volitev dveh članov ravnateljstva. — 5. Nadomestna volitev nadzorništva. — 6. Sprememba pravil. — 7. Razni predlogi. Maribor, dne 22. januarja 1909. Ravnateljstvo. Zuezna trgouina Rotouška ulica 2 v Celju Ček. rač. št. 75.Z21 Svoji k svojim! RGOVINA s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem priporoča: kan-celijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ovitni, barvani it(l. papir. Prodaja c.kr. šol. knjig in igralnih kart. Lastna zaloga šol. zvezkov in risank. Svinčniki, peresa, peresniki, vsake vrste črnilo in barve, radirke, tablice itd. Največja zaloga vseh tiskovin za krajne šolske svete, občinske nrade, hranilnice in posojilnice, okraj, zastope, župnijske urade, odvetnike, notarje, privatnike itd. Trgovske knjige v vseh velikostih, z eno ali dvema kolonama črtane, vezane v papir, platno, gradi ali pa v polusnje. Dopisnice umetne, pokrajinske in druge. Zavitki za urade v raznih velikostih. Molitvenike itd. Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba. Cene nizke. Zuezna knjigoveznica Sdiillerjeua cesta 3 v Celju Sdiillerjeua cesta 3 J" Zvezna tiskarna v Schilierjeva cesta št. 3. B n a a Ček. račun št. 75.222. T- ISKOVINE v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine —j brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa nepre-citane v koš. Sleherni ki to upošteva in deliije dosledno v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku usili nehote prepričanje, da deluje z vzorpim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. ©®S©S-S-«-3S&S-€-€~39 Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike je „Zvezna tiskarna v Celju". Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisknimi stroji, najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenj. stranke.---------------- §111 Svoji k svojim! "[|jjjj ITTTDOBNO urejena ter opremljena z najnovejšimi pomožnimi stroji, z — modernimi črkami in okraski se S priporoča slav. občinstvu, korpo-racijam, društvom in uradom v izdelovanje vseh v svojo stroko »padajočih del od najpriprostejše do najfinejše izpeljave. Vezanje knjig za privatnike, društva in korporacije se izvršuje v najkrajšem času. Trgovske knjige v zelo trpežni vezavi. Hranilne in zadružne knjižice s črnim, zlatim in barvastim tiskom v moderni izpeljavi. Zapisniki vsakovrstne oblike. Galanterijska dela. Natis na trakove. Časopisne mape za kavarne, gostilne in društva. Aktni fasciklji za odvetnike in urade. Za trgovce, tovarne in obrtnike se najhitreje izvršujejo vzorčne knjige. Strogo solidno delo. Primerne cene. J" 43 150—5 mmmmmi IVAN RAVNIKAR, Celje Telefon št. 17. Graška cesta št. 21. Telefon št. 17. Trgovina s špecerijskim blagom, deželnimi pridelki in raznimi suhimi in oljnatimi barvami. Priporoča svojo veliko zalogo kineškega, ruskega in ceylonskega čaja; naravnost importlranega Jamajka ruma in konjaka; vseh vrst namiznega in zdravilnega vina. Velika zaloga kave najrazličnejše kakovosti, surove kakor vsak teden 2t» štirikrat sveže žgane. 50-4 Za poštni čas priporočani namočeno, kakor suho polenotfko, sardine, morske postrvi v olju, sveže surovo čajno maslo in druge delikatese. Bogata zaloga stearlnskih, voščenih, nagrobnih in božičnih sveč. Svinjerejce opozarjam na „Lucullus", s katerim najhitreje in najceneje zredijo svoje prašiče. Na drobno in debelo. Poštna naročila se izvršajejo solidno in vestno. Olite tófo 11 Ignac Božič narodni krojač v Mariboru v dr. Rosinovi hiši, Tegethoffova c. št 16 se priporoča slavnemu občinstvu v izdelovanje vsakovrstne obleke za gospode. — Velika zaloga blaga na razpolago. v„ 30.51-8 Cene nizke. = Postrežba točna. T0IFL0V TALANOA CEYLO»l-ČAJ 6 52—4 Najvefija in najcenejša iastoe*» v in različnih drugih zlatih, double itd. uhanov, verižic, zapestnic in sploh vsakovrstne zlatnine in srebrnine. O f Predno si kupite uro, rOiZlir i oglejte si mojo veli-, kansko zalogo pravih ivicarskih zlatih, srebrnih, nikelnastih in stenskih nr, I budilk, verižic, toplomerov, očal, daljnogledov itd. — vse po najnižjih cenah. ^^^ Naročite cenike, katere3razpošiljam zastonj in poštnine prosto. Popravila 'izborna in točna. Rafael Salmič v Celju, ,Narodni dom'. jViodna trgofina paVcl jVlagdic, EjuMjatta, prcšcrnoVc titicc 7. Svilnato blago, baržuni, pliši in tenčice. pajčolani, Čipkasti ovrafnihi, čiphe, vìozlii, sminate vezenine. Jabots, Fiehus, damski ovratniki in kravate. Svilnati in haržunasti trakovi. Pocamenterija porte in vrvice, resice, krepi nee in vrvice za tapet nlke. Krepi in fiori za žalovanje. Zlate in srebrne resice, čipke in vrvice. Šerpe iz svile, čipk in volne. Hogavioe za dame, dekleta in otroke. Oprava za novorojenčke, posteljne podloge iz kavčuka. Sudanec za šivanje, pletenje in vezenje. Gumbi in različne igle. Različne podloge in potrebščine za krojače in šivilje. Idrijske čipke, vezene čipke in vložki. Pajčolani za neveste, mirtovi venci. Damsko perilo, spodnja krila, predpasniki in kopalne obleke. Modrci in potrebščine za modrce. Giace rokavice in rokavice za uniformirance pletene, letne in zimske rokavice. Hopalno perilo, dišave, ftnls in ustna voda. 3opiCe, hlačfee, otročje perilo in Odeje ZB vozičke. B s la-7 Krtače za obleke, glavo in zobe. Srajce za gospode in dečke, spodnje hlače, ovratniki, zapestnice, naprgniki in žepne rute. Pravo Jägrovo normalno perilo, srajce Tricot, jopice in hlače. JHrežaste in potne jopice, srajce, čepice in pasovi za šport. Nogavice, naramnice, odeje in blazine za potovanje. Kravate, gumbi za manšete, Za lovce: telovniki, nogavic«, rokavice in dokolenice, Ogreva!ci za kolena, meča, prsi, hrbet, trebuh in glavo. Nahrbtniki, ovratniki, robci. Narodni trakovi in zastave, narodne čepice, torbic« in drugi domači narodni izdelki itd. itd. sam^it Edino narodno H Prta jihtftijtrsfo Hims^i Stavbena in umetna kam-no»cèka obrt s strojnim ::: obratom. «: Izvrševanje vseh stavbe« nih deli kakor stopnic, fasAd, podbojev, pomolov, nastavkov itd. Iz različnih kamen o v in iti cementa. it: Sjieotjaina deiavmoa in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih m kamnov itd. :<: Bruäenje, pultranje in strnganje kamena s stroji. se%o podjetje V Celju. InfiajtrijsKa dražba. —"'=■—* dustrijska družba Cete'. pj)^ Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Napraya zidanih ali betoni« ranih rodbinskih grobišč :t: (rakev). :t: Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s šamotnlra ali ::: cementnim tlakom. jh Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočth marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, ude-tavanje napisov v iste. ;:: Narodna dolžnost vsake slovenske gospodinje je, da zahteva v vsaki trgovini le izborno z znamko,tiger' Pfeife™ pralno milo 9» 51-8 iz milarne v Spodnji Hudinji pri Celju pošta Celje. | Restavracija | M HRDD Nil DOM' v Mariboru se prlporofi« slavnemu občinstva za blagohoten obisk. Izboraa postrežba. Izvrstna vina, kakor: ljutomerska, haložka; dr. Turnerjev muškatelc, mosler, vinaria; blzeljčan, konjičan. Pivo iz budjeviške pivovarne. Izborna kuhinja. Po letu udobno kegljiiče. Vrtni paviljoni. — Sobe za tujce. Razširjajte „Nar. Dnevnik!" Posojila gg. državnim, železniškim in zasebnim uradnikom, učiteljem, profesorjem, čast. duhovščini, trgovcem, rokodelcem itd., po 6% ter 20 % letnega odplačila, tudi brez poroštva dobavlja reelno in direktno samo za povrnitev gotovih stroškov, tvrdka H. Wo sa h I o, zastopnik bank v Oloraueu. (Priložite znamko I) Ne posredujem, ampak sem zastopnik bančnih zavodov! 41 62—3 VINKO KUKOVEC stavbni podjetnik, koncesijonirani tesarski mojster^ lastnik parne žage in trgovina z lesom na Lavi pri Celju, se priporoča za prevzetje vseh v stavbno stroko spada-jočih, posebej zlasti tesarskih del. Nakupuje stavbni les po primernih cenah in proti gotovemu plačilu. _-__14 52-4 Kupujte narodni kolek! Dužnošfajerska hranilnica u Celju u flarodnem domu. 1 Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do_ 12. ure dopoldne in jih obrestuje po itiri odstotke ter pripisuje vsakega pol leta h kapitala. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. ! T Dosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 kron, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, sknpno tedaj nad 45.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice dragih posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Slovenci, poslužujte se SfiTttitftafofcIfr Itlfffl Pri nalaganju svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne urauuuiu a|i varovance in zahtevajte pri sodiščih, u .. . da se naloži denar za mladoletne oziroma za varovance izključno le v JhZUv?19]u?I}Q UTaUi CO. 56 62—2 r ff Ustanovljena leta 1835. Franc Ksav. Souvan, Ljubljana. Bogata zaloga manufakturnega —=— blaga. ===== Cene brez konkurence! Na debelo! sw-e Na debelo! =p s Velika slovenska trgovina! Največja zaloga modnega, volnenega, suknenega in svilnega blaga. Perilno blago, batist, cefir, kreton v velikanski izberi po strogo solidnih cenah. POSOJILNICA V CELJÜ Telefon štev. 22. v lastni hiši „Narodni dom". Telefon štev. 22. POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88.000 kron vplačanih deležev. POSOJILNICA uraduje vsak dan od 9. ure do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznikov. Poštne hranilnice ček. št. 9579 jfad 6 milijonov Hron hranilnih Vlog 47 52-2 HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 41/2"/o- ~ Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6%, 51/20/0 in 5°/0 obrestovanju. jfad 340.000 Kron rezerVn. zabada «ssr