^ DOMOVINI Leto TI1I T Ljubljani, dne 11. aTgusta 1932. 32. štev. Po delti v zatišje Predsednik višjega deželnega sodišča g. dr. Anton Rogi-na je zaprosil zaradi dosežene starostne meje za upokojitev. O. dr. Anton Rogina je letos pomladi praznoval 70-letnaco svojega, narodu ln vzvišenemu poklicu posvečenega življenja. Rodil se Je 27. marca 1862 v Podgorju prt Slovenjgradcu kot sin ugledne kmečke družine. V krogu našega lzobra-ženstva in svojega poklica je po svoji značilni kremeni-tostl njegov starodavni rod našel najboljšega zastopnika. Sedaj, ko se odpravlja v pokoj, ne bo v spodttko njegove velike skromnosti, če rečemo, da je predsednik g. dr. Anton Rogina mnogo koristil našemu narodu zaradi svojih velikih sposobnosti ln svoje narodne zavednosti. Po končanih pravnih študijah je služboval pri državnem soaišču v Ljubljani^ potem kot sodnik na Vrhniki, v Kranjski gori in Novem mestu,, kjer je postal višji sodni svetnik. In povsod, kjer je služboval, je bil deležen največjega spoštovanja, ki je istočasno veljalo človeku, narodnjaku in sodniku. S treznim mirom je nam red vedno spravil v ravnotežje vse to, kajti njegovo življenje vodijo v prvi vrsti krem eni ta značajnost, človekoljubnost, srčna do* brota ln globoko razumevanje ljudskih teženj. Svojega odlo6» nega narodnega prepričanja ni nikdar skrival, odličnih njegovih sposobnosti v poklicu pa niso mogli prezreti niti leta 1916., ko so ga poklicali k višjemu deželnemu sodišču v Gradec. Prej j. služboval v Novem mestu in ko je bil pred tem sodiščem med drugimi obsojen zaradi veleizdaje tudi pisatelj dr. Ivan Lah in potem oproščen, je bilo vsem zavednim narodnjakom jasno, da Je mogel pred besnostjo nemškega vojnega preganjaštva reševati žrtve samo sodnik tolikih sposobnosti in tolike značajnO usmerjenosti, kakor je bil dr. Rogina. Ob prevratu so dr. Rogina kot enega najodllčnejših slovenskih pravnikov poklicali k novo ustanovljenemu višjemu deželnemu sodišču v Ljubljani. Pokoj« ni predsednik Kavčnik in on sta organizirala naše višje deželno sodišče ter preprečila vsak zastoj v poslovanju naših sodišč Zaradi velikih zaslug v tej težki dobd je bil g. dr. Rogina odllf kovan z redom sv. Save HL vrste. Z začetkom leta 1928. pa J* prevzel predsedstvo višjega deželnega sodišča. Z Izrednim mL rom, s katerim Je v svojem življenju ln poklicu reševal najtežjo naloge, odhaja tudi v pokoj. Sila njegove osebnosti pa nan| jamči, da bo enako čvrst ln delaven še dolgo ohranjen narodi! in domovini. Prvi sokolski dom v Savinjski dolini Znidaršlč, narodni poslanec Albin Koman, zastopnik Kmetijske družbe Franc Kafol, predstavnica narodnega ženstva gospa Žnidaršlčeva, predsednik Zveze društev kmetskih fantov ln deklet, Ivan Kronovšek in drugi. Priobčujemo slike s te lepe prireditve, ki so se je udeležili ne le domačini in sosedje iz krajev pod Krimom, temveč je prišlo gledat tekmovanje tudi veliko število Ljubljančanov in Posavcev ln Posavk, ki so bile tudi med brhkimi žanjicaml. Na prvi sliki so spodaj žanjice, ki korakajo na tekmovalno polje, zgoraj pa žanjlca, ki hiti žeti in vezati zadnje snope, ^pveda je ob njej polno radovednih gledalcev, ki jo vzpodbujajo in občudujejo. Na drugi sliki so pa prve tri zmagovalke, ki so dobile lepa darila, m sicer je v sredi prvakinja Albina Zalarjeva, ki je prejela srebrn nastavek poln sladkarij, darilo ministra Puclja, na desni Francka šenkova, tudi Ižanka, ki je bila druga m je prejela srebrno zapestno uro, darilo poslanca Komana, na levi je Josipina Trampuševa z Golega brda, ki je bila tretja ln je prejela srebrno zapestno uro, darilo bana dr. Marušiča. Novi sokolski dom v Gornjem gradu, prvi v Savinjski in Za« drečkl dolini, je bil preteklo nedeljo slavnostno otvorjen. Zače« tek je storjen, da ima gornjegrajski Sokol svojo dvorano S odrom. Delo pa se bo še nadaljevalo, da bo novi sokolski dom v kras vsej pokrajini. Tekma žanjic na Ižanskem polju Na Ižanskem je imela preteklo nedeljo kmetska mladina svoj veliki praznik. Glavna tekma Zveze društev kmetskih fantov m deklet za naslov prvakinje med žanjicami se je razvila ob krasnem vremenu v uprav veličastno manifestacijo kmetske in nacionalne misli. Prireditev se je vršila na Ižanskem pojlu pod zgodovinskim gradom, četrt ure Izven vasi v smeri proti Krimu, ob poti, ki vodi v romantični Iški Vtntgar. Na sredi polja je bil postavljen sijajno okrašen oder. Tamkaj so bili zbrani mnogi predstavniki oblastev, društev ta javnosti, med njimi zastopnik bana g. sreski načelnik Franjo Grabjec f Slika levot Pred odhodom na Rakitno Protituberkulozna liga je poslala skupino bolnih otrok na okre. vanje na Rakitno. Na vlak so jih spremili predsednik dr. Joža Bohinc (na desni), zdravnika dr. Prodan in gospa dr. Kristan - Lunačkova (na levi). Kakor je videti na sliki, nosijo otroci s seboj tudi prapor lige in nujno potrebno harmoniko, da jim bo za veselo pesem na prijetnem letovanju. ha "128720 ha -135QOOHa 36350ha 48360ha • 90940ha "128720 ha -135 000Ha 1930 Prostovoljno ga silno društvo v Krški vasi je letos 17. julija proslavilo otvoritev svojega novega doma. Na predvečer je bila baklada in podoknica zaslužni kumicl gospe Rudma-novi. V nedeljo ob 11. se je nato izvršila svečana blagoslovitev in otvoritev doma. Nagovorili so navzoče gasilce in mnogobrojne udeležence duhovnik Toma-zin, načelnik društva Iv. Lopatic in župan Martin Horva-tič, mala deklica pa je s pesniško zasnovanim nagovorom izročila šopek cvetlic ge. ku- ___________________ mici. Upravičeno so govorniki poudarjali važnost gasilske organizacije in požrtvovalnost vaščanov, ki s z neumornim delom in uvidevnimi podporami pripomogli k dograditvi dma, ki ne bo služil le svrham vrlih graditeljev, temveč v splošno kulturne in prosvetne svrhe. Svečanosti je sledila prijetna in dostojna prosta zabava na vrtu g. Dvornika, kjer se je posebno požrtvovalno izkazal ubrani krškovaški pevski zbor. Tudi drugod ni bolje 4345 2290 1929 Vsak pozna težave našega kmetijstva, ki g& tirajo dolgovi na boben. Da tudi v Nemčiji ni kmetu z rožicami postlano, vidimo nazorno z naslednje slike: Hišice nam kažejo, kako je raslo število na dražbi prodanih posestev od 1925,—1931. leta, polja pa površino v hektarih. Pač žalostna slika propadanja nekdaj tako na prednega nemškega kmetijstva. 80letnica požrtvovalne narodnjakinje Gospa Ivana Vošnjakova je prejšnjo sredo dopolnila SO let svojega plodo. nosnega življenja. Rojena ie bila 1. 1852. kot hčerka posestnika Kajtne na Gomilskem, leta 1880 pa se je poročila s pekovskim mojstrom gospod. Francetom Vošnjakom v Šoštanju. — Mlada zakonca sta ustanovila v Šoštanju gostilno, ki sta ji dala ime »Jugoslavija«. Zaradi hudih nasprotstev nemškutarjev ta gostilna seveda ni imela obstanka. Leta 1891. pa sta zakonca kupila v Celju hišo na sedanjem trgu Kralja Petra in ustanovila tam pekarno, ki je prvo slovensko podjetje te vrste v Celju. G. France Vošnjak je deloval pri posojilnici, pri Slovenskem obrtnem društvu ter pri vseh narodnih organizacijah in mu je pri tem težavnem delu zvesto pomagala gospa Ivana. Zakonca sta vzorno vzgojla in posvetila delu za narod šet otrok. Mož je umrl v Celju že leta 1907 in je nato vodila pekarno vdova s svojo najstarejšo hčerko. Ob lepem jubileju še mnogo srečnih let. V ljubljanski bolnici, kjer Je zadnje mese* ce zaman iskal iz. bolšanja svojemu spanju, Je te dni smrt rešila trpljenja uglednega ljubljanskega fotografa gosp. Frana Grabjeca. Sele lani 19. septembra je praznoval petdesetletnico rojstva. Bil Je dolga leta načelnik zadruge fotografov za dravsko banovino, za katero si je pridobil prav izredne zasluge. Po rodu Poljak se je v Ljubljani povsem udomačil Pokojniku naj bo ohranjen časten cpo-minl. Nov gasilni dom v Krški vasi Ob smrti skladatelja Oskarja Deva V Mariboru je umrl 64-letni skladatelj, deželni sodni svetnik Oskar Dev, zaslužili slovenski komponist in harmonizator narodnih pesmi ter ustanovitelji mariborske Glasbene Matice. Pokojnik je bil rojen v Planini na Notranjskem. Ljudsko šolo je pohajal v Črnomlju, gimnazijo pa v Novem mestu in Ljubljani. Na nižji gimnaziji v Novem mestu mu je postal glasbeni vodja p. H. Sfittner. Višjo gimniazijo Je študiral v Ljubljani, kjer se je v glasbenem študiju oklenil Glasbene Matice. Učil se je pri Franu Gerbiču. Po opravljenih skušnjah se je lotu prakse za odvetniškega kandidata. Ostal je poldrugo leto v Postojni, potem Je prestopil v sodno službo in služboval kot sodnik v škofji Loki, Kranju, na Brdu in v Mariboru,, kjer je šel lani v pokoj. Pionirsko delo pa je opravil Oskar Dev z nabiranjem koroških narodnih pe-Bmi. Nabiral je ta narodni zaklad nad 10 let v Rožu, v Ziljski in Podjunski dolini. V štirih zvezkih je neprisiljeno harmonizlral narodne napeve in jim dal koncertno obliko. Kako lepe in prikupne So te skladbe, priča dejstvo, da jih je narod večinoma sprejel in prepeval ob .vsaki priložnosti. Nad vse popularne so Devove nagrobnice. Tovarniške naprave, kjer se čisti soliter Slika levo: Poset angleškega brodovja Med angleškimi ladjami, ki so posetile naš Jadran, je bil tudi nosilec avijonov »Glorions«, ki ga vidimo na sliki. Ladja je dolga dobrih 250 m in 50 m široka ter nosi v dveh etažah okrog 90 letal .opremljenih z bombami in torpedi, ki ao tako urejeni, da se med letom lansirajo v morje proti sovražnim ladjam. 'Ta nosilec avijonov je delo najnovejše konstrukcije, Polnoštevilma posadka šteje 1200 mož. Slika desno: Smrt avstrijskega državnika V sanatoriju »Wiener-wald< v Pernltzu na Nižjem Avstrijskem je pred dobrim tednom preminil bivši avstrijski zvezni kancelar dr. Ignacij Seipel. Kakor znano, je dr. Seipel bolehal že več let. Letos spomladi so začele njegove telesne moči vidno pešati, zato se Je podal v sanatorij, kjer se je njegovo stanje le za kratko dobo izboljšalo. Pred nekaj dnevi so mu znova začele pojemati moči, dobil je zelo nizko temperaturo ln oslabljenje srca, tako da je podlegel. Z dr. Seiplom je od-šel v večnost eden izmed najbolj nadarjenih politikov krščansko socialne stranke. Rojen je bil 1876 na Dunaju. Po končanem študiju teologije je kmalu postal doktor ter je kot tak dobil leta 1909. pro-fesuro za moralno teologijo na dunajski univerzi. Leta 1919. je bil imenovan za ministra socialne politike v Lammaschovi vladi, ki je bila zadnja nekdanje monarhije. Dr. Seipel se nI nikdar odrekel svojemu monarhističnemu mišljenju in je bil tih prijatelj Habsburžanov. V avstrijski republiki je trikrat sestavil vlado. Kot odličen pisatelj je spisal poleg mnogih teoloških tudi politična dela, eno najvažnejših je bilo »Narod ln država«. Vest o nenadni smrti bivšega zveznega kancelar-ja, prelata dr. Ignacija Seipla, je na pravila zelo globok vtis. Dr. Seipel je bil pokopan na državne stroške pri takšni udeležbi, da jo je Dunaj le redko videl. Zapustil ni premoženja. več^rnesecev' obtožen J vim nastopom so ta- jj|| ^MK^i'' ! ko ^ obiskane, da je 0* jj^^Jfljl Pogled na dela za vodovod v Ponikvi, ki bo te dni slovesno otvor. jen ter bo preskrboval z zdravo vodo stotine hiš. Slika spodaj: Kopanje surovega solitra. ,-r. • 1 j Boj med kemijo In naravnimi proizvodi Pred vojno Je kril potrebo dušika v veliki večini naravni soliter, ki ga kopljejo v Cileju, kakor vidimo na sliki, z ogromnimi stroji. Surovi soliter čistijo v posebnih napravah. Ko je bil pa med vojno uvoz čilskega solitra nemogoč, so nastale po Evropi velike tovarne za umetni soliter, ki ga dobivajo iz zraka. Eačel se je boj med obema proizvajalcema. Kakor kaže, bo podlegel naravni čilski soliter. Slika desno: Leunawerk — največja tovarna za dušik in dušikove proizvode na svetu. Bilka levo: Pred novim vzletom v stratosfero Slika levo: Prva slika o siamski revoluciji Slamakl oficirji čitajo proglas revolucionarjev, da je izgubil kralj, zadnji absolutistični (samodržni) vladar na svetu, pravic« do neomejene vladarske moči. Prof. Piccard ki se pripravlja na drugi vzlet v stratosfero, Je dospel s svojim avtomobilom in svojim spremstvom na letališče Dilbendorf pri Curihu, kjer kani startati z asistentom Cosynsom. Novinarjem je pogumni profesor izjavil, da še ni točno določen dan njegovega vzleta, ki zavisi v prvi vrsti od lepega vremena. Balon se bo dvignil eno uro ali po ure pred sončnim vzhodom in bo ostal v zraku do 18 zvečer. Piccard računa z možnostjo, da mu lahko zračne struje zanesejo balon v bližino Afrike, kjer bo primoran spustiti se na vroča peščena tla. V veliki višini, ki jo kani doseči, so namreč vetrovi zelo močni, mestoma znaša njih brzina do 200 km na uro. Na tokratni polet bo vzel s seboj oddajni aparat za kratke valove. Z B^HBBBBMMH^BiBKjKžl^i-a^flBaBi^jaHgMaMMMMMMM^gg« njim hoče v slučaju potrebe H klicati na pomoč, zlasti v primeru, da bi njega in Co- synsa zaneslo daleč od ljud- ■EMpHB^ ..; i j % skih bivališč. Oddajni apa- ||K 1SF d^H :' ^ f \ *" 'SJfPCipS rat je močan 50 watov ln Cosynsovo klicno znamenje JKr »' ^ 1 jih ^SoB^^P^^Jii Cosyns po valovnem traku, i 1 > rffcl Ifev ^S^^tlM in sicer v višini 6000 m nad AKT HF? Mf^* j,JffiHjfe- H zemljo, kjer se kanita on in B„ < IP^M^^KSr C^^^^M HbJH Piccard nekoliko ustaviti, če ' ■PHMB pojde vse po sreči. Način Ep*. JPZ&| Cosynsovega oddajanja pa HSHS zavisi povsem od antene in Bffi . f.4 j IJJSh^jBj^Kjrf ». L H^^^pi njenega delovanja, glede katerega so mogoče samo do- mt - |S MjBMMp^^^Mff^^^^MH^ * mneve, ne pa kakšna sigur- BnkgB M * ^jkuaHEBL* 81 nos t. Vsak Cosynsov klic bo fijka, ■> - * hHB|9 preveden s posebnim kiju- B/^^K čem, zato bodo njegove kil- HllliMieaiTO BH^f^P ■ P^^^^oMHf^V ce razumele v prvi vrsti ose- nmHjBj^Jg S A - E^^^jflP '4UHB be, ki jih bosta učenjaka v ■■■Hi -"' M^^ioHiBlB^^BiMiBi naprej posvetila v svoje šifrirano pismo. tokratnim spremljevalcem «*vvm v« v fuitavui vvmjuSOIII (levo). V Bruslju so dogradili gondolo za drugi vzlet profesorja Piccarda v stratosfero. Te dni so Jo pod učenjaikovim (X) nadzorstvom prepeljali v Ourih, kjer bo Piccard starta! v stratosfero. domovini Zadnji portugalski kralj v svoji Portugalski mornarji neso krsto s truplom zadnjega portugalskega kralja z angleške križarke »Concord« v Lizboni. Nedavno se Je poroda etiopski prestolonaslednik. — Slika nam kaže novoporočenca, ko odhajata iz cerkve Slika desno: