PRIMORSKI DNEVNIK j« začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni cDoberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idnji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski1
linije)
r
c s
r_
O
Cena 650 lir - Leto XLII. št. 151 (12.476)
Trst, sobota, 28. junija
Po ponovnih parlamentarnih porazih v preteklih dnei
ro
S
S
•o
s
Craxijeva vlada odstopna
Socialisti in demokristjani si izmenjujejo obtožbe glede krivde za padec vlade - Predsednik republike Cossiga še ni odločil ali pošlje to vlado pred parlament ali podeli drugi mandat
RIM — Bettino Craxi je naposled odstopil. Prva vlada s socialističnim predsednikom je padla. In je padla točno kot Cossigova, »ustreljena« od prostih strelcev takoj potem, ko je bila prejela zaupnico glede pomembnega ukrepa. Kriza je naravno neposredna posledica spopadov, žolčnih izbruhov »dvoboja na daleč« med socialističnim tajnikom in tajnikom, največjega zaveznika De Mito. Težka kriza torej, z nepredvidljivimi rešitvami, za 3edaj vsekakor nevidnimi. Predsednik republike, ko je prejel od Craxi ja ostavko, je ohranil rezervo glede tega, ali jo bo sprejel ali ne: v drugih besedah, če bo podelil nov mandat ali poslal sedanji kabinet pred parlament.
Gre za isto formulo, ki jo je Cossiga oporabil ob »krizi za Sigonello«, toda sedaj so okoliščine povsem drugačne. Tokrat se soočata, na povsem nasprotnih stališčih, dva največja zaveznik|a pcjtstrankarske koalicije, Craxi, in z njim socialisti, hočejo o-stati v Palači Chigi do naravnega izteka mandatne dobe. Zato bi potre-
bovali ponoven mandat za drugo Cra-xijevo vlado, okrepljeno z globoko preosnovo njene sestave. KD pa se zavzema za ponovno pridobitev vodstva vlade, čeprav je pripravljena dovoliti obstoj sedanje, a najdlje do spomladi.
Odprtje krize jo je nekako iznenadilo, in torej KD lahko kvečjemu sprejme možnost povratka Craxijeve vlade pred parlament. »Kriza, predvsem pa vladna preosnova, ki bi jo izvedli pod emotivnim vtisom četrtkovega protislovnega glasovanja, pravi današnje glasilo KD v članku, ki pa je bil napisan pred odhodom Cra-xija h Cossigi, nista pravi odgovor prostim strelcem, moreta nasprotno predstavljati nagrado njihovi neodgovornosti, ne da bi pridobili večja jamstva, da se taki dogodki ne bi ponovili v prihodnosti.
Seveda! Ker demokristjani in socialisti, zvračajoč odgovornost ha proste strelce in prezirajoč resnico, da ti predstavljajo vedno, še najbolj pa
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
De Mita previden, a hkrati ironičen na otvoritvi deželnega kongresa KD
TRST — Ciriaco De Mita je bil včeraj gost deželne Krščanske demokracije, ki se je zbrala na kongresu v tržaški Pomorski postaji. Sekretar KD se je izognil neposredni oceni rimskih političnih dogodkov in nedavnih volilnih izidov na Siciliji, v njegovem posegu pa ni manjkalo (tudi ironičnih) namigov na Craxija in zlasti na odnose med demokristjani in socialisti. De Mita je vsekakor potr-dil, da se stranki relativne večine, zlasti po sicilskih volitvah, nikamor ne mudi, čeprav je dejansko priznal, da bo ta zakonodajna doba težko prišla do naravnega zaključka, (st)
NA 5. STRANI
Trinajsti kongres Zveze komunistov Jugoslavije gre h kraju
Boj proti birokratizmu, za enakost delavcev
BOGO SAMSA
BEOGRAD — Kongres jugoslovanskih komunistov gre k zaključku. Včeraj so delegati po plenarnem zasedanju tajno volili novi centralni komite, nekatere komisije so dela končale, nekatere pa bodo še nadaljevale pozno v noč. Danes zjutraj bodo znani volilni izidi, sledila bo zaključna razprava in odobritev resolucij. S tem bo kongres končan.
Čas je, da potegnemo nekatere zaključke: neka novinarka je naredila anketo med burno razpravo najbolj uporabljenih izrazov. Izid je bil: birokracija, enakost (jedinstvo je točni srbohrvaški izraz, ki pomeni nekaj več) in odgovornost.
Tu je seveda slikovita vendar značilna prispodoba. Na kongresu se je čulo vse, kar se lahko sliši in izreče o jugoslovanskem položaju in seveda tudi vse nasprotno, vendar pa so nekatere skupne značilnosti in nekatera bistvena skupna vprašanja.
Prav gotovo je bil v ospredju go-
spodarski položaj in načini reševanja. Prevladala je zavest, da je treba gospodarsko preosnovati deželo, to pa pomeni koncentracijo sredstev, podporo sposobnosti, znanosti in inovacijam, onemogočanje lažne solidarnosti, ko se nagradi oni, ki slabo posluje, torej bolje in pametneje je treba delati. To pa pomeni tudi žrtve in ker je v Jugoslaviji sedaj že milijon brezposelnih (v Sloveniji jih skoraj ni) pomeni tudi še naraščanje brezposelnosti, da se ustvarijo nova in produktivna delovna mesta.
Druga parola je ©notnost. To paro-
lo lahko prevedemo tudi kot poudarek socialistični Jugoslaviji in torej večji poudarek razrednemu, manjši nacionalnemu, ob istočasnem spoštovanju načelnih ustavnih določil o federativni ureditvi v republikah, avtonomnih pokrajinah in podobnem. Vukma-novič-Tempo je požel buren aplavz, ko je demagoško dejal, naj se združujejo tekstilni delavci brez posrednikov in torej delavci brez narodnostno opredeljenih republik.
V tem okviru naj se poveča vloga in odgovornost partije kot avantgarde tega razvoja. Na kongresu je
bilo nekaj čez 1700 delegatov, od katerih je kar 1200 prijavilo pismeno ali ustno svoje posege v šestih komisijah. Delegati so prišli govorit, nekaj hočejo povedati, niso se omejili na to, da bi poslušali. V vseh pa je prevladala skupna zavest in zehteva, da se mora nekaj spremeniti in predvsem, da so jugoslovanski komunisti sposobni in da bodo spremenili. V ta kontekst spada tudi načelo od govornosti, ki mora biti osebno toc no določena.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Pozdrav PSDI kongresu jugoslovanske partije
BEOGRAD — Delegacija italijanskih socialdemokratov na kongresu ZKJ, ki jo vodi furlanski parlamentarec Scovacricchi je na kongresiste naslovila pozdrav, v katerem podčrtuje pomen jugoslovanske gospodarske izkušnje. Kar zadeva dvostranske jugoslovansko-italijonske odnose pa PSDI podčrtuje, da sta Italija in Jugoslavija angažirani pri spoštovanju mednarodnih sporazumov (ki so privedli do normalizacije odnosov) tudi
kar zadeva vprašanje manjšin. PSDI omenja tudi »prijateljsko obmejno osmozo«, do katere je prišlo med obema državama od konca druge svetovne vojne, kar je lahko zgled odnosov med državami z različnim družbenim in političnim sistemom. To. pa je pripisati predvsem želji po sodelovanju, ki so ga pokazale sosednje dežele, predvsem Furlanija - Julijska krajina in Slovenija.
Deželni tajnik KD o Slovencih
SANDOR TENCE
TRST — Tajnik Longo je v svojem uvodnem poročilu na deželnem kongresu KD priznal, da je zakonski postopek o naši zaščiti obstal na slepem tiru, a ne po krivdi vladnih sil, ampak zaradi radikalnih in alternativnih osnutkov, ki se zdaleč ne ujemajo med seboj. Po mnenju KD namreč ti predlogi odražajo najbolj ekstremna stališča nekaterih manjšinskih krogov, kar v skopih besedah pomeni, da smo za ta zastoj skratka krivi Slovenci sami. Demokristjani smo vsekakor mnenja, pravi še Longo, da mora biti prisotnost različnih jezikovnih in etničnih skupnosti v naši deželi obogatitev za skupnost in ne vzrok za razhajanja, za to še enkrat potrjujemo našo obvezo, da je treba ta vprašanja rešiti tam, kjer se pojavljajo in ne jih odpirati tam, kjer jih dejansko ni. O Slovencih na Goriškem in na Tržaškem smo se torej pripravljeni pogajati, o Slovencih v videmski pokrajini pa ne.
Ob tako različnih predlogih, zaključuje Longo, in če vsi res hočemo, da bo zaščita Slovencev res koristila soočanju in sožitju, mora vlada čimprej predložiti svoj zaščitni predlog, ki pa ne sme biti odraz (nemogoče) sinteze obstoječih predlogov, ampak mora odražati delikatno o-zadje, ki označuje to problematiko.
Ustavna zakona o jezikovnih manjšinah
RIM — V poslanski zbornici so včeraj razpravljali q dveh predlogih ustavnih zakonov. Prvi zadeva zaščito ladinske manjšine, ki živi v pokrajini Trento, drugi pa pripadnike nemške manjšine v deželi Dolina Aosta. Oba zakona spreminjata posebni statut obeh dežel.
Prvi zakon predvideva za Ladince v pokrajini Trento enake pravice kot jih uživajo v bocenski pokrajini. Drugi zakon, ki ga je predlagal poslanec Dujany, pa disciplinira pravico do rabe nemškega jezika v nekaterih občinah. Ko bodo zakon odobrili, najbrž prihodnji teden, bodo Nemci v Dolini Aosta imeli pravice do rabe nemščine na uradnih zborovanjih, predvideno Pa je tudi poučevanje nemščine na šolah.
FNSI o razmerah pri Piccolu
RIM — Vsedržavni sindikat novinarjev (FNSI) je v svojem včerajšnjem komunikeju izrazil zaskrbljenost zaradi položaja pri tržaškem Piccolu, kjer se nadaljuje protestna stavka. Sindikat ugotavlja nesprejemljivo obnašanje založnika, ki je najprej nezakonito odpustil nekega časnikarja, ob odločni reakciji redakcije pa noče sesti za pogajalsko mizo. Prav ta pogajanja predlaga vsedržavni svet, saj lahko le z njimi prebrodijo sedanji položaj.
Po mnenju sindikata novinarjev poskuša založnik do skrajnih mer zaostriti sindikalni spor na vseh ravneh, medtem ko bi pereča vprašanja v podjetju narekovala konstruktivnejši pristop, ki bi omogočil iskanje sporazumnih rešitev.
Danes v Puebli mali finale
Diego Maradona je seveda še vedno v središču pozornosti mehiškega mundiala
PUEBLA — Danes bo v Puebli na sporedu predzadnje dejanje letošnjega mundiala. V tekmi za tretje mesto se bosta namreč pomerili reprezentanci Francije in Belgije. V obeh taborih različno gledajo na mali finale. Francozi razočarani po neuspehu z Zahodnimi Nemci iščejo krivce za poraz v lastnih vrstah in tudi drugod in tako za današnjo tekmo nekateri v njihovem taboru trdijo, da je zanje vseeno ali bodo tretji (kar bi bila ponovitev uspeha iz Španije) ali pa četrti.
Belgijci, ki so eno največjih presenečenj SP, pa se veselijo že dosedanjih uspehov in današnja zmaga bi zanje pomenila še dodatno veselje ob že tako uspešnem prvenstvu.
Pozornost večine pa je že usmerjena v Ciudad Mexico, kjer se bosta jutri za naslov svetovnega prvaka pomerili Argentina in ZRN. Pri tem je glavni junak Maradona, okrog katerega se trenutno vrti ves nogometni svet. Večina daje prednost Argentini in tudi sami Zahodni Nemci trdijo, da so Južnoameričani favoriti.
Končal se je evropski vrh v Haagu
EGS brez konkretnih ukrepov proti južnoafriškemu režimu
BRUSELJ, JOHANNESBURG — Kot pričakovano ni EGS na svojem vrhu v Haagu sprejela nobene konkretne pobude 'proti rasističnemu režimu v Pretorii. Odločno nasprotovanje Vel. Britanije in Zvezne republike Nemčije ki se jima je pridružila še Portugalska, je zavrlo vsak poskus uvajanja gospodarskih sankcij proti Južni Afriki. V sklepni politični listini je seveda zapisano, da so od Južne Afrike zahtevali, naj osvobodi voditelja afriškega nacionalnega kongresa Nelsona Mandelo in vse ostale priprte voditelje boja proti apartheidu. Zahtevali so tudi priznanje vseh strank in organizacij, ki nasprotujejo rasni diskriminaciji
Tako italijanski minister Andreotti (Craxi se je moral zaradi rimskih zapletov vrniti v Italijo) kot francoski predsednik Mitterrand sta poudarila, da sklep EGS ni noben ultimat režimu v Pretorii, če ni torej zahteva ultimativna, je malo verjetno, da bi ji Pretoria ugodila. V Haagu so se seveda zmenili, da bodo o konkretnih sankcijah razpravljali čez tri mesece, medtem bi moral britanski zunanji minister Geoffrey Howe odpotovati v Južno Afriko in »prepričati« Pretorio, naj vzpostavi konstruktivni dialog s temnopolto večino. Pred morebitnimi sankcijami EGS, pa se bo morala Evropska skupnost posvetovati z drugimi industrijsko razvitimi državami Zahoda, v bistvu z Reaganovo administracijo, ki je še hujša nasprotnica gospodarskih sankcij kot Velika Bri-
tanija, ZRN in Portugalska. Vse skupaj izpade torej kot pesek v oči evropski javnosti skupno s sklepom o »aktivni pomoči temnopoltim«.
Južnoafriški temnopolti voditelji pa zahtevajo predvsem gospodarske sankcije proti rasističnemu režimu in ne samaritanske pomoči, ki v danem trenutku izpade kot farizejska in oportunistična. Tega mnenja ni samo radikalno krilo afriškega odpora, s temi ocenami se strinjajo tudi zmerni voditelji vključno s cerkvenimi dostojanstveniki. Vsi poudarjajo, da Zahod preveč kratkoročno gleda na svoje interese v Južni Afriki in se ne za-
veda, da bo prej ali slej prišlo do rasne državljanske vojne, v kateri bi Zahod seveda izgubil vse svoje interese, ki se jih sedaj tako krčevito oklepa.
Položaj v Južni Afriki pa je še vedno skrajno nejasen. Stroga cenzura ne dopušča objavo drugih vesti kot uradnih komunikejev. Kljub temu pa je lahko vsakomur jasna nemoč režima. V zadnjih 24 urah je življenje izgubilo šest oseb. V številnih krajih so uvedli še strožjo policijsko uro, spontanih protestnih stavk v industriji, rudarstvu in prevozih niso še baje zadušili,
Sodišče v Haagu obsodilo ZDA zaradi vmešavanja v Nikaragvi
HAAG — Mednarodno sodišče v Haagu je včeraj izreklo razsodbo zoper ameriško vmešavanje v notranje zadeve Nikaragve. Haaško sodišče je še posebej obsodilo odkrito podporo ZDA protisandinističnim silam, poleg tega pa tudi miniranje pristanišč v tej državi, kar je povsem v nasprotju z mednarodnimi pravnimi normami. Razsodbo je sodišče razčlenilo v 16 točkah, zanjo pa se je izreklo 12 do 15 članov tega foruma. Omeniti gre, da se glasovanja niso udeležili ameriški člani sodišča, med glavnimi bremenilnimi točkami pa najdemo zlasti kršenje prijateljskega sporazuma med ZDA in Nikaragvo iz leta 1956, ki so ga ZDA, kot znano, kršile s trgovinskim embargom.
Iz Nikaragve pa je medtem prišla vest, da so tamkajšnje oblasti prepovedale opozicijski list »La Prensa«; odredbo o prepovedi so sprejeli kmalu potem, ko je ameriška predstavniška zbornica odobrila finančno podporo contrasom.
Problematika manjšin na 13. kongresu ZKJ
BEOGRAD — Razprave tretjega dne v šestih kongresnih komisijah — čeprav iz drugih ust — so bile podobne kot prva dva dni. V središču so bile kajpak družbenoekonomske težave, pri katerih je večina razpravljavcev videla izhod iz krize zlasti v konkretnem spodbujanju proizvodnje, prodaje na tuja tržišča, pa tudi kmetijstvo je dobilo poudarek kot že dolgo ne.
Sicer pa je bila včeraj na 13. kongresu ZKJ druga plenarna seja, na kateri je govoril Vidoje Žarkovič, začela pa se je v znaku Dneva samoupravljavcev. Pred 36 leti na včerajšnji dan so namreč sprejeli zakon o delavskem samoupravljanju. V teh letih je samoupravljanje kljub vsem težavam opravilo zgodovinski izpit pred časovnim izzivom, je poudaril Vidoje Žarkovič.
Kongres je dobil številna pozdravna pisma in telegrame iz domovine in tujine. V njih delovni ljudje, najrazličnejše organizacije in ustanove izražajo odločnost, da po Titovi poti utrjujejo socialistične vrednote, bratstvo in enotnost ter samoupravne odnose.
Kongres je na plenarni seji sprejel poročila o dejavnosti ZKJ in delu ZKJ, Ali šukrija pa je v imenu volilne komisije razložil način volitev novega CK in njegovih organov. Volili jih bodo z dvotretjinsko večino, rezultate pa bodo razglasili danes na zadnji plenarni seji kon-
gresa, na kateri bodo sprejeli poročila komisij (nekatere med njimi so delale sinoči pozno v noč) ter kongresno resolucijo.
V zelo živahni razpravi v komisiji za mednarodne odnose je jugoslovanski veleposlanik v Italiji Ante Skataretiko zahteval jasnejše oblikovanje globalne jugoslovanske politike do sosednjih držav. Petar Dodik pa je največji del svojega izvajanja namenil položaju jugoslovanskih manjšin v sosednjih državah. Zavzel se je za razvoj skupnega sodelovanja s temi državami, saj je — kot je rekel — položaj manjšine vedno ugodnejši, če so odnosi med dvema državama boljši, meja med njima pa odprta. V nadaljevanju je poudaril, da tudi v prihodnje Jugoslovani ne bodo ostali neaktivni, če bi prišlo do negiranja ali otežkoča-nja položaja ali pravic manjšin, ampak »bomo vedno ostro in kritično reagirali na takšne pojave«.
Delegat Todorovski iz Makedonije je poudaril, da v Evropi ni niti enega naroda, ki bi bil tako razdeljen in bi ga sosednje tako zanikali kot je primer z Makedonci v Albaniji, Grčiji in Bolgariji. Ne gre za nikakršno tezo o Veliki Makedoniji, marveč za željo, da bi tudi makedonski nacionalni skupnosti izven matične države zagotovili tiste pravice, ki jih imajo manjšine drugih jugoslovanskih narodov v nekaterih sosednjih državah, je dejal Todorovski. (dd)
Nov zaplet na procesu o ugrabitvi ladje »Lauro«
GENOVA — Na procesu proti ugrabiteljem ladje »Achille Lauro« so včeraj zabeležili nenaden, obenem pa presenetljiv zaplet. Eden od članov porote, 42-letni univerzitetni docent in član pokrajinskega tajništva KPI Silvio Ferrari — je namreč izjavil, da odstopa iz sodnega zbora in sicer zaradi pritiskov, ki naj bi jih bil deležen s strani genovskega državnega pravdnika Gennara De Fea. Na tiskovni konferenci, ki jo je sklical v večernih urah, je Ferrari izjavil, da mu je De Feo kmalu po zaključku četrtkovega zasliševanja izročil pismo, v katerem ga je povabil, naj odstopi s svoje funkcije in to spričo njegovih domnevnih povezav s PLO, ki naj bi jih imel preko genovskega pokrajinskega tajnika KPI. Bodisi Ferrari kot pokrajinski komunistični tajnik Mazzarello sta zavrnila vsakršno sumničenje in Mazzarello je v dokumentu, ki ga je izdal, napovedal sodno prijavo proti državnemu pravdniku De Feu. Slednji dogodka sploh ni hotel komentirati, kar se pa tiče Ferrarijevega odstopa naj omenimo, da bo o zadevi odločal predsednik porotnega sodišča.
• Craxijeva vlada odstopila
NADALJEVANJE S 1. STRANI
v tem primeru, odraz »nerazpoloženosti« večine, so včeraj kar naprej vračali drug drugemu odgovornost za pojav. Socialisti obtožujejo KD, KD vrača socialistom obtožbo »samopoto-pitve«. Obtožbo je seveda Craxi zavrnil, še odločneje pa njegov namestnik Martelli, ki je označil take govorice za »idiotske«.
»Vsak spor o tem, čigavi so prosti strelci, je poudaril za KPI Tortorel-la, je odveč. Večina se je porazgubila glede vsebinskega vprašanja.« Torej, dodaja tajnik KPI Natta, je Craxi v četrtek zvečer prejel »pravo nezaupnico« in mu ni preostalo drugega, kot da odstopi. S to tezo soglaša tudi republikanski tajnik Spadolini. »Vsaj 6 mesecev, je dejal včeraj po vladni seji, ni bilo opaziti, da bi obstajala neka večina. Dejavnost vla-
de je bila dejansko paralizirana glede bistvenih vprašanj.
Čeprav skeptično republikanski tajnik meni, da je »treba delati, da se vedno vzpostavi jedro demokratične enotnosti, vsekako pa proti zlovešči in neizvedljivi hipotezi predčasnih volitev.« Morda, tudi če tega ne pove, Spadolini upa v možnost sestave vlade KD - PRI, z morebitno zunanjo podporo komunistov. Toda v tem trenutku je ta hipoteza fantastična. KPI, so večkrat ponovili njeni voditelji, ne namerava več stopiti na pot, ki jim prinaša le izgubo, zunanje podpore vladam, v katerih bi ne bili prisotni. Petstrankarska koalicija, je dejal Oechetto, je falirala. Zato je sedaj potrebna »reorganizacija reformističnih sil, laičnih in katoliških, ki bo sposobna odpreti, z novim načrtom za obnovo institucij, nov kurz v življenju države«.
G. R.
• Boj proti birokratizmu
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Na plenarnem zasedanju so bila v ospredju volilna vprašanja, volilni mehanizem. Kongres bo izvolil 156-članski centralni komite, ISčlansko statutarno komisijo in 6-člansko nadzorno komisijo. Vsi ti kandidati so že bili izvoljeni na kongresih republik, avtonomnih pokrajin in jugoslovanske ljudske armade. Sedaj mora jo prejeti dve tretjini glasov za izvolitev. V kolikor neki delegat teh glasov ne prejme, kandidira njegova matična republika drugega kandidata, o katerem bodo danes na plenarnem zasedanju ponovno glasovali.
Centralni komite bo temeljito prenovljen, saj ponovno kandidira samo 29 članov bivšega CK, kar 127 pa jih je novih. V starostni dobi od 26 do 35 let je bilo v starem CK 59
članov ali 36 odstotkov, sedaj jih je 87 ali 53 odstotkov, 10 članov CK bo starih manj kot 27 let. Ta podatek je kongres sprejel z burnim aplavzom. V starem CK je bilo 90 udeležencev narodnoosvobodilnega boja, v novem jih bo samo še 39, 9 je bilo žensk sedaj jih bo 19.
Na briefingu s tujimi novinarji so bila danes v ospredju vprašanja odnosa (tudi številčnega) med delavci in drugimi kategorijami, prisotnimi na kongresu, predvsem pa jugoslovanske oznake delavskega razreda, ki dajejo poudarek delovnemu človeku ne oziraje se, kaj trenutno dela. Govor je bil o sporih med kulturo in politiko, za zaključek pa še oznaka komunista kot poštenega človeka, ki ga prevevajo ideali in pošteno dela in pošteno živi.
BOGO SAMSA
NASE IN TVOJE DELO SODITA SKUPAJ ŽE PO TRADICIJI
Naše hranilnice so nastale pred sto leti na pobudo kmetovalcev in obrtnikov, takih, kot si ti. Zato tudi poznajo tvoje probleme boljše kot kdorkoli. Za tvoje prihranke ti nudijo največ in so ti na razpolago s kakovostnimi nasveti, financiranjem in ugodnimi posojili za gradnjo ali posodobitev delavnic ter nakup opreme in strojev. V Kmečki in obrtni hranilnici in posojilnici si med prijatelji.
KMEČKE IN OBRTNE HRANILNICE IN POSOJILNICE
v Furlaniji-Julijski krajini
V okviru delovne skupnosti Alpe—Jadran
Skupne raziskave za ekološko zaščito Jadranskega morja
V okviru sodelovanja med delovno skupnostjo Alpe—Jadran in med nekaterimi jugoslovanskimi in italijanskimi deželami je lansko leto prišlo do dogovora za ustanovitev raziskovalne skupine, ki bi proučevala ekološke spremembe Jadranskega morja. Ta delovna skupina naj bi stalno nadzorovala vse spremembe morskih voda na različnih področjih in preverjala njihovo postopno onesnaževanje.
Pobuda je nastala kot posledica vse pogostejših informacij o ekološkem propadanju Jadranskega morja in splošnega mnenja, da posamezne pobude in nekoordinirane informacije lahko povzročijo škodo, ki bi poleg ekološke lahko zaobsegala tudi gospodarsko in turistično področje. Prav v ta namen je nastal Observatorij za Jadransko morje, s katerim sodelujejo znanstveni laboratoriji iz Slovenije, Hrvaške, Furlanije-Julijske krajine in Veneta. Podatke o stanju in ekološkem spreminjanju Jadranskega morja bo sprejemala enota, ki je nameščena v Trstu. Naj omenimo še, da deželno vodstvo javnih del že nekaj let sledi in primerja tovrstne podatke, ki jih dobiva s pomočjo računalnika.
Na nedavnem srečanju delovne skupnosti Alpe—Jadran je deželni odbornik za javna dela Dario Bomben poudaril potrebo po skupnem delu na tem področju, s tehniki posameznih raziskovalnih skupin pa se je domenil za razne oblike smotrnega urejanja vseh pridobljenih podatkov ter za lokacijo posameznih raziskovalnih postaj. Prišlo je do izoblikovanja dveh operativnih smernic, ki vključujeta dve delovni skupini: prva naj bi zbirala primerke vode v bližini kopnega, se pravi v neposredni bližini kopališč, druga pa naj bi sistematično pregledovala morsko vodo vzdolž obale, kar obenem pomeni zbiranje splošnejših podatkov o stanju jadranskih voda.
Sodelavci Observatorija za Jadransko morje predvidevajo, da bodo v kratkem razpolagali s prvimi, popolnimi podatki, ki so jih zbirali od začetka letošnjega leta in ki jih bodo objavili v posebnem zvezku. S skupnim raziskovanjem morske vode ob obali in preverjanjem njenega stanja se torej začenja pomembna faza znanstvenega dela, ki bo v prihodnje omogočilo smotrnejše izkoriščanje vodnega bogastva, predvsem pa njegovo zaščito, kar bo koristilo tako ekološkemu kot gospodarskemu razvoju dežel delovne skupnosti Alpe—Jadran.
Odbornik Renzulli predsedoval posvetu o zdravstveni vzgoji
TRST Podpredsednik deželnega odbora F-JK in odbornik za zdravstvo Gabriele Renzulli je predsedoval srečanju vseh odbornikov za zdravstvo, ki je bilo pred dnevi v Rimu. Renzulli, ki je obenem koordiniral načrte posameznih deželnih uprav za razvoj zdravstvene vzgoje, je med drugim pojasnil kako je zdravstveni sistem v vseh svojih oblikah zašel v krizo tudi v ostalih razvitih državah. Postopnemu propadanju zdravstva gre pripisati zlasti naraščanje stroškov za zdravstvene usluge in storitve.
Edina rešitev bi torej bila primerna selekcija v okviru dejanskih potreb bolnikov in uvedba zadovoljivih alternativnih uslug, ki bi odgovarjale potrebi prebivalstva. Odborniki za zdravstvo so se v glavnem strinjali z dejstvom, da je treba čimbolje organizirati preventivo po smernicah, ki jih narekuje pred kratkim obnovljeni zdravstveni načrt in ki se oslanja predvsem na zdravstveno-socialno zaščito.
Osrednja tema srečanja pa je bila vloga, oziroma razvoj zdravstvene vzgoje; prebivalstvo je treba usmerjati
pri izbiranju zdravniških uslug in mu nuditi primerne oblike življenja, kar pomeni preprečavanje nevarnosti in nepotrebno izkoriščanje zdravstvenega sistema. Nekateri specializirani zavodi v državi zlasti pa v inozemstvu, se že poslužujejo novih oblik zdravstvene vzgoje, zato bi nemara kazalo, da bi jih tudi v Italiji posnemali, oziroma, da bi se zdravstveni delavci oslanjali na pozitivne izkušnje na tem sektorju.
V tem okviru so deželni odborniki, ki so se udeležili rimskega srečanja preverili možnosti sodelovanja med vsedržavno zdravstveno službo in spe-rimentalnim središčem za zdravstveno vzgojo,-ki že deluje na vseučilišču v Perugii. V sodelovanje bi lahko vključili tudi učno osebje in s tem omogočili zdravstveno vzgojo na didaktični ravni.
Ob zaključku srečanja so deželni odborniki za zdravstvo izrekli svojo pripravljenost za sodelovanje, s čimer bodo brez dvoma izoblikovali homogeno načrtovanje, ki je doslej bilo omejeno na posamezne pobude.
Italijanski mladinci na obisku v Benečiji
»Usi kupe je mogoče
Insieme è
GORENJI TRBILJ — V času, ko se Slovenci še vedno trmasto in vztrajno borimo za svoje pravice, ko moramo dnevno dokazovati, da smo, da živimo s svojim jezikom kulturo v treh pokrajinah naše dežele, ko nam desničarji in fašisti skrunijo naše spomenike ter mažejo naše sedeže z grobimi žaljivkami, prihaja kot osvežujoči in vzpodbudni vetrič vest o izletu, ki so ga opravili preteklo nedeljo člani gibanja »Movimento gioventù nuova« v Beneško Slovenijo. Z željo, kot so sami zapisali, da se spoznajo s tamkajšnjo stvarnostjo in prebivalstvom, navežejo prijateljske stike in dokažejo domačemu prebivalstvu, da so mu prijatelji, da spoštujejo njegov jezik in navade in običaje, da želijo uresničiti svoje geslo, ki so ga na transparentih in lepakih predstavili tudi na tem obisku in ki pravi »Insieme è possibile, Usi kupe je mogoče, Uniš si puès«.
150 mladih iz Trsta, Tržiča, Gorice in Vidma se je udeležilo tega izleta v Gorenji Trbilj, kjer so jih domačini prijazno pričakali in kjer je potekla tudi skupna kulturna prireditev. Pred prireditvijo sta jih pozdravila v imenu SLOR1 iz Čedada Riccardo Ruttar in domači župnik Emil Cenčič, ki sta povedala nekaj o zgodovini Beneških Slovencev, o njihovem boju za najosnovnejše pravice, kot tudi o njihovi želji po dobrem medsebojnem sožitju s furlanskim delom prebivalstva. Za vse udeležence izleta in domačine je župnik Cenčič daroval v župni cerkvi mašo.
Popoldne je bilo namenjeno kulturnemu programu. Najprej se je izletni-
possibile«
skega generalnega konzula v Trstu Draga MIrošiča, obiskal občino Krmin, kjer so ju sprejeli župan Krmina Fausto Nunin in člani občinskega odbora.
Na razgovoru so obravnavali probleme sodelovanja med Novo Gorico in občino Krmin, s posebnim poudarkom na vprašanje mejnih prehodov na tem območju in na vprašanje medsebojne pomoči pri obrambi pred točko, ki jo že predvidevajo sporazumi med obema državama. Govor je stekel tudi o problemih, ki zadevajo slovensko prebivalstvo v tej občini.
Mednarodni simpozij v Ljubljani
Sodobni slovenski jezik, književnost in kultura
LJUBLJANA — V torek, sredo in četrtek bo na Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani mednarodni znanstveni simpozij z naslovom Sodobni slovenski jezik, književnost in kultura. Simpozij prirejajo slavisti filozofske fakultete in je uvodni znanstveni del štirinajstdnevnega slovenističnega seminarja za tuje slaviste.
Taki simpoziji so bili uvedeni leta 1979 s ciljem, da bi začeli z novim sistematičnim pregledom vseh zgodovinskih obdobij slovenskega jezika, književnosti in kulture ob sodelovanju strokovnjakov iz drugih jugoslovanskih in tujih znanstvenih središč. Doslej so na teh simpozijih obdelali reformacijo, razsvetljenstvo, romantiko, realizem, simbolizem, ekspresionizem in socialni realizem, tokrat pa je na vrsti neposredna sodobnost od leta 1950 naprej. Po simpoziju je vsako leto izšel zbornik referatov. Zbornik predstavlja najnovešja dognanja stroke, služi humanističnim vedam pa tudi sprotnemu posodabljanju znanja v visoki in srednjih
šolah. Mednarodna srečanja te vrste pa pomenijo nenehno preverjanje nacionalnih strok, njihovo posodabljanje in odpiranje v novo tehnologijo, obenem pa navezovanje tujih strokovnjakov na sodobno slovensko zgodovino in problematiko.
Zanimanje za letošnji simpozij se odraža v številu referatov in predavateljev (29 iz Slovenije, 19 iz ostale Jugoslavije, 22 pa iz tujine). Naslovi referatov dajo sklepati, da gre za pogumen spopad humanističnih ved s sodobno, živo, še pred nami potekajočo resničnostjo. Seveda pa to pomeni tudi odkrivanje globinskih dogajanj slovenske družbene zgodovine, saj sta jezik in umetnost intimna izdajalca duhovne in socialne resničnosti. Morda bosta umetnost in jezik včasih povedala več kot sama materialna dejstva slovenske razgibane, razburkane in bogate povojne zgodovine.
JULIJ ’86
kom predstavil zbor iz Gorenjega Tr-bilja, ki je zapel nekaj lepih beneških pesmi, ki so jih poslušalci sprejeli s toplim aplavzom. Skupina gibanja »Gioventù nuova del Friuli« je nastopila s folklornimi plesi, mladi iz Trsta so se predstavili s skečem, ki je obravnaval stare navade in običaje Trsta, medtem ko so so mladi iz Gorice in Tržiča predstavili z igro, ki je, v obliki pravljice, govorila o prijateljstvu, sporazumevanju in o medsebojnem sožitju. »Gradimo mostove, gradimo mostove prijateljstva med Slovenci, Furlani in prebivalci tržaške in goriške pokrajine,« so ob koncu zapeli vsi skupaj in si zaklicali »arrivederci, nasvidenje, ariviodis«.
O gibanju »Movimento gioventù nuova«, ki se vključuje v širše gibanje »Movimento dei focolari«, ki deluje v vseh krajih dežele, smo v našem dnevniku že poročali. 26. 5. lanskega leta so imeli namreč člani tega gibanja lepo prireditev v Kulturnem domu v Trstu, kjer je med drugimi nastopila tudi folklorna skupina iz Saleža. Letos so pripravili pustno prireditev v Vidmu, na kateri so sodelovale tudi skupine iz Beneške Slovenije.
Tokratni obisk v Beneško Slovenijo je korak dalje v naši dejavnosti, so nam povedali organizatorji izleta, ki nameravajo s takšnimi obiski in prireditvami nadaljevati v želji, da se čim več mladih spozna z resnično stvarnostjo v naši deželi in da se stkejo med vsemi čim tesnejše prijateljske vezi.
N. L.
Danilo Bašin v Krminu
KRMIN Včeraj dopoldne je predsednik skupščine občine Nova Gorica Danilo Bašin, v spremstvu jugOslovan-
•	CCT so državni efekti, oproščeni vsakršnega sedanjega in bodočega davka.
•	Kupon je leten: prvi, ki zapade 1. 7. 1987, znaša 11,15%.
•	Naslednji šestmesečni kuponi bodo enaki doprinosu BOT na 12 mesecev plus premija. Ta znaša 0,75 točke.
•	Varčevalci jih lahko podpišejo proti gotovini ali z obnovitvijo pri okencih zavoda Banca d’Italia in kreditnih zavodov po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnekoli provizije.
•	V primeru, da se preseže znesek podpisanih efektov bo povpraševanje porazdeljeno.
•	Imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto vnovčijo.
Ponudba občinstvu od 1. do 8. julija
Emisijska	Rok	Prvi šestmesečni	Efektivni
cena	kupon	donos 1. leto
Četrtkova seja tržaškega občinskega sveta
Razprava o odstopu župana in odbora Začenja se odločilni krog pogajanj
Potem ko ju je sprejel občinski odbor
K variantama o sinhrotronu so možni ugovori in pripombe
Odstop tržaškega župana Richettija in celotnega občinskega odbora je od četrtka zvečer dokončen in nepreklicen. Po dolgi diskusiji je namreč občinski svet formalno vzel na znanje odstop in s tem zapečatil konec koalicije med KD, LpT, PSDI, PRI, PLI in SSk, ki je doslej upravljala občino. Pač pa ni občinski svet glasoval za takojšnjo izvršilnost, s čimer je dal političnim silam na razpolago nekaj dni več za pogajanja. Slednja se bodo začela, kot je znano, v ponedeljek ter se nadaljevala - praktično brez prekinitev - do 10. julija. Do tega roka naj bi dosegli, sporazum o novih upravah tako na občini kot na pokrajini, ki naj bi ju upravljala nova koalicija, sestavljena od strank dosedanje večine in PSI. Če pa v tem roku sporazuma ne bo, bodo predčasne volitve neizogibne. Tedaj se bo pojavilo vprašanje, ali bo mogoče volitve sklicati že letos, ali pa bodo šele prihodnje leto, s čimer bi se odpiralo dolgo obdobje komisarske uprave.
Četrtkova seja občinskega sveta je potekala v nekoliko drugačnem vzdušju, ne toliko zaradi napetosti, v dvorani, ampak zaradi hrupnega "Fes-tivalbara", ki ga je prav tedaj na Trgu Unità snemala neka zasebna televizijska postaja, tako da je izvajanja svetovalcev med diskusijo spremljalo še kar glasno bobnenje, da ne govorimo o vreščanju zelo številne mlade publike. Prišlo je celo do predloga, da bi sejo
preložili, toda župan Richetti je bil nasprotnega mnenja.
Iz razprave je bilo pričakovati predvsem bolj jasno sliko stanja odnosov med strankami in torej perspektiv, da bi krizo v kratkem zadovoljivo rešili. V bistvu pa je bilo potrjeno to, kar je bilo že znano: da bo programski sporazum mogoče najti brez velikih naporov - edina zares sporna točka je premogovna centrala - da pa so si glede sestave odborov mnenja med partnerji kar se da deljena. Kamen spotike je seveda predvsem župansko mesto. Lis-tarski prvak Cecovini se je skliceval na De Mitove trditve, da mora vsako koalicijo voditi stranka relativne večine in torej zahteval župansko mesto zase, s strani KD (govoril je Tomizza) je bilo poudarjeno, da ne gre zamenjati Richettija, ki se je obnesel kot dober in učinkovit 'upravitelj, socialisti (Seghene) so dali vedeti, da nimajo ne predsodkov ne vetov, podžupan Trau-ner (PLI) pa je med vrsticami ponudil svojo kandidaturo kot predstavnik tako imenovanih laičnih strank. Komunisti (Poli in Calabria) so izrazili močne dvome, da bi bilo mogoče v kratkem doseči sporazum, ter poudarili, da je treba izriniti Listo za Trst iz večine - s tem se je strinjal tudi predstavnik Tržaškega gibanja Parovel -ker je to prvi pogoj za upravljivost mesta.
Kot smo že včeraj kratko poročali, je bilo na četrtkovi seji slišati tudi
ostre kritike na račun občinskega odbora, ki je-pol ure pred začetkom seje odobril varianto regulacijskega načrta za gradnjo sinhrotrona pri Bazovici. Začel je svetovalec Tržaškega gibanja Parovel, ki je obžaloval tako početje, ki ga je označil kot pravi 'udar", nadaljeval pa je Lokar (SSk), ki se je javno distanciral od odbora, katerega član je, še posebno, ker odbor ni slišal mnenja Vzhodnokraškega rajonskega sveta. Lokar se je opredelil za gradnjo sinhrotrona na območju Raziskovalnega centra. To bi sicer morda stalo dve ali tri milijarde več, kar pa ni tako grozna vsota v primerjavi s predvidenimi naložbami za novi stadion, bi pa omogočila, da se kolikor toliko zaščiti, kar je še ostalo Krasa. Za pokrajinskega tajnika KPI Polija pa je sklicevanje na člen 140 s strani občinskega odbora neutemeljeno ter pomeni pravo zlorabo oblasti. Prav tako sklep ne upošteva mnenja pristojnega rajonskega sveta ter same KZE ter ni opremljen z ustreznimi načrtovalnimi instrumenti. Kot smo že včeraj poročali, je v imenu KPI načelnik skupine Calabria predložil resolucijo proti zadržanju občinskega odbora, toda večina je razsodila, da je resolucija nepredložljiva, ker argument ni vpisan v dnevni red seje. Za to, da bi o resoluciji le razpravljali, so se izrekli samo komunisti, Parovel in odbornik Lokar, socialisti in predstavnik "nove melone" Aprigliano pa so se vzdržali glasovanja.
Tržaški občinski odbor je torej v četrtek, le nekaj ur pred odstopom, odobril varianti občinskega regulacijskega načrta, ki predvidevata namestitev sinhrotrona v neposredni bližini Bazovice. Zaman so bili torej protesti in upravičeni ugovori zainteresiranega prebivalstva in organizacij, ki ga zastopajo, saj je nemoteno šel po svoji poti. Posluži! se je člena štev. 140, ki mu omogoča, da se lahko v nekaterih primerih posluži nujnostnega postopka in sprejme določene ukrepe. Vendar pa je že ta postopek vzbudil precejšnje nasprotovanje nekaterih političnih sil, predvsem pa organizacij in ustanov, ki neposredno zagovarjajo interese zainteresiranega prebivalstva in manjšine, ki nasprotuje namestitvi sinhrotrona v bližini Bazovice.
Celotno vprašanje pa je vse prej kot zaprto. Občinski odbor je res v četrtek na zelo kratki seji odobril varianti, sedaj pa ju mora ratificirati tudi občinski svet; vse je še torej možno ne glede, da se bo o teh dveh sklepih občinskega odbra moral izreči pokrajinski nadzorni odbor in tudi deželni tehnični odbor. Občinska uprava ju bo tudi morala dati na ogled; vsi interesenti si ju bodo lahko ogledali in seveda lahko vložili pripombe in ugovore, ki jih bo občinska uprava morala proučiti. Sicer pa obstajata dve vprašanji, ki opravičujeta vložitev pripomb in ugovorov; občinska uprava ni prejela ob-
veznega, pa čeprav ne obvezujočega mnenja vzhodnokraškega rajonskega sveta, poleg tega pa se je poslužila člena 140, katerega uporaba je za podobna urbanistična vprašanja zelo sporna in dvomljiva.
V zvezi s to odločitvijo občinskega odbora je tudi Tržaško gibanje izdalo tiskovno poročilo, v katerem izraža svoje popolno nasprotovanje lokaciji sinhrotrona pri Bazovici. Tržaško gibanje, ki ima svojega glavnega predstavnika v občinskem svetovalcu Parovelu, dodaja, da bi bilo sinhrotron mogoče namestiti znotraj Raziskovalnega centra, kar ne bi povzročilo resničnih problemov. Vztrajati na lokaciji Bazovice je po mnenju Tržaškega gibanja le gola kaprica tistih oseb, ki so neobčutljive do vprašanj kakovosti življenja prebivalstva iz mesta in pokrajine, ki so jo že občutno prizadela števila javna dela.
Tržaško gibanje pri tem dodaja, da tržaška občina ne sme in ne more odjemati prebivalstvu še dodatnega zelenega prostora samo zato, da bi ugodila in favorizirala majhno skupino znanstvenikov, ki že razpolagajo s potrebnim prostorom, da bi na njem lahko namestili sinhrotron.
O tem vprašanju je sinoči razpravljal tudi vzhodnokraški rajonski svet, ki se zaradi samovoljnega postopanja občinske uprave ni mogel doslej izreči o tem vprašanju.
S srečanja operaterjev na sedežu KPI
Zdravstveni sistem se lahko izboljša potrebna pa je odločna politična volja
Iz četrtkove predstavitve na velesejmu: Zdravilišče »Radenci« ni samo za bolne
Da zdravstveni sistem v tržaški pokrajini močno škriplje in da sploh ne ustreza resničnim potrebam prebivalcev, ni potrebno posebej poudarjati. To ve vsakdo, ki je imel količkaj opravka z zdravstvenimi strukturami. Nesmiselno čakanje pred okenci upravnih uradov in z njim povezana izguba delovnih ur, protislovni napotki, neustrezne terapije in nepotrebno ležanje v bolnišnicah: vse to je prebivalcem, žal, predobro znano. Večina pa ne vidi še vseh pomanjkljivosti in pravih absurdov, ki se dogajajo "za kulisami" in so na očeh operaterjev. Prav nje je v sredo zbrala KPI, da bi orisali sliko trenutnega stanja in da bi na osnovi njihovih ugotovitev prišlo do konkretnega predloga, kakšni naj bodo zdravstveni okraji, o katerih bi morala skupščina KZE v kratkem odločati.
Srečanje je bilo izredno zanimivo, saj so operaterji iz različnih zornih kotov nanizali vrsto odprtih vprašanj in nerešenih potreb prebivalstva. Splošni zdravnik je poudaril, da sploh nima stikov s specialisti, h katerim napoti svojega pacienta, tako da le-ta ostane marsikdaj ujet v protislovne terapije in ne ve, komu naj verjame. Splošni zdravnik tudi ni povezan s socialnimi in teritorialnimi službami in zato rešuje socialne primere predvsem tako, da pacienta, ki bi potreboval le oskrbo na domu, pošlje v bolnišnico. Socialna delavka tržaške občine je opozorila na absurd, da zavod ITIS vlaga svoje presežke v obveznice BOT, tržaška občina pa krči celo prispevke za menzo. Pomanjkanje načrtovanja in povezave med teritorialnimi službami nujno vodi v centralizacijo sistema, se pravi, da je vsa teža predvsem na bolnišnicah, o katerih pa vemo, da stanejo trikrat več kot,'denimo, oskrba na domu. Da občini in KZE sploh ni mar decentralizacija zdravja in skrb za preventivo, je bilo slišati tudi s strani predstavnic družinskih posvetovalnic, kjer so razen socialnih delavk vsa poklicna mesta začasna in brez jamstev za kontinuiteto. Zdravnik, zaposlen v službi za medicino dela, je ugotovil, da sloni dejavnost te službe zgolj na dobri volji operaterjev, kajti prepričan je, da bi se organi KZE tega sploh ne zavedali, če bi se njihovo delo ustavilo. Zdravnik se je tudi obregnil ob sindikate, češ da so premalo pozorni do zdravja v tovarnah.
Predstavnica Razsodišča za pravice bolnika je nanizala vrsto primerov kršenja človekovega dostojanstva in slabega izkoriščenja razpoložljivih sredstev. Tako se npr. dogaja, da leži bolnik 20 dni v visoko specializiranem oddelku samo zato, da mu opravijo štiri preglede krvi, kar bi očitno lahko opravil tudi v ambulanti. Omenila je tudi dejstvo, da je ogromno dragih aparatur neizkoriščenih, denarja za socialno ogrožene pa ni. Operaterji, ki se ukvarjajo s službami za otroke in handikapirane, pa so pokazali na pomanjkljivo skrb za otrokovo psihično življenje in za pomoč družinam pri njihovem vzgajanju. Pokrajinska operaterka je pribila na križ socialno službo tržaške občine, ki krči socialne prispevke, češ da nima denarja, v resnici pa njeni funkcionarji sploh ne poznajo deželnih zakonov. Dogaja se celo, da občina vrača deželi neizkoriščena
sredstva. Leva torej ne ve, kaj dela desna, kdor plača, pa so najrevnejši sloji. V tej džungli bi ustanovitev zdravstvenih okrajev lahko bistveno izboljšala stanje, predvsem kar se upravno-informativnih in splošno zdravstvenih problemov tiče. Res pa je, je bila na srečanju skupna ugotovitev, da se morajo vse komponente veliko aktivneje angažirati, da bi informirale prebivalstvo in prisilile odgovorne organe, da spremenijo svojo dosedanjo zdravstveno politiko v smer teritorialne decent-tralizacije.
Kolesarski pohod proti onesnaževanju
Protijedrsko združenje organizira jutri, 29. junija, kolesarski "pohod". Udeleženci se bodo zbrali ob 9.30 na miramarskem razpotju. Kolesarji bodo nato krenili proti Trgu Unità. Končni cilj tega pohoda pa so Milje, kamor bodo udeleženci prispeli nekaj po 12. uri. Originalna kolesarska "tura" predstavlja obenem tudi protestno akcijo proti postavitvi jedrske elektrarne v Miljskem zalivu.
Vpisnina znaša 5.000 lir. Za podrobnejše informacije se lahko pozanimate pri "Settimocielo«, Ulica dell'Industria št. 20, lahko pa tudi telefonirate na številko 750852.
Poklicni zavod za industrijo in obrt Jožef Stefan je šola, na kateri poteka te dni istočasno kar troje vrst zrelostnih izpitov: za tehnike elektriškifi in elektronskih industrij, za tehnike mehanskih industrij in za tehnike kemijskih industrij. Izpite opravljajo dijaki zadnjih letnikov treh oddelkov, ki de-
Radenci se ponašajo s kar stodvaj-setletno tradicijo in so torej najstarejše zdravilišče v Sloveniji. Turistična ponudba toplic in izvoz mineralne vode "treh src" veljata za eno izmed najbolj uspešnih gospodarskih dejavnosti v bližnji republiki.Zato je prav, da operaterji tega zdravilišča prikažejo svojo dejavnost tudi širši publiki v tujini. Priložnost za to jim je nudil tudi letošnji tržaški velesejem, kjer se je v četrtek popoldne zbralo lepo število ljudi, ki jih je zanimalo kaj več
lujejo na šoli: oddelka monterjev RTV, orodnih mehanikov in kemijskih operaterjev.
Po velikem zanimanju prvih dni, ko je ustnim izpitom prisostvovalo precejšnje število kandidatov, se je maturitetno vzdušje včeraj že nekoliko
zvedeti o tem najpomembnejšem zdravilišču v Sloveniji.
Na srečanju je najprej spregovorila Sonja Černčič, odgovorna za prodajo mineralne vode "radenska", ki je na kratko opisala potek produkcije ter razne dejavnosti in usluge, ki jih operaterji zdravilišča nudijo svojim obiskovalcem. Posebno zanimiv je bil poseg zdravnika Lojzeta Števaneca, ki je v uvodu najprej poudaril, da velja med ljudmi povsem zmotno mnenje, češ da hodijo v zdravilišča le bolni
umirilo. Ko smo stopili v učilnico, v kateri ocenjevalna komisija prerešetava znanje kandidatov, ni bilo — poleg članov komisije — nobenih poslušalcev". Črnolas korenjak je korajžno odgovarjal na vprašanja iz elektronike in elektrotehnike. Kljub temu da ozračje v učilnici ni bilo "naelektreno", se je moral na profesorjevo željo spopasti z napetostjo in nato tudi z napakami (seveda v elektriki). Ko je profesor pojasnil, da bi želeli čim manj napak ('...da je napaka = 0"J, mu je dijak odobravajoče pritrdil.
Pogovor je nato zdrsel na zelo aktualno, a tudi delikatno vprašanje stabilnosti. "Sistem je stabilen, če se po določeni motnji v kratkem času vrne v prvotno stanje. Če/ se motnja s časom veča, postane sistem nestabilen," je ocenil kandidat. Ko bi se stabilnost nanašala na politični sistem, bi imel verjetno maturant pred sabo blestečo kariero političnega komentatorja, a kaj, ko je bil na maturi govor o "električnem sistemu"...
Na vrsto so prišli nato še Laplace, kompleksna in imaginarna števila, sprememba časa v frekvenco. Tehnična naloga je bila po mnenju profesorja "več kot zadostna, kar dobra". Ob pregledu naloge je izpraševalec izrekel pravo maksimo za učenje fizike: "V fiziki je bistveno poznati nekaj konstant: maso elektrona, naboj, gravitacijsko konstanto, Coulombovo konstanto..." Dijaki, ki se morate še spopasti s fiziko, ne pozabite!
ljudje. Med obiskovalci je namreč tudi veliko takih, ki obiščejo "Radence" ali "Moravske Toplice" zgolj iz estetskih razlogov, na primer za shujševalno kuro ali zaradi večjih ali manjših dermatoloških napak. Obenem pa nudijo "Radenci" kvalificirane centre za srčne in ledvične bolnike. Pomembno je tudi zdravilišče "Moravci", ki ima povsem drugačne terapevtske lastnosti. Bivanje v tem zdravilišču svetujejo zdravniki predvsem tistim, ki jih muči revmatizem ali kake druge kronične bolezni na dihalnem aparatu.
Vsekakor veljajo zdravilišča za kraj, kjer se lahko marsikateri bolnik uspešno zdravi, obenem pa tudi za kraj, ki si ga lahko izberemo za počitnice, saj tu raznih zabav in rekreacijskih programov sploh ne manjka, poleg tega pa lahko predvsem mestnemu človeku "Radenci" in "Moravske Toplice" nudijo možnost za sprostitev s sprehodi v prelepo prekmursko naravo.
Ob koncu je spregovorila še Helena Plej, odgovorna za izvozni oddelek, ki je poudarila gospodarsko pomembnost izvoza "radenske" v druge države, predvsem v Avstrijo, Italijo (preko tvrdk Velox in Nanut) ter v Nemčijo. Predstavniki zdravilišč "Radenci" in "Moravskih Toplic" so nato vse prisotne gostoljubno povabili na prigrizek s pristnimi, domačimi, prekmurskimi specialitetami.
Ob sklepu prvega izpraševanja je član komisije vprašal kandidata, kam misli po maturi.
»Poiskal bom delo,« je bil odgovor.
»Kaj tako malo ceniš univerzo?« je želel izvedeti profesor.
»Univerza je težka,« je zlahka izustil dijak.
»Nič ni težko, če se človek potrudi! Pokazal si, da se znaš precej potruditi,« je vztrajal profesor.
»No, če bom nadaljeval študij, se bom odločil za elektroniko,« mu je zadostil maturant.
»Ko boš končal univerzo, boš imel opravka s povsem drugimi napravami kot sedaj,« je napovedal profesor in mu dovolil", da se je spoprijel še z drugim predmetom — italijanščino.
In že je stekla beseda o Pascoliju, o njegovi poeziji "10 agosto", v kateri pesnik obuja očetov umor. Profesorica je želela izvedeti kaj več o tem umoru. Dijak ji je po krajšem premisleku zadostil: Pascolijevega očeta so umorili, ker je bil politično angažiran v socialistični stranki. Po tem ponovnem političnem utrinku se je pogovor vrnil v povsem literarne okvire. Simbolizem, impresionizem, neorealizem niso povzročili dijaku večjih težav. Maturantu Saba ni bil všeč, kljub temu pa je dobro predstavil njegovo pesem o kozi "s semitskim obrazom, ki meketa .
Dijak je bil še pred zadnjo oviro: pregledom slovenske naloge. Naloga je bila "v redu", kljub tistemu samomorilskemu "bolj cenejši ...
Ustni izpiti za vzgojiteljice
V teh dneh so potekale zaključne preizkušnje tudi na šoli za vzgojiteljice. Dijakinje 3. razreda so po opravljenih pismenih nalogah odgovarjale pri ustnem delu usposobljenostnega izpita na vprašanja iz vseh predmetov. Na sliki: dijakinja med izpraševanjem v četrtek.
Na velesejmu danes v ospredju znanost
Ob včerajšnjem uradnem dnevu Argentine na tržaškem velesejmu je njen razstavni prostor obiskal argentinski ambasador v Rimu Allende in se nato srečal s predstavniki gospodarstva in tiska. Letos ta latinskoameriška država že petič uradno sodeluje na tržaški sejemski prireditvi, s čimer je dokazala polno zaupanje v njen gospodarski pomen.
Tudi današnji velesejemski program je močno natrpan, saj bo jutri 38. mednarodni vzorčni velesejem za letos zaprl svoja vrata. Tako bo danes dan Mongolije, ki letos prvič uradno sodeluje na kaki italijanski velesejemski manifestaciji; ob 12. uri bo srečanje s predstavniki gospodarstva in tiska na mongolskem razstavnem prostoru v paviljonu A.
Ob 16. uri bo v konferenčni dvorani še tretji od posvetov zavoda Interbancaria Investimenti, posvečen splošnim investicijskim skladom. Osrednja pa bo nedvomno kongresna prireditev, ki se bo začela ob 9. uri v kongresnem centru: pod naslovom "Perspektive italijanske industrije na področju uresničevanja velikih fizikalnih strojev in njihove opreme" bo namreč potekal znanstveni simpozij z udeležbo znanih imen iz italijanskega znanstvenoraziskovalnega sveta.
Zrelostni izpiti na poklicnem zavodu Jožef Stefan
Aktualno vprašanje o »stabilnosti« sistema
Profesor Ciriaco De Mita predaval nekoliko presenečenim delegatom KD
Profesor političnih ved Ciriaco De Mita je na včerajšnjem prvem dnevu deželnega kongresa Krščanske demokracije predaval nekoliko začudenim, vsekakor presenečenim delegatom in gostom, o italijanskem političnem sistemu in o vlogi svoje stranke v njem. Bolj kot tajnik je nastopil kot politolog ter se je skušal na vsak način izogniti neposredni oceni političnih dogajanj, kar pa mu je delno u-spelo. Opozoril je, da KD ni še prebrodila hude notranje krize, je pa na dobri poti, kot precej jasno dokazujejo nedavni volilni izidi na Siciliji. Predsedniku vlade je namenil nekaj ironičnih, a hkrati ostrih puščic ter ga obtožil, da je na Siciliji dejansko vodil kampanjo proti vladni koaliciji, Craxijevo stranko pa, da se je predstavila brez upravnih in političnih programov o bodočnosti otoka. Potegnil je spet na dan staro teorijo o bipo-larizmu med demokristjani in komunisti, ki jo je iznesel na zadnjem kongresu KD in ki kot znano posveča zelo malo pomena tako imenovanim la-ično-socialističnim silam, kar bo nedvomno spet močno razjezilo Spadoli-nija, zlasti pa socialiste.
De Mitov poseg je pritegnil veliko pozornost kongresistov in nekoliko potisnil v ozadje politično poročilo de-
želnega tajnika Longa, ki naj bi bilo izhodišče današnje kangresne razprave. Deželni tajnik, ki bo gotovo potrjen na to mesto, resnici na ljubo ni povedal dosti novih stvari od tistih, o katerih teče že nekaj mesecev razprava v stranki in izven nje. Zelo marljivo je naštel vsa odprta vprašanja, s katerimi se trenutno sooča deželna vlada, precejšnjo pozornost pa je posvetil notranjemu življenju KD. Izrazil je zaskrbljenost nad nedavnimi političnimi dogajanji na Goriškem in na Tržaškem ter pri tem podčrtal, da pri oceni krajevnih političnih situacij ni nikoli prišlo do sporov ali do nesoglasij med dežel-
nim vodstvom stranke ter med njenimi lokalnimi telesi. Glede Trsta se je zavzel za sodelovanje med petstran-karsko koalicijo in LpT, dodal pa je, da mora na županskem mestu ostati Richetti.
Kongres, ki ga vodi predsednik dežele Biasutti, je otvoril tržaški župan. Po De Mitovem posegu so se na hodnikih Pomorske postaje pričela prva srečanja med strujami za sestavo enotne kandidatne liste za izvolitev deželnega odbora stranke. Kongres se bo nadaljeval danes zjutraj in se zaključil zvečer s potrditvijo Bruna Longa za tajnika.
S. T.
Srečanje tržaških in ljubljanskih sodnikov
Kakor je bjlo najavljeno, se je v Ljubljani pričelo včeraj dvodnevno zasedanje tržaških in ljubljanskih sodnikov. Tržaško odposlanstvo je do Ljubljane potovalo v posebnem spremstvu, na ljubljanskem vrhovnem sodišču pa sta delegacijo pozdravila predsednica tega sodišča Francka Stermole in predsednik sodišča Združenega dela Vinko Kastelic. Do 13. ure so bili na vrsti delovni razgovori iz rodbinskega italijanskega in jugoslovanskega prava, nakar je med kosilom izrekel dobrodošlico tržaškim gostom sekretar za pravosodje in upravo SR Slovenije Janez Zajc. Le ta je v svojem govoru poudarO pomembnost takšnih srečanj, ki koristijo tako pravosodju kakor tudi odnosom med sosednjima republikama in sosednjimi narodi ter narodnostmi.
Danes se bo posvet med tržaškimi in ljubljanskimi sodniki nadaljeval na Bledu.
Občina bo najela stanovanja za »izgnane« družine
Tržaška občina bo začasno najela vrsto stanovanj za približno 150 družin, ki bodo morale v prihodnjih dneh zaradi izgona zapustiti svoja sedanja stanovanja. Ta spodbudna vest je izšla s četrtkovega sestanka na tržaški prefekturi, na katerem so prefekt, župan, občinski odbornik za skrbstvo, predsednik zavoda za Ijud-
Obvestilo za otroke poletnega centra v ivrizu
Otroci, Id so vpisani v Kriški poletni center (od 30. junija do 10. julija v Domu Albert Sirk), naj bodo ob 7.45 na naslednjih mestih:
otroci z Opčin pred Prosvetnim domom na Opčinah; otroci s Proseka in Kontovela na Križadi na Proseku; otroci iz Mavhinj pred osnovno šolo v Mavhinjah; otroke iz zgoniške občine pa bo pobiral šolabus v Zgoniku, Sale-žu, Gabrovcu in Briščikih na običajnih mestih, prav tako ob 7,45. Poletni center bo trajal od 8. do 13. ure. Ob 13.15 bodo organizatorji spet pripeljali otroke na zgoraj navedena mesta.
V organizaciji zadruge »Kriški breg«
V Križu odprli razstavo in pokušnjo domačih vin
V Križu so včeraj popoldne odprli 19. razstavo in pokušnjo domačih vin, ki jo prireja zadruga pridelovalcev vin tržaške občine »Kriški breg« v sodelovanju s KD Vesno, ŠD Mladino, ŠD Vesno in kriškim Mladinskim krožkom. Na razstavi, ki se bo nadaljevala danes in jutri, sodeluje sedem vinogradnikov, in sicer Križani Nini Tretjak, Rudi in Franc Košuta, Ivo in Božo Sedmak ter Sergio Starec iz Barkovelj ter Silvio Ferluga od Piščancev. Danes popoldne bo v kulturnem programu sodelovala folklorna skupina ŠD Mladine, jutri popoldne ob 18. uri pa bo koncertirala godba na pihala Ve-
sna. Danes ob 15. uri bo tudi turnir v briškoli.
Na sliki:	med otvoritvijo kriške
razstave.
• V podlonjerskem Ljudskem domu
v Ul. Masaccio se danes ob 18. uri nadaljuje praznik komunističnega tiska, ki bo trajal do jutri zvečer. Danes ob 20. uri bo na sporedu kabaretno - glasbeni nastop z Maro in Nevo ter z Germanom. Jutri odprejo kioske ob 16. uri, ob 19. uri bo nastopil mladinski pevski zbor »Finko Tomažič«, ob 19.30 bo spregovoril pokrajinski tajnik KPI Ugo Poli, ob 20. uri pa bodo spet nastopili Mara, Neva in Germano.
Po 22. občinski razstavi domačih vin
NAGRADILI TRTOREJCE IZ ZGONIŠKE OBČINE
Sinoči je zgoniška občinska uprava v prostorih društvene gostilne v Gabrovcu nagradila vinogradnike, ki so sodelovali na 22. občinski razstavi domačih vin. Strokovna komisija je takole razdelila nagrade (pokali, hranilne knjižice in praktične nagrade) : za belo vino 1. Ivan Milič iz Zgonika, 2. Miro Žigon iz Zgonika in 3. Angela Budin vd. Colja iz Samatorce. Najboljši teran pa so razstavili: 1. Mario Milič iz Zgonika, 2. Angela Budin vd. Colja iz Samatorce in 3. Marčelo Do-Ijak iz Samatorce.
V priložnostnem nagovoru je številnim gostom civilne in vojaške oblasti, zastopnikom gospodarskih ustanov in seveda vinogradnikom zgoniški žu-
pismo uredništvu
NEUTEMELJENI RAZLOGI ZA LOKACIJO
SINHROTRONA
Ko prebiram lokalno časopisje glede problemov lokacije sinhrotrona, opažam, da imata gospoda Anzellotti in Rubbia predvsem tehnične razloge pri odločitvi, da mora biti stroj prav v Bazovici.
Prvi razlog, ki ga omenjata, je ta, da bi bilo v prvotno zamišljeni coni pri Banih preveč dela za izravnavo zemljišča, glavni vzrok za njun zadnji premislek je pa ta, da bi na varianti T8 preveč treslo, ker je cesta preblizu.
Oba razloga se mi zdita iz trte izvita in sta le izgovor za razlaščanje naše zemlje za vsako ceno. Izravnava terena je dandanes lahka stvar, vsi smo videli, kako so gradili npr. odsek ceste Prosek - Nabrežina; moderni stroji so dobesedno požirali sklade kamna. Kako bi obvarovali sinhrotron pred tresljaji si lahko ogledamo pred vhodom v tržaško radijsko postajo. Na Ul. F. Severo so v pločnik zarezali centimeter širok kanal, dolg kot je stavba, globok do temeljev. Preprosta in uspešna rešitev; radijska palača ni v direktnem kontaktu s cesto in ni tako podvržena nihanjem, ki jih povzroča promet. Ne bi lahko tako naredili tudi pri Banih?
Ivan Škabar
V zadnjem letu več kaznivih dejanj vendar v glavnem le manjši prekrški
Tradicionalno srečanje ob prazniku policije v policijski šoli v Ulici Damiano Chiesa je včeraj dalo priložnost kvestorju Allegri, da je ob prisotnosti vladnega komisarja De Felice ja in drugih visokih predstavnikov oblasti podal obračun enotne dejavnosti vseh policijskih sektorjev v naši pokrajini. Na splošno je ugotovil, da se je število kazenskih dejanj, v primerjavi s prejšnjim letom, nekoliko dvignilo, vendar so to večinoma manjši in nerelevantni prekrški. Agenti letečega oddelka so opravili čez osem tisoč posegov in aretirali ali priprli 213 oseb. Najbolj pogosti prekrški so tatvine, od katerih so jih agenti odkrili 253, se pravi okrog 10 odstotkov. Kvestor je rezultat ocenil za pozitivnega, še posebno, ker zajema najhujše primere, kot so bile kraje na račun podjetja Cividin, Marchi Gomma, Sidertecni-ca in drugih gradbenih podjetij. V skoraj vseh primerih je agentom u-spelo tudi zajeti plen tatvin, ki je znašal več sto milijonov lir.
Upravna policija je izdala 22.315 potnih listov, okrog 10 tisoč jih je obnovila, prepustnic pa je izdala skoraj 5500, obnovila pa več kot 41 tisoč. V tem sektorju je še zanimiv podatek, da je 221 tujcev prosilo za politično zavetišče. Prometna poli-
cija je obravnavala 755 prometnih nesreč in dala nad 9 tisoč glob, ki so njenim blagajnam navrgle 200 milijonov lir. Odvzem vozniškega dovoljenja je predlagala za 655 voznikov.
V zvezi z dejavnostjo paromske in obmejne policije naj omenimo, da je prepovedala vstop skoraj 5 tisočim tujim državljanom, več kot 2 tisoč pa je oddaljila z italijanskega ozem Ija. Veliko je bilo tudi aretacij oseb, za katere so bili utemeljeni sumi, da prihajajo v Italijo s terorističnimi nameni. Še en zanimiv podatek: v omenjenem obdobju je tržaške meje prehode prešlo v obeh smereh 24 milijonov ljudi. Železniška policija je aretirala 36 oseb, 109 pa prijavila vodišču. Veliko dela je imela pri spremstvu vlakov in vrednostnih pošiljkah.
Allegra je svoje poročilo sklenil z ugotovitvijo, da vlada v naši pokrajini zadovoljiv javni red in da je prebivalstvo na visoki civilni ravni, kar dokazuje tudi podatek, da je Trst edino mesto v Italiji, kjer občani množično kličejo policijo tudi za ureditev majhnih soseskih ali dru žinskih sporov. To p» njegovem dokazuje, kot je sicer ugotovila tudi raziskava Censis, da imajo Tržačani veliko zaupanje v policijske agente.
pan Miloš Budin naglasil, da je letošnja razstava uspela predvsem po kvaliteti vinske kapljice. Pri selekciji vin, ki so pripuščena na razstavo, sodelujejo tudi vinogradniki sami, in čeprav tu pa tam pride do kake napake, pa je tak sistem najboljši. Župan se je priporočil, da bi se v bodoče na razstavo odzvalo še več domačih vinogradnikov, ki bodo tako reklamizi-rali svoj pridelek.
V svojstvu predsednika Kraške gorske skupnosti je Budin še poročal, da je bilo naslovljenih veliko prošenj za prispevek v vrednosti 7 milijard lir, razpoložljivi pa sta le 2 milijardi za kmetijske naložbe. To pomeni, da ima kmetijstvo v naših krajih še možnost razvoja in obstaja volja, da se kvalitetno izboljšajo produktivne strukture. Zato je Budin na koncu pozval predstavnike krajevnih uprav, usta-noy in organizacij, naj še v večji meri imajo posluh in podprejo naložbe v kmetijskem sektorju.	B. S.
Pison novi predsednik sindikata novinarjev
Tržaški novinar Giorgio Pison je novi predsednik deželnega sindikata novinarjev. Pison, ki je nasledil Danilu Soliju, je bil izvoljen včeraj dopoldne na pjrvi seji novega vodstva novinarskega sindikata, ki se je sestal pod predsedstvom Sergia Ves-sela. Pison, ki je že vrsto let angažiran v sindikatu in je bil v preteklosti član vodstva, je bil izvoljen za predsednika z glasovi napredne struje na predlog doseganjega deželnega tajnika Vojmira Tavčarja. Za tajnika je bil izvoljen Fulvio Gon, blagajnik pa je Cristiano Degano. Končno je odbor izvolil še podpredsednika in sicer videmskega novinarja Giampaola Carbonella ter publicista Maria Grabarja.
• V počastitev Svetovnega dneva brez jedrskih con se bo v torek, 1. julija, ob 20.30, pričelo ljudsko zborovanje za mir. Vsi udeleženci se bodo zbrali na trgu pred tovarno »Velikih motorjev«. Za to piomembno prehudo so se zavzele razne politične stranke kot KPI, PSI, KD ter SSk ter vsa kulturna, prosvetna in mladinska društva kraških vasi.
ske hiše, predsednik združenja lastnikov stanovanj in sindikalni predstavniki razpravljali prav o perečem vprašanju izgonov v našem' mestu.
Na srečanju je bilo omenjeno, da sta občina in zavod za ljudske hiše sicer prodvzela vrsto ukrepxiv, ki pra niso proprolnoma rešili nastale krize. Kljub tem probudam je namreč ostalo približno 150 družin, ki jim grozi izgon, brez perspektiv za novo stanovanje; px) izgonu bi se znašle na cesti. Prav zato se je župan, na prefektov predlog, odločil, da bo za te družine pxrskrbela občina z začasnim najemom stanovanj. Predsednik združenja lastnikov stanovanj je v tej zvezi zagotovil px)px>lno sodelovanje,
• Včeraj so priplule v Trst tri vojne ladje iz sklopa ameriškega 6. bro-dovja v Sredozemlju. Gre za izkrce-valno ladjo »Fairfax Country«, za nosilko helikopterjev »Guam« in za amfibijsko ladjo »Charleston«,
Kruta usoda nam je nepričakovano iztrgala iz rok našega predragega
Milenka Kneza
Pogreb bo danes, 28. t.m., ob 17.30 iz hiše žalosti v Movražu št. 80.
Žalostno vest sporočajo neutolažljivi mama, oče in brat, teta Olga z družino in drugo sorodstvo.
Movraž, Prebeneg, 28. junija 1986
Ob bridki izgubi dragega Milenka, izrekajo iskreno sožalje družini. Alma, Romana in Mirko z družinami.
Poslovil se je naš dragi mož, oče in nono
Karel Grgič
(DREJCEV)
Pogreb bo krenil danes, 28. t. m., ob-13. uri iz hiše žalosti v padriško cerkev in nato na bazovsko px>kop>ališče.
Žalostno vest sporočajo žena Ivanka, hči Ana in sin Karlo z družinama ter drugo sorodstvo.
Padričei, 28. junija 1986
KD Slovan izreka iskreno sožalje svojcem ob izgubi dolgoletnega člana in bivšega p>evca Karla Grgiča.
Glasbena matica izreka globoko sožalje ravnatelju prof. Svetu Grgiču in družini ob izgubi tasta Karla Grgiča.
Ob izgubi drage mame Valerije izrekajo iskreno sožalje svojemu sodelavcu Mitji Preslu direkcija in uslužbenci Centralspjcda.
Ravnateljica, profesorski zbor in o-sebje liceja F. Prešeren izrekajo iskreno sožalje prof. Andreini Maver - Perčič ob izgubi dragega očeta.
Kolegi Radia Trst A izrekajo globoko sožalje Mariju ob izgubi dragega očeta.
Ob smrti očeta našega člana deželnega in pokrajinskega vodstva Marija Maverja izrekamo njemu in svojcem iskreno sožalje.
Slovenska skupnost
Razstava kiparjev v Sesljanu
Na sliki lahko vidimo trenutek slavnostne otvoritve sesljanske skupinske razstave desetih kiparjev iz območja Alpe — Jadran, ki jo je priredila Tržaška avtonomna In letoviščarska ustanova. Razstavljajoče umetnike in njihova dela so predstavili predsednik letoviščarske ustanove Alvise Barison ter odbornica devinsko— nabrežinske občine Marinka Terčon. Ob koncu je spregovoril še umetnostni kritik Sergio Molesi.
V Trstu delujejo tudi astronomi - ljubitelji
Opazovanje lun, planetov in zvezd je praktični del dejavnosti novoustanovljenega društva Astrofili Keplero Trieste. Društvo, v katerem deluje približno štirideset študentov, delavcev in upokojencev, je v teh dneh dočakalo pravno priznanje in tako uzakonilo obstoj skupine, ki je aktivna že polnih šest let.
V Trstu beležimo številne poskuse amaterskih astronomov, da bi se organizirali, toda vse skupine so bile muhe enodnevnice.
Armido Gratton, upokojeni geometer, je neke vrste gonilna sila tega društva, ki je moralo prebresti marsikatero oviro na dolgi poti do formalne ustanovitve. Gratton je predsednik AKT in se ukvarja z astronomijo že dolgo let. Od leta 1978 dalje je prostovoljni sodelavec opazovalnice v Bazovici, ki pazljivo sledi delovanju skupine astronomskih amaterjev, saj vodstvo daje velik pomen širjenju astronomije. Pred šestimi leti je ožja skupina začela s sistematičnim delovanjem. Ob teh članih društva, ki jih lahko štejemo za ustanovne, so se zbrali številni amaterji, toda le redki so dosledno gojili ta konjiček, ki ni omejen le na opazovanje nebesne oble s teleskopom. Vodstvo bazovske opazovalnice je od vsega začetka dalo na razpolago
učilnico v Ulici Tiepolo, kjer se člani lahko ukvarjajo s teorično platjo astronomije. Prav teorija je razlog, zaradi katerega se je toliko "ljubiteljev" astronomije izgubilo po poti. Mnogi si predstavljajo, da je opazovanje nebesne oble vse. V resnici pa gledaš v teleskop le takrat, ko obvladaš vsaj osnove astronomske geometrije in matematike. To pa ni za vse: treba je veliko požrtvovalnosti in doslednosti pri študiju.
V Ulici Tiepolo je tudi teleskop ref-raktor, ki služi za opazovanje Sonca in s katerim se ukvarjajo nekateri člani društva. Podatke primerjajo z onimi, ki jih zabeleži radioteleskop v Bazovici ter vse skupaj pošljejo v Bruselj, kjer je Center za zbiranje podatkov o sončnem delovanju.
To je nedvomno pomemben doprinos društva k znanstveni raziskavi. K temu moramo prišteti še vse pobude za širjenje astronomije med tržaškim prebivalstvom. Pred kratkim so Astrofili Keplero Trieste organizirali vrsto večerov, ki so bili posvečeni opazovanju Halleyeve repatice, Lune in Saturna s 50-centimetrskim teleskopom reflektorjem, ki je v Bazovici. V načrtu imajo še celo vrsto podobnih pobud, ki naj bi privabile v bazovsko opazovalnico čim več ljudi, (dgg)
ZADRUGA PRIDELOVALCEV VIN KRIŠKI BREG
prireja v sodelovanju s ŠD Vesna, KD Vesna, ŠD Mladina in Kriškim mladinskim krožkom
19. RAZSTAVO DOMAČIH VIN
danes in jutri v Križu.
Danes, 28. junija, ob 14. uri otvoritev, ob 15. uri turnir v briškoli, ob 19. uri kulturni spored, zvečer ples z ansamblom TAIMS.
Jutri, 29. junija, ob 10. uri otvoritev, ob 18. uri kulturni spored, zvečer ples z ansamblom LOJZETA FURLANA.
V primeru slabega vremena se bo praznik nadaljeval v ponedeljek, 30. junija.
ZBOR M. PERTOT
vabi na
zaključni koncert sezone 1985/86
ki bo v barkovljanskem društvu v Ul. Cerreto 12 v ponedeljek, 30. t. m., ob 20.30.
gledališča
ROSSETTI
Festival operete POLETJE '86 — Do 14. avgusta bodo na sporedu: LA BAIADERA, LA CASA DELLE TRE RAGAZZE in AL CAVALLINO BIANCO.
Uvodna predstava bo Kalmanova »La Baiadera«, ki bo na sporedu danes ob 20.30; ponovitve jutri, 29. t. m., ob 18. uri, v torek, 1. julija, ob 20.30, v soboto, 5. 7., ob 20.30, v nedeljo, 6. 7., ob 18. uri, v soboto, 12. 7., ob 20.30 in v nedeljo, 13. 7., ob 18. uri. Vstopnice za ogled premierske izvedbe »La Baiadere« so na razpolago pri blagajni gledališča.
CANKARJEV DOM
Velika dvorana
V	ponedeljek, 30. t. m., ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije. Dirigent Uroš Lajovic.
Mala dvorana
V	ponedeljek, 30. t. m., ob 20. uri: McLarenovi animirani filmi. Izbor filmov 7. mednarodnega festivala animiranega filma Zagreb 86.
vazne prireditve
Od 16. do 31. julija 1986 organizirata KD. I. Gruden in SD Sokol v Nabrežini 6. POLETNI ŽIVŽAV (za otroke od 3. do 12. leta starosti). Starši, ki želijo vpisati svoje otroke v poletno središče, lahko telefonirajo v popoldanskiH urah na št. 040/ 299—795 ali na št. 040/ 200—927.
kino
ARISTON - 21.30 II gioiello del Nilo,
(ZDA 1985, r. Lewis Teague; i. Michael Douglas, Kathleen Turner, Danny De Vito.
LETNI KINO V LJUDSKEM VRTU -
21.15	Nel fantastico mondo di Oz,
fant., ZDA 1985, 109"; r. Walter Murch; i. Fairuza Balk, Piper Laurie. EXCELSIOR II - 18.30, 22.00 Tristezza e bellezza, dram., Fr. 1985, 97"; j. Joy Fleury; i. Andrzej Zulawski, Charlotte Rampling, □
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Love you, er„ r. John Derek, □ □
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Cicciolina inibition, porn. □ □
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 II ritorno dei morti viventi, fant., ZDA 1984, r. Dan O Bannon; i. Clu Gulager, James Karen, □
EDEN - 15.30, 22.00 Sexual heights, porn.,
FENICE - 18.30, 22.15 Senza limiti, er.,
□ □
EXCELSIOR I 17.30, 22.15 Excalibur, pust., r. John Boorman; i. N. Terry, H. Mirren.
MIGNON - 17.00, 22.15 The Blues Brothers, kom., ZDA 1980, 120"; r. John Landis, i. John Belushi, Dan Aykroyd,
□
CAPITOL - 16.30, 22.00 Signori, il delitto è servito, kom., ZDA 1985, 97"; r. Jonathan Lynn; i. Eileen Brennan, Tim Curry.
ALCIONE - 16.00, 22.00 Provaci ancora Sam, r. Woody Alien.
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Nove settimane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 120"; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kim Basinger, □
LUMIERE FICE - 18.00, 22.00 A cena con gli amici, kom., r. B. Levinson; i. M. Rourke, S. Guttenberg, K. Bacon □
VITTORIO VENETO - 16.15, 22.15 Sotto il vestito niente, It. 1985, r. Carlo Van-zina, i. Reneé Simonsen, Tom Schan-ley, □
RADIO - 15.30, 21.30 Superperverse in amore, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
ŠPORTNI TEDEN GAJE
Danes, 28. t. m., ob 16. uri: odprtje kioskov; ob 17. uri turnir v odbojki; ob 20.30 ples z ansamblom GLI ALTRI BARÓNI.
Jutri, 29. t .m., ob 16. uri finale pokrajinskega teniškega turnirja; ob
17.	uri finale turnirja v odbojki; ob
21.30	ples z ansamblom TAIMS.
V	ponedeljek, 30. t. m., torek, 1. in sredo, 2. 7.: ob 18. uri nogometni turnir 4 : 4; ob 20.30 ples z ansamblom LOJZETA FURLANA.
V	četrtek, 3. in v petek 4. 7.: ob
18.	uri nogometni turnir 4 : 4; ob
20.30	ples z ansamblom TAIMS.
V	soboto, 5. 7.: ob 16. uri mladinski teniški turnir; ob 18. uri finale nogometnega turnirja 4 : 4; ob 21. uri nočni tek; ob 21. ples z ansamblom TAIMS.
V	nedeljo, 6. 7.: ob 8. uri mednarodni balinarski turnir; ob lO.uri finale mladinskega teniškega turnirja; ob 20. uri nagrajevanje; ob 20.30 ples z ansamblom TAIMS.
razna obvestila
9. bienale likovnikov amaterjev - Likovni tabor. V okviru Tabora mladih bo septembra meseca potekal 3-dnevni informativni tečaj o možnostih likovnega izražanja, ki bo obsegal teorijo o risbi, barvno teorijo, teorijo o kompoziciji in sociologijo kulture. Teorija bo povezana s prakso, kateri bo sledila razstava udeležencev Likovnega tabora. Prijave sprejema SKD Tabor - Opčine do 30. t. m. Za informacije tel. na št. 213945 in 220680.
Kriški mladinski krožek in KD Vesna prirejata 11-dnevni poletni center za osnovnošolsko mladino od 30. 6. do 10. 7. (razen nedelje) od 8. do 13. ure v prostorih A. Sirk v Križu. Za prevoz in malico poskrbljeno. Za informacije tel. na št. 040/220346 v popoldanskih urah.
Glasbena matica sklicuje v ponedeljek, 30. junija, v mali dvorani v Ul. R. Manna 29 ob 18.30 v prvem sklicanju in ob 19. uri v drugem sklicanju OBČNI ZBOR. Dnevni red: otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva, poročila, razprave, razrešitev starega odbora, volitve, razno. Upravni odbor Glasbene matice.
ŠZ Gaja organizira od danes do 6. julija ŠPORTNI TEDEN GAJE. Med tednom se bodo zvrstili sledeči turnirji: teniški, balinarski, nogometni 4 proti 4, odbojkarski medvaški. Tradicionalni nočni tek. Vsak večer bodo delovali kioski in ples z znanimi ansambli.
VZPI—ANPI, Tržaški partizanski pevski zbor in mladinska skupina P. Tomažič priredijo ob 40-letnici italijanske republike v Bazovici 5. in 6. julija ob
16.30	SREČANJE ZA MIR IN ENAKOPRAVNOST MED NARODI IN NARODNOSTMI. V soboto, 5. julija, ob 20. uri prihod štafete miru in bratstva; govornika Stane Bobnar in senator Henriguez Agnaletti. V kulturnem programu nastopajo: TPPZ in mladinska skupina P. Tomažič ter Godba na pihala iz Postojne. V nedeljo, 6. julija, ob 17. uri osrednja proslava. Oba večera bo zabaval ansambel AKORDI. Poskrbljeno bo za jedačo in pijačo. Vabljeni!
razstave
KD Vesna obvešča, da je v veži Doma A. Sirk na ogled razstava domačina Marija Bogatea. Urnik: danes od 18. do 20. ure in jutri od 10. do 12. in od 18. do 20. ure.
V	tržaški občinski galeriji - Trg Unità, razstavlja svoja dela slikar Cernigoi.
V	Prosvetnem domu na Opčinah je od 18. do 20. ure odprta razstava lesenih predmetov, ki so jih izdelali dijaki tečaja za mizarje pri Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje.
V	galeriji Cartesius bodo danes ob
18.30	odprli skupinsko razstavo 36 slikarjev naše dežele. Razstava bo odprta po običajnem urniku do sobote, 12. julija.
KD Slovan - Padriče obvešča, da je razstava starega orodja in predmetov odprta danes od 17.00 do 20.30 in jutri od
10.00	do 12.00 ter od 17.00 do 20.30. Vabljeni!
izleti
Kriška sekcija VZPI-ANPI priredi v nedeljo, 6. julija, avtobusni izlet v Volčje (Tolmin) na odkritje spominske plošče padlemu partizanu Mariju Tenceju. Vpisuje G. Bogateč (Dom A. Sirka, tel. 220-505).
Novoporočencema
LUCIANU FRANCU in MARIZI VODOPIVEC
želi vse najboljše Bruna.
Družinico Katje, Jožka in Sonje Rebule je osrečilo rojstvo male
ERIKE
Družinici voščijo vse naj, naj... lepše nona Danica in sestri Franka ter Kristina s Pierinom.
Po dolgem premišljevanju sta se MANUELA in PETER
končno odločila, da se bosta danes poročila.
Srečno jima kliče Helvetius
šolske vesti
Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda z oddelkom za geometre »Žiga Zois« v Trstu sporoča, da poteka vpis za šolsko leto 1986/87 v vse razrede zavoda do vključno 7. julija 1986. Tajništvo je odprto ob delavnikih od 9. do 12. ure.
včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 28. junija
JERNEJ
Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 20.58 — Dolžina dneva 15.46 — Luna vzide ob
1.00	in zatone ob 12.31.
Jutri, NEDELJA, 29. junija
PETER IN PAVEL
PLIMOVANJE DANES: ob 1.23 najvišja 10 cm, ob 7.17 najnižja -36 cm, ob 15.59 naj višja 33 cm , ob 23.02 najnižja -6 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka
25,5	stopinje, zračni tlak 1021,2 mb ustaljen, veter 8 km na uro, zahodnik, vlaga 62-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,1 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Stefano Nesich, Andrea Coppola, Elisabeta Bicci, Elisa Du-dine, Laura Pollastrini, Giulia Consoli.
UMRLI SO: 75-letni Mariano Zudich, 62-letni Ivo Borghelli, 82-letni Giuseppe Grio, 83-letni Luciano Melato, 75-letna Lidia Pirotti Zernitz, 83-letna Giovanna Sorgo, 79-letni Giulio Roberti, 73-letni Stelio Scrobogna, 58-letna Albina Puri, 73-letni Carlo Zunjaz, 85-letna Gisella Franceschini, 72-letna Maria Malusa, 46-letna Lucia Anchelone.
OKLICI: gasilec Maurizio Neppi in uradnica Monica Antonicelli, delavec Maurizio Pincin in uradnica Daniela Michelazzi, čevljar Vincenzo Ronca in kuharica Giovannina Buonocore, mornar Giampaolo Sorice in uradnica Serenella Forza, mehanik Diego Pettirosso in uradnica Laura Cantoni, mehanik Paolo Hrovatin in uradnica Franca Rasman, funkcionar javne varnosti Riccardo Di lorio in študentka Antonella Pogorelz, uradnik Paolo Sodomaco in učiteljica Paola Facchinetti, agent javne varnosti Dino Secci in prodajalka Mirisna Kralj, podčastnik finančne straže Vito Giuseppe Montalbò in gospodinja Maria Vincenza Grasso, uradnik Roberto Klobas in zdravnica Erika Briscik, železničar Aldo Dionisi in gospodinja Jadranka Lukavec-ki, uslužbenec Andrea lachia in gospodinja Erica Piani, delavec Marco Kralj in vzgojiteljica Antonella Cergol, mehanik Luciano Scuccimarra in gospodinja Lia Santoro, varilec Stefano fiorini in gospodinja Alessandra Battello, uradnik Mario Pecoraio in uradnica Arianna Sirotich, upokojenec Ubaldo Tujach in upokojenka Teresa Cipitello, upokojenec Luigi Comuzzi in upokojenka Franca Bronzin, trener Mauro Carletti in trgovka Fabiana Fantacci, šofer Vincenzo Pellegrino in uradnica Paola Predonzani, tehnik Maurizio Bianco in uradnica Manuela Pau-luzzi, risar Mauro Pennone in frizerka Patrizia Sain, zdravnik Dario Radin in uradnica Silvia Zorzit, uslužbenec Claudio Humar in uradnica Lucia Balanzin, delavec Romano Scharf in tehnik Marina Seganti, uradnik Sergio Ciriello in uradnica Cinzia Cannabella, mehanik Claudio Ramani in prodajalka Rossana Silvestri, tehnik Edoardo Sardo in fotografinja Cristina Turina, delavec Massimo Lopano in frizerka Cristina Bonfil, mehanik Roberto Ridolfo in prodajalka Patrizia Ruzzier, uradnik Claudio Rados in prodajalka Tiziana Demarchy, zdravnik Adriano Obersnel in trgovka Carla Mo-randi, železničar Gianfranco Fedele in gospodinja Gaetana Caldaroni, podčastnik finančne straže Lanfranco Saveri in uslužbenka Diana Gianni.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 23., do sobote, 28. junija 1986 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4.
PROSEK (tel. 225-1421) in ŽAVLJE (tel. 274-630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. PROSEK (225-141, 225-340) in ŽAVLJE (tel. 274-630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
čestitke
Dragi Katja, Jožko in Sonja Rebula! Ob rojstvu male ERIKE vam iskreno čestitamo in se z vami veselimo. Vaška skupnost Trnovca.
Prababica Justina, praded Pepi skupaj z Milkom, Nevino in Elizo se veselijo rojstva male ERIKE. Srečni družini iskreno čestitajo.
V hladnih bančnih prostorih je pred dnevi slavil rojstni dan LJUBO. Čestitajo mu stari in novi ponedeljkarji.
Mali ISABEL želijo veliko sreče tržaški prijatelji.
Končno je postala mamica naša draga Alenka Paškulin. Vso srečo njej in mali ISABEL želijo Sonja, Martin in Erika.
prispevki
Ob 1. obletnici smrti svakinje Brede daruje Ivanka Rauber 20.000 lir za Sklad M. Cuk.
Ob 1. obletnici smrti (29. 6.) drage mame Brede Rauber darujeta Jasna in Nataša 20.000 lir za KD I. Cankar in
20.000	lir za odbojkarsko društvo Bor.
V	spomin na drago nepozabno Marico daruje Alma 15.000 lir za sekcijo VZPI—ANPI Repentabor.
V	počastitev spomina strica Dorota Pipana darujeta Pino in Nadja Brecelj
20.000	lir za SKD Barkovlje.
Namesto cvetja na grob Dore Čok darujeta Pino in Nadja Brecelj 20.000 lir za SKD Barkovlje.
Ob poroki hčerke Milojke daruje Gorazd Pertot z družino v zahvalo za lepo petje 50.000 lir za pevski zbor V. Mirk.
Namesto cvetja na grob Albine Verginella darujejo Danica, Tončka in Gigi Bogateč 45.000 lir za Godbo na pihala Vesna — Križ.
V	spomin na pok. starše daruje Nada Ferluga 25.000 lir za OPZ Vesela pomlad.
V	spomin na Borisa Starca darujeta Jušta in Milko Cibic 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
Lilijana Jelen (gostilničarka v Nabrežini) daruje 30.000 za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Nabrežini.
V	spomin na Borisa Starca darujeta Salvatore in Mariella 50.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na našega nepozabnega Žarka daruje družina Race 200.000 lir za FC Primorje. Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob.
V	spomin na Borisa Starca darujeta Mauro in Ivan Ban 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Viktorije Čok darujeta Slavica in Antonio 10.000 lir za KD Lonjer—Katinara in 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Albino Verginella darujeta Fani in Ciril Sedmak 20.000 lir za dekliški zbor Vesna.
mali oglasi
PRODAM gumijasti čoln z volanom in motorjem evinrude 25 HP. Telefonirati ob uri kosila na št. 228869.
PRODAM plastični čoln (trimarano) z motorjem MACH 7 po ugodni ceni. Tel. od 8. do 14. ure na št. 766721.
GLASBENA SKUPINA s sobo za vaje išče klaviaturista za nastope. Pisati na naslov: Franco, Ul. Aleardi 2, 34134 Trst.
OSMICO je odprl Pepi Žerjal - Mlekarjev iz Doline 161.
INŠTRUIRAM angleščino za srednje šole. Tel. na št.003865/22879.
GOSTILNA išče sposobno natakarico. Tel. na št. 040/226112.
ODLETELA je od hiše v Cankarjevi ulici v Doberdobu govoreča papiga sive barve z rdečim repom. Hvaležni bomo vsakomur za informacije. Franko Fer-folja, Cankarjeva 12, telefon 78077.
PRODAM hišo v Boljuncu z dvoriščem in garažo. Tel. 040/228390.
PRODAM 1.800 kv.m zemljišča na Mon-tebellu, primerno za športno igrišče s pomožnimi objekti, opremljeno z vodovodom. Tel. 040/228390.
PRODAM prenovljeno stanovanje, 64 kv. m., pri Sv. Jakobu: kuhinja, dve sobi, kopalnica in hodnik. Na željo tudi opremljeno z novim pohištvom. Tel. 040/ 228390.
IŠČEM zazidljivo zemljišče v okolici Trsta. Tel. 775275 v jutranjih urah.
NA RABU oddajam eno- ali dvoposteljne sobe z odličnim zajtrkom in izredno čistočo. Informacije po telefonu na št. 040/ 820630 od 7. do 8. ure zjutraj ali po 21. uri.
IŠČEM enosobno stanovanje v Gorici ali bližnji okolici. Tel.0481/85728.
menjalnica
NAKUPNI TEČAJI 27. 6. 1986
Ameriški dolar . Nemška marka . Francoski frank Holandski fiorini Belgijski frank .. Funt šterling ....
Irski šterling __
Danska krona ... Grška drahma ... Kanadski dolar ..
1.505 — 683,— 212,— 606.— 31,— 2.270,— 2.050,— 183,— 10.--1.075.—
Japonski jen .....
Švicarski frank __
Avstrijski šiling ... Norveška krona ... Švedska krona .... Portugalski eskudo Španska peseta ... Avstralski dolar ...
Debeli dinar .....
Drobni dinar .....
8,—
832,—
97,—
199,—
210,—
10,—
10.—
960,—
3,15
3,15
np I isn BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Te! Sedež 61446 - 68881 DlfllVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
DNEVNE SOBE KNJIŽNE OMARE SEDE2NE GARNITURE
TISOČ IDEJ ZA OPREMO TVOJEGA STANOVANJA
SVETILA
MEDENINASTE
POSTELJE
DEKORATIVNI
PREDMETI
SPALNICE
OTROŠKE
SPALNICE
KUHINJE
POHIŠTVO
ZA
OPREMO
TRST — UL. CARDUCCI 10 — TEL. (040) 732677
sklad mitja čuk
jelka Cvelbar
filmi na tv zaslonu
kinoatelje
Brez uspeha ni duševnega zdravja
Po hodnikih Vzgojnega zavoda Elvire Vatovec v Strunjanu je postajalo čedalje živahneje zaradi odmora, medtem ko sva z ravnateljem, defektologom prof. Darkom Oparo še naprej kramljala o posebni šoli. Za trenutek sva se pomudila ob letu 1968, ko je sam nastopil ravnateljsko službo.
»Bila so to leta nenehne številčne rasti šole. Razlogi so bili različni, tako da bi jih težko vse zaobsegel. Značilno pa je, da je bil takrat osip v navadnih osnovnih šolah izredno velik. Logično je bilo torej, da se je del teh otrok, recimo tako "iz osipa", vključil v posebno šolo.«
»Vendar se je to naraščanje vpisov pri vas kasneje zajezilo.«
»Tako je. Kar se tega tiče, bi lahko imenovali za prelomno leto 1975. Nekako takrat se je za osnovno šolo postavila zahteva, naj ne bo selektivna in da se torej na osnovni šoli samo izjemoma lahko ponavlja. To je seveda s seboj nosilo nova vprašanja in posledice. O posledicah in o vprašanju vsebinskih in konceptualnih sprememb kdaj drugič. Dejstvo pa je, da pogosto govorimo, kako je takrat nivo osnovne šole padel«
»Kaj pa je ta neselektivnost pomenila za prizadete?«
»Nedvomno se je tedaj postavilo vprašanje, predvsem za politike, kako naj delajo selekcijo do prizadetih, če je osnovna šola neselektivna. Osnovna šola mora biti za vse otroke - torej tudi za tiste, ki imajo motnje v razvoju? Vprašanje se je postavljalo ravno takrat, ko se je v svetu in pri nas razbohotila ideja o integraciji. Z novimi dilemami, ki jih je prinesla, je začelo po letu 1975 upadati število otrok na naši šoli.«
»Ali je to pomenilo reorganizacijo šole?«
»Pravzaprav ne. Mi smo takrat še imeli jasen koncept in nobenega iskanja ni bilo več. Naše kadrovske kapacitete so se nekoliko povečale, čeprav po drugi strani splóh še niso bile za-
dostne za domsko obravnavo otrok. Prav zaradi kadra, ki smo ga imeli na razpolago, smo se ravno tedaj odzvali na izziv potreb za težje prizadete.«
»Za tiste torej, za katere pravzaprav vaša šola nima programa.«
»Za tiste, ki niso sposobni šolanja v posebni šoli. Zanje sta se dotlej zanimala le dva zavoda na Slovenskem: Črna na Koroškem in Dornava. Že okrog leta 1970 pa je naš zavod odprl prvi oddelek za srednje duševno nezadostno razvite na Debelem rtiču. Ta prvi oddelek za delovno usposabljanje je bil tudi zametek nadaljnje razširitve in je pomenil prevzem naše formalne obveznosti za kritje tovrstne potrebe. Zato je samoumevno, da smo se odločili in začeli pospeševati delo zanje, tako da imamo danes šest oddelkov za delovno usposabljanje težje prizadetih. Vzporedno smo seveda začeli zmanjševati število oddelkov v posebni šoli.«
»Kako gledate na ta postopna večanja vpisov, nato usihanja - ali ni to odraz neke miselnosti?
»Nedvomno. Leta 1980 se je upadanje števila otrok na posebni šoli ustavilo. To sem sam napovedoval. Moja ocena je namreč bila, da je bilo prej v posebnih šolah preveč otrok, tudi takih, ki bi v idealnih pogojih v navadni šoli lahko uspevali. Mislim pa, da se je tedaj polegla tudi evforija okrog integracije.«
»In tu se vračava k vprašanju, kako se ta pojem razume.«
"K vprašanju, kako to spraviti k življenju. Mi moramo doseči maksimalno soglasje med okoljem in med prizadetim otrokom. Če ga okolje ne mara, ga mi zastonj tja porivamo. Na tak način bomo otroka le žrtvovali. Še posebej težko pa bomo ugotovili, kaj smo storili, ker ta otrok nas ne bo znal povratno obveščati in nam vračati prave informacije.«
Živžav na hodniku je pričal o počutju učencev posebne šole, pa vendar: »In kako se počutijo vaši mali?«
»Tukaj so zelo zadovoljni, ker so uspešni. Brez uspeha pa ni duševnega
zdravja. Ne moreš biti ves presrečen, če rečeš, tega otroka smo kar vključili v osnovno šolo, nimamo ga nič več segregiranega, nič več ga nimamo ločenega, če pa tam doživlja neuspehe. Psihiatri radi pravijo: uspeh rodi nov uspeh, neuspeh rodi nov neuspeh. Najboljša motivacija je torej uspeh. To je pomembno za te otroke. Kajti pamet ni najpomembnejša za človeka, pomembnejša so čustva.«
»Kako to mislite?«
»Vse pomembne stvari v življenju naredimo zaradi čustev: zaradi čustev se človek odloči za delo, zaradi čustev se poroči, zaradi čustev so vojne, so prepiri, so veselja. Človek pa se lahko razvija v čustveni pozitivni smeri le takrat, kadar oblikuje o sebi pravo predstavo in razvije pozitivne odnose.«
»Menite torej, da tega prizadet otrok ne more storiti v navadni osnovni šoli?«
»Če otroka damo v osnovno šolo v integracijo, da bi tam živel skupaj z drugimi, s katerimi bo tudi kasneje živel, in še celo če ga tam sprejmejo, pa ta otrok v tej šoli sebe doživlja kot manjvrednega, kot neuspešnega, potem je njegov ego, ta njegov pojem o sebi ali njegova samopodoba lahko popolnoma negativna. Ta samopodoba pa je po mojem gonilna sila človeka. Mi moramo ta motor razvijati, ne zato, da bodo drugi ljudje vedeli za tega otroka - to je seveda lepo, da vedo, prav je, da vedo, ker bodo le tako imeli pravi odnos in je to boljše in koristneje - predvsem pa je važen ta človeški motor. Zaradi njega lahko z majhnim znanjem opraviš izpit ali z velikim znanjem podležeš. Si skratka bolj ali manj samozavesten. Zato obstaja tudi nevarnost, da otrok na podlagi neugodnih izkušenj, ki jih je lahko dobil, izdela o sebi negativno predstavo in tako ne aktivira svojih še tako zmanjšanih sposobnosti, češ jaz ne vem, ne znam, ne morem ...«
(se nadaljuje)
VARUHI DENARJA — Money Movers, 1979
Režija: Bruce Beresford. Igrajo: Terence Donovan, Ed Deveraux, Tony Bon-ner, Charles Tingwell.
TV Ljubljana, ob 22.45.
Zanimiv ciklus avstralskih filmov bo sklenil drevi Beresfordov Varuhi denarja, še prej pa bo ob 17.20 na sporedu ljubljanske tv ravno tako avstralski mladinski film Pripovedka. Bruce Beresford je zaslovel v Evropi pred nekaj leti, ko je prejel nagrado v Cannesu za film Breaker Morant. Varuhi denarja je zgodba o poklicnih stražarjih, ki načrtujejo rop proti samim sebi. Film prikazuje izsiljevanje in prepletenost sveta kriminala v zelo zanimivem, žanrsko inovativnem, dinamičnem in napetem ritmu.
ZORRO, 1975
Režija Duccio Tessaci. Igrajo: Alain Delon, Ottavia Piccolo, Enzo Cerrico, Giampiero Albertini.
Italia 1, jutri, v nedeljo, 29. junija, ob 20.30.
V noči velikega finala za svetovni naslov se bo redko komu, najbrž uspelo izogniti športnemu dogodku na domačem ekranu. Srečnim lastnikom dveh sprejemnikov se sicer ponuja slabša tv izbira kot drugače, omeniti pa velja Bernsteinov koncert na RAI 3 (druga Beethovnova simfonija) in Tessarijev film Zorro. Zorro je Robin Hood mehiške Kalifornije 19. stoletja, junak, ki se je pojavil v stripih Johnstona McCulleya in ki ga je prvič ekraniziral Douglas Fairbanks leta 1920. Tessarijev Zorro je le stereotipirana povest, na istem nivoju kot njegov zadnji film Tex, ravno tako povzet po znanem stripu.
POSLADKANA VODICA Šećerna vodica, 1985
Režija: Svetlisiav Bata-Prelić. Igrajo: Sonja Savić, Svetlislav Gončić, Velimir Bata Živojinović, Ljubiša Samardžić, Milena Dravić.
TV Ljubljana, v nedeljo, 29. junija, ob 21.45.
Tretji in zadnji del novosadske nadaljevanke bo končno pokazal, kako se protagonistka izvleče iz težavne situacije. Branka, ki jo prijatelji kličejo kar »Dečka«, pripisuje svoje adolescentske travme in izpade svojemu »grozljivemu« videzu, ogromnemu nosu in krivim nogam. Poleg številnih neumnosti, ki jih počne kot »najporednejši« deček, naposled še zbeži od doma. V nadaljevanki, po kateri je povzet istoimenski film, nastopa v glavni vlogi Sonja Savič. Mlada igralka odlično upodobi histerično najstnico v vseh odtenkih mladostniškega samoiskanja. Da je Sonja med najbolj perspektivnimi in zanimivimi obrazi jugoslovanskega filma, priča tudi neuradno priznanje na lanskem beneškem festivalu za žensko vlogo v filmu Življenje je lepo.
IL VERGINE — Le départ — Devičnik, 1967
Režija: Jerzy Skolimowski. Igrajo: Jean Pierre Léaud, Catherine Duport, Jac-queline Bir, Paul Roland.
TV Koper, v ponedeljek, 30. junija, ob 20.30.
Marc je ljubitelj dirkaških avtomobilov in se pripravlja na svojo prvo tekmo. Vendar se mu pokvari avto. Med iskanjem novega vozila spozna Michèle, lepo dekle, ki mu pomaga. Z novim avtom celo noč preizkuša dirkališče. Utrujena, Marc in Michèle zaspita skupaj; ko pa se zbudita, se je dirka že začela. V tej prijetni komediji opisuje poljski režiser Skolimowski sram in tesnobo odnosa med mladima junakoma. Film je prejel leta '67 glavno nagrado na berlinskem festivalu.
LA GRANDE PIOGGIA — Deževje prihaja, 1939
Režija: Clarence Brown. Igrajo: Myrna Loy, Tyrone Power, George Brent, Brenda Joyce, Nigel Bruce.
Eksotična zgodba je postavljena v Rančipiur, kjer evropska kolonija živi v miru z domačimi oblastmi. Potres in povodenj pa prekineta to idilično sožitje. Soliden spektakel, v katerem režiser zvezdnic C.Brown vodi slavne igralce.
rf RAM	j
10.00	Le meravigliose storie del prof. Kitzel
10.15	Film: La carovana Donner (i. Robert Fuller, Diane McBain)
11.40	Risanka: Il trio Drač
11.55 Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Dokumentarec: Velike reke
13.00	Glasbena oddaja: Voglia di musica
13.30	Dnevnik
13.50	Dnevnik - Mundial
14.00	Nanizanka: L'amico Gipsy
14.30	Športna sobota: Motociklizem in kolesarstvo
16.30	Oddaja iz parlamenta
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Come gli altri: državno prvenstvo handikapiranih
18.05	Izžrebanje loterije
18.10	Nabožna oddaja
18.20	Napoved programov
18.40	Nadaljevanka: Canne al vento
19.40	Jutrišnji almanah
20.00	Dnevnik
20.30	Film: Lo scapolo (It., kom., 1955, r. Antonio Pietrangeli, i. A. Sordi, R. Podestà, V. Lisi, L. Greco, M. Fisher)
22.00	Dnevnik
22.10	Mundialissima show
0.15 Dnevnik in vremenske razmere 0.25 Viareggio: Premio letterario
r C' ra| 2	~
11.45	Informativna oddaja: Giorni d’ Europa
12.15	Napoved programov
12.30	Dnevnik. Start
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik. CHIP
13.30	Dnevnik. Bella Italia
14.00	Nanizanka: Saranno famosi
14.50	Dnevnik - kratke vesti
14.55	Izžrebanje loterije
15.00	Mladinska oddaja: L’avventura, vmes risanka Esteban e le misteriose città d'oro in nanizanka Folly Foot
16.55	Film: Ken state: Cosa accadde e perchè (2. in zadnji del)
18.15	Dnevnik - kratke vesti
18.20	Športna oddaja: Super mundial
18.45	Nanizanka: Occhio al superoc-chio
19.40	Meteo 2
19.45	Mundial: Finale za 3. mesto
20.45	Dnevnik
21.50	Film: Il pianeta proibito (ZDA, fant., 1957, r. Fred McLeod Wil-cox, i. Walter Pidgeon, Anne Francis, Leslie Nielsen)
22.35 Dnevnik - večerne vesti
22.55	Film: Il pianeta proibito (2. del)
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
23.55	Športne vesti
RAI 3	RTV Ljubljana	1 (*K) TV Koper
11.25	Motociklizem 12.15 Polio plus 13.10	Glasbena oddaja: L'altro suono 13.45 Napoved programov 14.00 Informativna oddaja: La macchina del tempo 14.40 Danceitalia 15.10	Dadaumpa 16.25	Motociklizem	8.20 Poročila 8.25 Beograd: 13. kongres ZKJ, v odmoru Glasbena oddaja 15.00 Poročila 15.05 Prisluhnimo tišini 15.50 Nanizanka: Na črko, na črko (9. del) 16.20	Ta čudoviti notni svet (6. oddaja) 17.20	Film: Pripovedka. Avstralski	12.30 O mundialu: ponovitev 14.15	TV novice 14.20 Nanizanka: Kiss kiss 15.00 Medicinska oddaja: Zdravnik in pacient 15.50 Film 17.15	Risanke 17.40 Dokumentarna oddaja: Kompjuter
17.15	Kolesarstvo
17.30	Le grandi mostre
19.00	Dnevnik
19.25	Deželni programi: Pordenon
20.00	Informativna oddaja: Scuola aperta sera
Informativna oddaja: Le regole del gioco
Film: Bellezze in cielo (1947, i. Rita Hayworth)
Gustav Mahler
Prizor iz filma II pianeta proibito, RAI 2, 21.50.
mladinski film obravnava temo, ki je mnogim mladinskim režiserjem pri srcu: prijateljstvo med otroki in živalmi. Današnje delo je sicer nekoliko drugače postavljeno v našo stvarnost, saj avstralski divji pes dingo reši dečka in deklico v dneh vesoljnega potopa. Vsi trije zaživijo skupaj, toda vse le ni tako preprosto.
18.30	Knjiga
18.45	Risanka
19.00	Dnevnik in vremenska napoved
19.15	Poročilo s 13. kongresa ZKJ
19.45' TV nocoj
19.50	Puebla: SP v nogometu - tekma za 3. mesto, prenos
21.50	Zrcalo tedna
22.15	Dnevnik
22.30	Poročilo s 13. kongresa ZKJ
22.45	Film: Varuhi denarja
18.10	Nadaljevanka: Ljubezen in oblast
18.55	TV Novice
19.00	Nanizanka: Colonel March
19.30	TVD Stičišče
20.00	Mundial '86 - tekma za 3. in 4. mesto - prenos
21.45	TVD Stičišče
22.00	O mundialu - komentar iz studia
Ava Gardner in Fred Mac Murray v filmu Singapore, Rete 4, 16.10.
Ji CANALE 5
8.30	Nanizanka: Alice, 8.55 Fio
9.15	Film: Tupe, tupe, ma-rescià (E' permesso maresciallo)
11.00	Kvizi: Facciamo un affare, 11.30 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis in
12.40	II pranzo è servito
13.30	Napoved programov: Anteprima
14.10	Film: I complessi
16.15	Nanizanka: Gavilan
17.15	Dokumentarna oddaja: Big Bang
18.00	Nanizanke: Nove in famiglia, 18.30 Condo in 19.001 Jefferson
19.30	Kviz: Zig Zag, vodita Vianello in Mondaini-jeva
20.30	Nadaljevanka: Mercanti di sogni (i. M. Fa-irchild, M. Harmon), 1. del
22.20	Filmske novosti: Premiere
22.50	Aktualnosti: Parlamento in
23.35 Film: L'ora della furia (vestern, 1968, r. V. McEveety, i. J. Stewart, H. Fonda)
^ RETEQUATTRO
8.30	Nanizanka: Strega per amore
9.00	Nadaljevanka: Marina
9.40
10.00
11.45
12.45
14.15
15.50 16.10
17.50 18.20
20.30
22.30
22.50 23.40
Nanizanka:	Lue
Show
Film: La sbornia di D, vid (kom. 1951, i. ' Johnson, E. Taylor) Nanizanka: Switch Otroški spored: Cia ciao, vmes risank Nana, Pandemoniur Piccole donne, She-B Nadaljevanki: Marin 15.00 Agua viva Napoved programo Retequattro per voi Film:	Singapoi
(dram., 1948, i. F. Me Murray, A. Gardner) Nanizanka:	Lue
Show
Nanizanke: Ai confi: della notte, 18.50 Ryan, 19.30 Febbr d'amore
Film: Gilda (dram 1945, r. C. Vidor, i. 1 Hayworth, G. Ford) Napoved programo Retequattro per voi Nanizanka: Kingsto Nanizanke:	Masi
0.10 Ironside, 1.0 Mod squad
f§) ITALIA 1
8.30 Nanizanke: Gli eroi di Hogan, 8.55 Sanford & Son, 9.20 La casa nella prateria, 10.10 Galacti-ca, 11.00 La donna bionica, 11.50 Quincy in
12.40	Agenzia Rock-ford
13.20	Kviz: Help, vodijo Fabrizia Carmintati in I Gatti di Vicolo Miracoli
14.15	Šport: ameriški "foot-bal"
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Barn, vmes risanke Lalabel, Pollon, Cuore, Lo specchio magico
18.00	Glasbena oddaja: Musica è
19.00	Nanizanka: Street-hawk
20.00	Risanka: Occhi di gatto
20.30	Nanizanki: Supercar in 22.20 Hardcastle and McCormick
23.30	Grand Prix
0.30 Glasbena oddaja: Deejay tele vision
1 tuilSF telepadova
13.00	Risanka: Voltron
13.30	Risanka: Mask
14.00	Športna rubrika: Rombo TV
15.00	Film
16.30	Risanke
17.00	Risanke: La gang degli orsi, Candy Candy
18.00	Risanke: Šuper-tivulandia - Mask, Uomo tigre
19.00	Dokumentarec: Cari amici animali
19.30	Risanka: Super Kid
20.00	Risanka: Jane e Micci
20.30	Film: La fine.-., della fine (kom.,1978, r. B. Re’ynolds, i. B. Reynolds, S. Field)
22.20 Film: Coffy (dram., 1973, r. J. Hill, i. P. Gri-er, B. Bradshaw)
24.00	I Gorgoni (fant., 1972, r. R. W. Christiansen, i. C. Wilde, J. Salt, B. Ca-sey)
Lt TELEFRIULI
13.30	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
14.30	Risanka: Hanna e Barbera
15.30	Glasbena oddaja: Musicale
18.15	Dokumentarna oddaja
18.30	Dokumentarec: Le meraviglie della natura
19.00	Dnevnik
19.30	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
20.30	Film: Le memorie di un dongiovanni (kom., r. Joseph Newman, i. William Lundigan, June Haver, Marilyn Monroe)
22.15	Informativna oddaja: Realtà industriale
23.15	Nanizanka: Arrivano le spose
TELEQUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila; 7.20—8.00 Dobro jutro po naše: Koledarček, Pravljica, Narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah: Kulturni dogodki; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 Koncert v Kulturnem domu v Gorici 11.30—13.00 Pisani listi; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Čas in prostor: Etnično, nacionalno in razredno v sodobnih družbah; 15.00 Otroški kotiček: Kaj je na koncu sveta; 16.00 Zbornik: Zgodovina je vedno že svoja lastna zgodba. Nato: Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba: Kvintet notturno; 18.00 Dramska vetrovnica: Magellanov oblak (8. del); 18.45 Glasbena priloga.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30—8.00 Jutranji spored; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Z glasbo v dober dan; 10.05 Pojte z nami;
10.25	Dopoldne ob lahki glasbi; 11.05 Svetovna reportaža; 11.30 Srečanja republik in pokrajin; 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Kulturna panorama; 15.00 Radio danes radiojutri; 15.10-15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 16.40 Lojtr-ca domačih; 17.00 Studio ob 17.00;
18.00	Škatlica z godbo; 18.30 Iz glasbenega dela mladine Slovenije; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute z ansamblom A la carte; 20.00- -23.00 Slovencem po svetu, vmes Mladi mostovi, Naši kraji in ljudje; 22.50 Literarni nokturno: Fran-
ce Bevk: Pesmi; 23.05 Od tod do polnoči; 00.05 — 5.00 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; Glasba za dobro jutro; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 II. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00— 13.00 Prenos II. programa Radio Ljubljana;
13.00	Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.35 Piranski glasbeni večeri.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Radijski dnevnik; Glasba; 6.00 Cestne informacije; 6.30 Koledarček;
7.00	Dobro jutro v glasbi; 8.00—12.00 Prisrčno vaši; 8.15 Flash back; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano;
10.00	Popevka tedna; 10.35 Vstop prost; 11.00 V soboto z R. Canzianom;
11.30	Na prvi strani; 11.40 Napoved programov; 12.00 Glasba po željah; 14.30- 20.00 Popoldanski glasbeni program; 15.00 I magnifici sette; 15.45 Glasbeni weekend;. 16.55 Pismo iz...; 20.00—6.00 Nočni program Radia Koper.
RADIO OPČINE
10.00	Glasbena matineja - vodi Majda; 15.00 Glasba po željah - v studiu Sabina; 17.00 Zakaj tako, kaj mislite vi? vodita Gabriela in Martina 19.00 Listam po časopisih - vodi Vinko.
40-letnica zvez industrij cev, trgovcev in obrtnikov
Biasutti: Podpore samo novim pobudam? Lucchini: Gospodarstvo še v težavah
V vojašnici pri Rdeči hiši
Slovesnost ob 134. obletnici ustanovitve policijskega zbora
V deželnem avditoriju je bila včeraj dopoldne slovesnost ob 40-letnici ustanovitve, oziroma obnovitve treh strokovnih in sindikalnih združenj na Goriškem; zveze industrijcev, zveze obrtnikov, zveze trgovcev. Odločili so se za skupno proslavo predvsem iz dveh razlogov; vse tri organizacije slavijo enak jubilej; vse tri organizacije so imele in imajo pomembno vlogo pri splošnem gospodarskem in družbenem razvoju. Gospodarstva pa, kakor znano, ni mogoče deliti samo na industrijo, obrt ali trgovino ali še kako drugo dejavnost, ampak ga je treba obravnavati kot splet različnih med seboj povezanih in prepletajočih se stvarnosti.
Zbor gospodarstvenikov goriske pokrajine so pozdravili številni ugledni gosti, posebej pa velja omeniti prisotnost predsednika deželne vlade, Bia-suttija in predsednika Confindustrie Luigija Lucchinija ter piodpredsednika združenja Confcommercio, poslanca Carla SangaJlija. Vsi trije so na slovesnosti tudi govorili, medtem ko je predstavnik združenja obrtnikov Sacchetti prebral pozdravni telegram vsedržavnega predseelnika te organizacije.
Slovesnosti v deželnem avditoriju je predsedoval Antonino Chiozza, predsednik zveze industrijcev na Goriškem, Id je posredoval precej strnjen pregled gospodarskih in družbenih tokov na
Ajdovsko Primorje tudi v rudnikih
Splošno gradbeno podjetje Primorje v Ajdovščini, ki je med tehnično najbolje opremljenimi in usposobljenimi v Jugoslaviji, je zaradi omejevanja gradenj spričo gospodarske krize v državi, začelo prevzemati tudi naročila v rudarstvu. V Makedoniji, Bosni in Hercegovini ter Črni gori sodeluje pri odkrivanju dnevnih kopov rudnikov premoga, boksita in drugih surovin. Delavci iz Ajdovščine, po svojem o-snovnem poklicu rudarji, se torej usposabljajo tudi za rudarje. Doslej so pri omenjenih delih v drugih jugoslovanskih republikah izkopali skupaj okoli 14 milijonov kubičnih metrov - zemlje in drugega materiala, nekateri dnevni rudniki premoga in drugih surovin pa so zaradi prispevka iz Ajdovščine že začeli obratovati.
Shod fašistov v Gradežu
Fašistični parlamentarci imajo danes in jutri v Gradežu posvet o »čistosti« jezika na Apeninskem polotoku. Jasno je, da so k nam prišli zato, da bi s svojo prisotnostjo dokazali zavzetost proti zakonom o priznanju jezikovnih pravic tako slovenski manjšini kot drugim jezikovnim skupinam na polotoku. Na posvet pride sam tajnik MSI Almirante, ki bo očitno tulil v tem smislu.
Med zemeljskimi deli za namestitev zbiralnika za vodo, na omrežju CAFO v Romansu, so delavci že pred nekaj dnevi naleteli na nekaj skeletnih grobov. Dela so seveda takoj ustavili ter o najdbi obvestili spomeniško varstvo. Uslužbenci zavoda so v dogovoru z občinsko upravo ter ob {»moči nekaterih prostovoljcev pričeli raziskovati območje ter odkopavati teren. Nekaj skeletnih grobov so nevede uničili delavci s stroji, še preden so opazili, da so začeli kopati na starem grobišču, ki je menda iz obdobja zgodnjega srednjega veka. Poleg okostij so do zdaj našli v grobovih tudi nekaj orožja in nakita ter keramičnih fragmentov. Po prvih ugotovitvah naj bi šlo za predmete iz obdobja preseljevanja narodov. Sicer sodelavci zavoda za spometniško varstvo upajo, da bodo z odkritjem novih predmetov lah-
d
Danes stopita na skupno življenjsko pot
MANUELA ČERNIČ in
MAURIZIO NIBRANT Novi družini čestitajo in želijo obilo sreče v skupnem življenju KD Danica in Gospodarska zadruga Vrh.
Goriškem, podčrtal zlasti težave, ki nastajajo kot posledica geografske e-marginacije, opozoril na težave v prevozništvu, predvsem pa zavrnil očitke, da je tako stanje posledica pomanjkanja podjetniške miselnosti. Glede izvajanja zakona št. 26 pa je postavil zahtevo, da je treba odpraviti vse nejasnosti, olajšave in ugodnosti pa raztegniti na vse dejavnike v gospodarstvu in né samo na industrijski sektor.
O vlogi terciarnih dejavnosti je govoril predsavnik Confcommercio, poslanec Sangalli. Priznal je sicer, da tudi terciarna dejavnost preživlja težko obdobje, da nima na razpolago čudežnih rešitev, vendar pa da bi bilo treb,a, posebej na Goriškem, iskati možnosti razvoja v turizmu.
Številnih vprašanj se je v svojem posegu dotaknil predsednik deželne vlade Biasutti, ki je dejal, da je prisotnost države v gospodarstvu v naših krajih še zmeraj potrebna ter opozoril na odprta vprašanja z IRI. Posebej se je zaustavil ob vprašanju smotrne in načrtovane uporabe znatnih finančnih sredstev države in dežele, o nujnosti, da se prilagodijo taki usmeritvi tudi načrtovani bodoči ukrepi za razvoj gospodarstva ob meji (ni mogoče obnoviti zakona o prosti coni v dosedanjem obsegu in vsebini). Biasutti je svoj poseg zaključil z ugotovitvijo da vsi dosedanji finančni napori deže-
V mogočnem poslopju v Ulici Alvia-no, kjer imajo svoj sedež tri od štirih goriških višjih srednjih šol in nižja srednja šola, je bilo v tem tednu v jutranjih urah vseskozi zelo živo. V pritličnih prostorih so imeli malo maturo nižješolci, v zgornjih učilnicah pa so bili v polnem teku pogovori dijakov Klasičnega liceja Primož Trubar in Trgovskega zavoda za zunanjo trgovino Žiga Zois. Za učitelji-ščnike pa se bo ustna preizkušnja začela šele naslednji teden.
Ko smo stopali po mogočnem stopnišču, da bi od blizu preverili kako gre trgovcem, smo že od daleč zaslišali silen hrup, kd se je razlegal po hodniku. Povedali so nam, da je ravnokar opravil svojo preizkušnjo Erik, ki ni mogel prikriti lastnega zadovoljstva in je veselo skakal gor in dol po hod-nikiu. Radi bi bili preverili, če se je res tako dobro odrezal, ko pa je že stoprii v učilnico naslednji kandidat, kateremu je sledila cela vrsta sošolcev, ki so hoteli tudi oni prisostvovati spraševanju. Pridružili smo se jim še mi in si začeli beležiti vprašanja, ki jih je Borisu zastavljala profesorica slovenščine.
ko točno opredelili čas, ko so bili vojščaki pokopani.
Do včeraj so na gradbišču odkopali že triindvajset grobov. Menda pa je grobišče obširnejše, kakor so prvotno mislili.
Dela za namestitev zbiralnika so seveda že nekaj dni ustavljena, odkopavanje p» ne bo tristveno vplivalo na samo izvedbo. Med Konzorcijem CA FO in občino Romans so namreč že našli dogovor. Zbiralnik bodo postavili na drugem meistu.
Novi poslovalnici Goriške hranilnice
Goriška hranilnica bo v prihodnjem obdobju znatno razširila svojo dejavnost. O tem so razpravljali na zadnji seji upravnega sveta, kjer so vzeli na znanje, da ja Banca d’Italia izdala dovoljenje za odprtje dveh novih poslovalnic in sicer na letališču v Ron-kah (tu je do zdaj delovala menjalnica) in v kraju Reana del Rojale pri Vidmu. Sicer je hranilnica že doslej poslovala tudi izven {»krajine, zlasti preko sekcij za izdajo posojil v kmetijstvu in na področju javnih del.
le, ukrepi države ,niso veliko pripomogli k nastajanju novih gospodarskih pobud. Bo treba zato spremeniti dosedanjo usmeritev? Odgovor je prepustil gospodarstvenikom.
O splošnih gospodarskih vprašanjih v državi je govoril predsednik Confindustrie Lucchini. V bistvu je ponovil že znana stališča, da gospodarstvo še ni na zeleni veji, da je stopnja inflacije še zmeraj zelo visoka, da so posodobitev uspeli izvesti le v nekaterih gospodarskih dejavnostih. Razlogi za tako stanje gospoelarstva so v previsokih javnih izdatkih, neustreznih infrastrukturah, neuspešnosti in počasnosti državnega in nasploh upravnega stroja, previsoki ceni dela in denarja. Skratka znana stališča.
Lucchini je ob koncu izrazil zaskrbljenost zaradi slabšanja splošnega političnega položaja, saj je pohtična stabilnost osnovnega pomena za premagovanje krize v gospodarstvu. Po Luc-chinijevem mnenju bi dograditev nekaterih prometnih in drugih infrastruktur pomagala premostiti krizo tudi v gospodarstvu na Goriškem.
Naj omenimo še, da je udeležence včerajšnje proslave uvodoma pozdravil goriški župan Scavano, ki se tudi tokrat ni mogel izogniti retoriki. Lucchini pa se je po slovesnosti srečal še z delegacijo sindikalne zveze CGIL -CISL - UIL, medtem ko je imel dopoldne sestanek na sedežu industrijcev.
Najprej je pohvalila dijaka, ker se je edini opredelil za literarno nalogo. Čeprav ni teme prav izčrpno poglobil, je bil izdelek več kot zadosten. Zato so morda tudi vsi pričakovali, da bo dijak pokazal dobro pripravljenost kai se tiče znanja slovenske literature. Znanje pa n bilo ravno najboljše. Kandidat je imel težave bodisi ko je moral analizirati Cankarjeva dela bodisi ko bi moral razviti nekaj misli o nastanku ekspresionizma. Maturant se je določenih aspektov Cankarjeve ustvarjalnosti sicer dotaknil, ni znal pa globlje analizirati važnejših problemov. Tudi poznanje Kosovela, najljubšega pesnika, je bilo bolj površno.
V težkih trenutkih pa je priskočil na pomoč dijaku predsednik komisije prof. Francesco Pisani, ki je vlil kandidatu malo poguma, tako da se je fant vendar nekoliko zbral in boljše od govarjal na vprašanja iz trgovinstva. Dobro je orisal razvoj slovenskih bank in hranilnic na Primorskem, lepo je tudi začrtal razliko med finančnimi in trgovinskimi menicami.
Na vrsti je bil potem drugi Boris, ki se je tudi sam odločil za slovenščino.
Policijski organi v Gradežu so prijeli skupino mladoletnikov, ki je te dni zagrešila več vlomov v stanovanja na območju Gradeža, po vsej verjetnosti okradla neko trgovino z zelenjavo, osumljena pa ja tudi, da je priletni občanki iztrgala iz rok torbo. Po sicer precej skopih podatkih, ker zadeva še ni v celoti raziskana, naj bi šlo za dva šestnajstletnika iz Pre-mariacca in Manzana, ki sta zdaj v priporu in na razpolago sodišču za mladoletne v Trstu. V skupini naj bi sodeloval pri podvigih tudi dvanajstletnik, ki pa prav zaradi starosti ni podvržen kazenskemu postopku.
Skupina naj bi v začetku tedna vlomila kar v pet stanovanj v Gradežu ter se polastila ur in drugih predmetov v vrednosti nekaj stotisoč lir. V torek in sredo naj bi izvedla tatvino v trgovini z zelenjavo in oropala priletno upokojenko.
Skupino so izsledili na podlagi opisa, ki so ga dale žrtve. Menda so se mladi po Gradežu premikali na motornih kolesih in se tako zelo hitro umaknili s kraja, kjer so izpeljali svoje podvige.
• Sindikat upokojencev CGIL obv_ šča, da so na svojih sedežih v Gorici in Tržiču objavljeni razpisi natečajev za različna delovna mesta na univerzi v Trstu. Posebej opozarja na natečaj za 18 mest postrežnika.
V vojašnici pri Rdeči hiši, ki od včeraj nosi ime po Francescu Massa-relliju, podčastniku policije, ki je 27. septembra 1977 izgubil življenje v spopadu s skupino roparjev v Trentu, je bila včeraj dopoldne slovesnost ob 134. obletnici ustanovitve policijskega zbora. Na slovesnosti so bili prisotni najvišji predstavniki upravnega in političnega življenja, raznih rodov vojske, sodstva itd. Tako kakor je sicer že običaj so se slovesnosti ob prazniku policije udeležih tudi predstavniki sekretariata za notranje zadeve iz Nove Gorice.
S položitvijo venca so pripadniki policijskega zbora najprej počastili spomin tovarišev, ki so umrli med opravljanjem dolžnosti. Sledilo je odkritje plošče Francescu MassarelUju in branje utemeljitve. Pred {»strojenimi enotami so zatem prebrali pozdravna pisma in brzojavke predsednika republike, predsednika vlade, ministra za notranje zadeve in poveljnika policijskega zbora.
Poročilo o dejavnosti p»licije na Goriškem je zatem podal kvestor, dr. Umberto Pensato. Uvodoma je izrekel priznanje celotni skupnosti na Goriškem, ki kljub vsemu ohranja tradicijo omi kanega sožitja ter pohvalil odnos med občani in državo in njenimi institucijami, ki so lahko za vzgled. Take razmere seveda omogočajo pripadnikom varnostnih sil, da se v znatno večji meri posvečajo prvenstvenim nalogam. Goriški kvestor je v svojem poročilu omenil, da sicer v zadnjem letu niso
Z razliko od soimenjaka je pokazal dobro pripravljenost. Najprej je lepo uokviril slovensko moderno v tedanjo evropsko književnost in je podal tudi izčrpno poročilo Cankarjevih družbeno-pohtičnih del. Tu se je kandidat zaustavil pri Hlapcu Jerneju in lepo obrazložil sporočilo tega romana.
Pogovor se je potem zasukal okrog socialnih realistov in hitro se je Boris navezal na največje predstavnike tega obdobja, čeprav mu je povzročil nekaj manjših težavic lik sodobnega zamejskega pisatelja Pahorja, je fant dokazal, da mu je slovenska literatura povsem domača.
Sledil je še pogovor iz trgovinstva, kjer se je maturant pri svojem podajanju nekajkrat zapletel, čeprav je snov dobro obvladal. Komisiji je še povedal, da se namerava vpisati na inženirstvo, kar ga posebno privlačujejo znanstvene vede.
Ustni izpiti se bodo nia trgovskem zavodu Žiga Zois nadaljevali še par dni, saj je maturantov skupno 23. Z izidi mature bodo dijaki seznanjam proti koncu naslednjega tedna, potem ko se bo sestala komisija.
Danes na Vrhu pogreb
Aleksandra Mora
Na Vrhu bo danes popoldne ob 16. uri pogreb Aleksandra Mora. Rodil se je pred 58 leti v družini, kjer je bilo pet otrok. Oče je bil iz Pa-luzze v Kamiji, ki pa se je kaj kmalu vživel v novo okolje, Vrhovci pa so ga sprejeli za svojega. Mama je bila domačinka z Vrha. V mladih letih se je Aleksander zaposlil kot kamnar, potem pa je našel zaposlitev v ladjedelnici. Še zelo mlad se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje, tako kakor tudi drugi člani družine. Po vojni je bil še nekaj časa v Jugoslaviji. Za zasluge je bil odlikovan z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo. Svojcem in sorodnikom izrekamo sožalje.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Marzini, Korzo Italia 89, tel. 84-443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale, Trg republike 26, tel. 72341.
uspeli zapolniti znatnih vrzeli v orga-niku, da pa so kljub težavam uspeli izboljšati in posodobiti nekatere službe.
Ob navajanju dejavnosti pripadnikov zbora državne policije, je dr. Pensato najprej poudaril splošno ugotovitev, ki je vsekakor pozitivna: kriminalna dejavnost ni v porastu; na področju uživanja in razpečevanja mamil pa je opaziti celo precej izrazito nazadovanje. Goriški kvestor je nato postregel z izčrpnimi podatki o številu ugotavlje-nih hudih kaznivih dejanj in prekrškov. Ob koncu je dr. Pensato posebej naglasil vzgledno sodelovanje s policijskimi organi v sosednji republiki.
Poročilo SSk
■v
v Steverjanu
V tiskovnem poročilu, ki nam ga je poslala števerjanska sekcija SSk, so izrečene precej ostre kritike na račun števerjanskih občinskih upraviteljev zaradi uporabe slovanskega jezika. O-menjena so samo italijanska vabila na občinsko sejo, o čemer je sicer prav v občinskem svetu že bil govor. Kritizirata se tudi števerjanski župan Humar, ker da je na koncertu v Formen-tinijevem gradu navzoče pozdravil samo v italijanščini.
Najhuje pa je, po mnenju števerjan-ske sekcije SSk, to, da je Občina dala namestiti ob vhodu v vas table z dvojezičnim napisom »Dobrodošli v občini števerjan, deželi vina in češenj«. Pred leti pa je števerjanska občinska uprava sprejela sklep, da postavi pred vhod v vas table z napisom »Dobrodošli v slovenski vasi Števerjan, deželi vina in češenj«. Teh tabel niso namestili. Sedanja uprava je dala postaviti nove.
»Tako početje je za slovensko upravo nedopustljivo,« meni števerjanska sekcija Slovenske skupnosti, saj »predstavlja nevarno odstopanje in zanikanje slovenskega značaja števerjanske občine.« V poročilu je še rečeno, da SSk odločno obsoja tako početje.
Znanje slovenščine
Občinska uprava v Ronkah išče o-sebo z znanjem slovenščine za spremstvo otrok, ki bodo odšli na letovanje v Metliko in sicer od 12. do 26. julija. Prijave in informacije v tajništvu občine do 30. t.m., od 9.30 do 11.30.
čestitke
Robertu in Alenki se je pridružila mala ISABEL. Vse najlepše ji želijo Martina, Katja in Igor.
razna obvestila
Zveza slovenskih kulturnih društev obvešča, da bo urad v Ulici Croce od ponedeljka dalje odprt od 8. do 14. ure.
izleti
F'?D Gorica vabi jutri, 29. junija, na izlet v dolino Krnskih jezer z možnostjo vzpona na Bogatin. Prevoz z lastnimi sredstvi. Odhod ob 6. uri s Travnika.
SPD Gorica (rekreacija) vabi v nedeljo, 6. julija, na izlet v Martuljko-vo skupino z vzponom na Rajske livade in do drugega slapa. Prijave do petka, 4. julija, na tel. 81363.
___________kino______________
Gorica
VERDI Zaprto.
CORSO 18.00-22.00 »II giustiziere della notte n. 3«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA 17.30—22.00 »Marina e la sua bestia«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR Zaprto.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30 in 20.30 »Nevšečnosti z dvojnikom«. 22.30 »Resnične zgodbe 7. del« (nočni kino).
DESKLE 19.30 »Petek II«.
darovi in prispevki
Ob šesti obletnici smrti Ele Grauner Franzotti darujejo Žvanutovi 50 tisoč lir za Dijaški dom v Gorici.
Mature na naših šolah se iztekajo
Dijaki Trgovskega zavoda Žiga Zois so se spoprijeli s trgovinstvom
Med deli za vodovod v Romansu
Mladoletni zmikavti
odkopali srednjeveško grobišče
Teamsko delo že v novem šolskem letu
Bistvene spremembe v poučevanju otrok na naših osnovnih šolah
Slovenski osnovnošolski učitelji iz goriškega in doberdobskega območja so pred dnevi imeli predavanje — razlago o novih programih za osnovne šole. Po dobrih tridesetih letih in poleg nekaterih vmesnih popravkov je končno prišlo do novih programov. Med korenitejšimi spremembami je omembe vredna predvsem laičnost šole. Vzgoja ni več kronanje krščanske morale. Druga važna stvar je to, da novi programi upoštevajo ustavo, kar 'daje šoli večjo podobo demokratične ustanove. Poleg tega je še vrsta drugih novosti. Za sedaj so te še na papirju in praksa bo pokazala, koliko so izvedljive. Na povabilo ravnateljstva obeh slovenskih didaktičnih ravnateljstev na Goriškem je prišla učiteljem predavat Novogoričanka Mira Cencič, ki je višji predavatelj za didaktike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Poleg tega je tudi publicistka. Piše namreč knjige in priročnike za osnovne šole.
Prof. Cencičevi smo postavili nekaj .vprašanj:
Vpr.: Katere so bistvene razlike med sistemom, ki ga izvajate v Slove-
niji, in našo italijansko stvarnostjo?
Odg.: Načelno ni posebnih razlik. Tudi v Sloveniji izhajamo iz tega, da bi bili smotri bolje opredeljeni in da bi bili izhodišče za vzgojo in izobraževanje. Tu pa mora priti do večje aktivnosti učiteljev. Prav ti morajo posredovati znanje in morajo stvari zato dobro poznati.
Vpr.: Ali tudi v Sloveniji dobivate nove programe vsakih trideset let?
Odg. Seveda ne. Pri nas vseskozi dopolnjujejo programe. Zadnje dopolnitve so iz leta 1982. Vsekakor ni dobro, da so popravki preveč pogosti, ker preverjanje v praksi terja svoj čas. Če pa je sprememb premalo, tedaj šola zaostaja.
Vpr.: Kako je šola vključena v življenjsko stvarnost?
Odg.: Dinamika življenja in predvsem nenehno napredovanje tehnologije terjata mnogo sprememb. V Sloveniji se tega zavedamo in že na osnovnošolski ravni dajemo možnost, da se učenci pri dodatni dejavnosti seznanijo z računalniki. Ker bo to nujni
pripomoček v bodočnosti, se nam zdi prav, da nudimo možnosti spoznanja tudi v tem smislu.
Vpr.: Katere so prednosti novih programov za italijanske osnovne šole?
Odg.: Načelno so dobro postavljeni ; problem pa je, kako se bo to preneslo v prakso. Moram tudi reči, da vašo realnost premalo poznam. Nisem prišla, da bi razložila programe, temveč da na podlagi teh svetujem učiteljem oprijeme, s katerimi se bodo morali soočiti, ko bodo novi predpisi stopili v operativno veljavo.
Ravnateljici dr. Brajnikovi smo postavili nekaj vprašanj v zvezi z operativnostjo programov in kako se misli slovenska šola vživeti v to novo stvarnost.
Vpr.: Ali bi našim bralcem razložili, kako je prišlo do teh novih odredb in kateri so bili važnejši mejniki na tej poti?
Odg.: Zadnji programi so bili iz srede petdesetih let. .Vendar je bilo vmes tudi nekaj dodatno storjenega. Leta 1971 je bila uvedena tudi celodnevna šola. Leto 1974 je prelomnica za demokratizacijo šole. S tem letom so namreč stopili v veljavo delegirani dekreti. Z naslednjim zakonom pa je bilo poskrbljeno za vključitev prizadetih otrok v šolo. Vse te novosti so privedle do Fassinove komisije, ki je pripravila osnutek za prenujno obnovo šolskih programov. Bistvo le-teh je, da vrednotijo nove predmete, kot so risanje, motorika in glasba. To je sklop predmetov, ki so bili včasih ob strani. Imajo pa neprecenljivo vlogo pri razvoju otrok. Veliko važnosti dajejo programi tudi jezikovni vzgoji. Tu pride prvič na dan možnost učenja tujega jezika na osnovni šoli.
Vpr.: Kdaj bo vse to operativno steklo?
Odg.: Moralo bi steči že z novim šolskim letom in samo v prvih razredih. Zamišljam si, da bodo morali učitelji delati v skupinah, to je teamsko. Učitelji prvih razredov bi morali namreč med sabo sodelovati v pripravi in tudi v izvajanju programov. Vse bo seveda programirano in dokumentirano.
Vpr.: Kaj pojmujete za teamsko delo in kako naj bi to zgledalo?
Odg.: Ta sistem naj bi v veliki meri olajšal delo posameznim učiteljem. Poleg tega ni na razpolago pripomočkov in tudi ni še bilo nobene ministrske okrožnice, ki bi to urejala. Prav zato si bomo morali pomagati sami in ta način se mi zdi najboljši. Vsekakor mislim, da bo moralo priti še do novih predpisov in pojasnil, da bo zadeva stekla s polno paro.
Vpr.: Tudi na področju verouka je mnogo novega in predvsem mnogo zmešnjave glede pouka. Kaj mislite o tem?
Odg.: Dejstvo je, da je še precej nejasnosti. Zaenkrat velja še to, da se lahko vsak opredeli za ta pouk-ali pa ne. Mislim pa, da bo moralo priti do jasnejših določil in do novosti, ki bodo morale razčistiti sedanje nejasno stanje.
MARKO JARC V torek, 1. julija
Manifestacija miru v Škocijanu ob Soči
V Škocijanu ob Soči se bo tamkajšnji občinski svet sestal na izredno sejo v torek, 1. julija, zato da počasti 1. svetovni dan neatomskih področij. Na izredno sejo občinskega sveta, ki bo v dnevnem centru v Ulici Trieste, so povabili tudi župana iz Nove Gorice ter iz Beljaka.
Manifestacijo so priredili zato, da počastijo Mednarodno leto miru, ki ga je letos proglasila Organizacija združenih narodov. Istočasno hočejo s tem še enkrat dokazati, da si prebivalstvo naših krajev želi mir in sodelovanje. S tem hočejo dati pravi pomen Helsinški listini ter Osimskim sporazumom. Ta dva mednarodna dokumenta sta dala konkreten prispevek za mir in sodelovanje. Prisotnost dveh županov prijateljskih krajev iz Jugoslavije in Avstrije bo svečanosti dala še poseben pečat.
V Kulturnem domu v Sovodnjah
Nad tisoč različnih eksponatov govori o 30-letnici društva
Ob praznovanju 30-letnice ustanovitve in neprekinjenega organiziranega delovanja Športnega društva So-vodnje so člani društva v Kulturnem domu pripravili tudi zares bogato razstavo fotografij, časopisnih člankov, pokalov itd. Na razstavi, ki je dovolj izčrpen prerez skozi tri desetletja dolge dejavnosti, je nad tisoč eksponatov. Cez 500 je razstavljenih fotografij, skoraj štiristo člankov, nad sto pokalov in trofej ter drugih priznanj. Razstavljeni so tudi dresi in treterji, ki so jih doslej uporabljali sovodenjski nogometaši različnih generacij.
Razumljivo je, da se največ dokumentarnega gradiva nanaša na nogometno dejavnost, saj je bila le-ta zelo dolgo edina in glavna dejavnost v Sovodnjah in v občini nasploh. Pridobitev nove telovadnice, še prej pa nekaterih igrišč na odprtem, je ustvarila pogoje za udejstvovanje tudi v odbojki, kotalkanju itd. Gre za dejavnosti, ki se prav v zadnjem času izredno hitro uveljavljajo in pri katerih dosegajo ekipe in posamezniki iz sovodenjske občine pomembne rezultate.
Najpomembnejši podatki tridesetletnega obstoja in delovanja športnega društva Sovodnje so strnjeni v priložnostni brošuri, ki so jo natisnili prav ob jubileju in ki je tudi na razpolago obiskovalcem razstave. Kakor je
bilo slišati ob otvoritvi 21. junija, ko sta govorila predsednik ŠD Sovodnje Davorin Pelicon in predsednik ZSŠDI Odo Kalan, je priprava razstave zahtevala nekaj tednov dela skupine ljudi, ki jo je vodil in usklajeval Giani Mar-son, trener sovodenjske nogometne ekipe.
Razstava, ki si jo je vsekakor vredno ogledati, bo odprta tudi v prihodnjih dneh, do konca praznovanj ob občinskem prazniku v Sovodnjah.
vazna obvestila
Slovenska Vincencijeva konferenca obvešča, da so še prosta mesta za kolonijo v Comegliansu v Karniji. Prva izmena bo letos šla julija, druga pa avgusta. Prijave otrok iz Gorice sprejemajo v Katoliški knjigarni in v socialnem centru v Ul. Baiamonti. Otroke iz drugih krajev pa lahko starši vpišejo na posameznih občinah.
Člani skupščine rajonskega sveta za mestno središče se bodo sestali v torek, 1. julija, ob 20.uri na sedežu v Ulici 9. avgusta 8. Govorili bodo o poletnem centru, o športnih prireditvah v poletju, o sestanku z odbornikom za urbanistiko inž. Fornasirjem, o koncertih vojaških godb ter o pravilniku za uporabo javnih površin.
Ob 90-letnici Jožice Zakrajšek vd. Leban - gospe Korenove
Z nasmejanim obrazom celo življenje v trgovini
Viktor Leban s sodelavcema trgovine Antona Korena v letu 1904
V ponedeljek je Jožica Zakrajšek vd. Leban, ki jo vsi poznamo za gospo Korenovo, dopolnila 90 let. To je zelo častitljiv jubilej. Praznovala ga je v družinskem krogu. Dan prej pa je bila na kosilu s prodajalkami znane Korenove trgovine s steklom in porcelanom. Na to srečanje so prišle tako sedanje prodajalke kot tiste, ki so že pred časom, dolgo let, z njo sodelovale v tej znani goriški trgovini. Gospa Korenova pravzaprav s trgovino nima opravka že dobrih deset let. Ko ji je odštelo osemdeseto leto, se je odločila,
Gospa Korenova
da gre v zasluženi pokoj. Z zavzetostjo je v trgovini delala zares eno celo življenje. Uspešno jo je vodila, tako da je ta trgovina postala sinonim za kvaliteto, dobro postrežbo, vedno pravilen odnos do kupca.
Ko sem se z njo pred dnevi pogovarjal, je bila pred mano vedno tista vljudna trgovka z vedno prijaznim in nasmejanim obrazom, kakršnega smo poznali vsi, ki nas je pot zanesla v njeno trgovino v Ulici Carducci. Gospa Korenova ni pozabila, da je v tej trgovini prebila dolga desetletja svojega življenja. Rade volje je odgovarjala na postavljena ji vprašanja.
V Gorico je prišla še pred prvo svetovno vojno, leta 1914. Takrat ji je bilo komaj 17 let. Bila je doma iz Rečice ob Savinji na Štajerskem. Takrat se je že izučila za prodajalko v najbolj fini trgovini s steklom in porcelanom v Celju. V mesto so jo poslali starši, ki so doma bili kmetje. V Gorico jo je takrat privabila gospa Pavla Korenova, soproga takrat že uveljavljenega in znanega goriškega trgovca s stekleni-
mi predmeti Antona, ki je imel trgovino v Gosposki ulici (tako se je takrat imenovala današnja Ulica Carducci). Takratna gospa Pavla Korenova je bila Štajerka, sicer Nemka po rodu, vendar pa v Gorici zavzeta za slovensko stvar. Korenovi so namreč imeli trgovino in tudi delavnico s steklom že iz let pred koncem prejšnjega stoletja. Anton Koren, doma iz Tolmina, se je bil izučil za steklarja v znanem Kollmannovem podjetju v Ljubljani. Uvidel, da ima njegov poklic v Gorici bodočnost, zato je kaj kmalu prišel v naše mesto. Najprej je bila trgovina na Travniku, potem pa se je preselila v takratno Gosposko ulico, kjer so bile najlepše in najfinejše goriške trgovine. Skoro vse so bile v slovenskih rokah. Delavnico za steklo so Korenovi imeli najprej v zadnjih prostorih trgovine. Ko se je posel razširil, so odprli delavnico v takratni Ulici Stretta (danes Ulica Bellinzona). Velja omeniti, da najdemo trgovino Antona Korena omenjeno v vseh Gabrščkovih Kažipotih iz let pred prvo vojno ter tudi v reklamnih oglasih časopisov, ki so takrat izhajali v Gorici. Ime Antona Korena je povezano tudi z zgodovino Trgovskega doma, saj iz ohranjene dokumentacije izhaja, da je on poskrbel za vsa steklarska dela v tem domu, ki ga je Trgovsko-obrtna zadruga, t.j. takrat najmočnejša slovenska banka v Gorici, otvorila v decembru leta 1904.
V Gorici se je Jožica že takrat, pred prvo vojno, spoznala s steklarjem Viktorjem Lebanom. Tudi on je bil doma iz Tolmina, delal je pri stricu Antonu Korenu v njegovi delavnici in trgovini v Gorici. Kmalu pa se je morala naša današnja slavljenka umakniti iz Gorice. Zaradi vojnih dogodkov je zapustila naše mesto in šla v begunstvo, kar domov na Štajersko. Tam je delala ves vojni čas. Leta 1920 se je vrnila v Gorico in se tu poročila z Viktorjem Lebanom. Ta je bil med vojno interniran na otoku Ponza v Južni Italiji. Bil je med tistimi Goričani, ki niso šli v begunstvo v notranjost Avstrije. Ostali so v mestu. Ko so v avgustu 1916 v Gorico prišli Italijani, so številne ljudi, še zlasti tiste, ki se jim niso zdeli zanesljivi, odpeljali v notranjost države. Viktor Leban je bil med temi. Vojni čas je prebil v internaciji na Ponzi. Naključje je naneslo, da je bil kasneje, v času fašizma, na istem otoku interniran njegov nečak, Ivan Leban, aktivist TIGR, ki je bil zaposlen v Korenovi trgovini.
Čeprav sta vodstvo trgovine prevzela Viktor in Jožica Leban, je naslov
ostal vedno »Koren« . Ljudje so trgovino poznali za »Korenovo« in nikomur ni prišlo na misel, da bi jo nazival drugače. To velja sicer še danes. Tako za trgovino, ki je sedaj na Korzu Italia (trgovino v Ulici Carducci so zaprli pred nekaj meseci, ker je lastnik stavbe dal odpoved vsem stanovalcem ; stavbo nameravajo preurediti), kot tudi za steklarsko delavnico v Ulici Bellinzona, ki jo upravlja zadruga nekdanjih delavcev.
Po 'prvi vojni so Korenovi zalagali s steklenimi predmeti ter jedilnim in drugim priborom vso obširno Goriško deželo. Imeli so potnika, Pepita Lebana, ki je obiskoval trgovce v vsem slovenskem delu pokrajine. Bil je vsak dan na poti, med ljudmi zelo priljubljen. Imeli so tovornjak, ki je dan za dnem raznašal jedilni pribor, stekla, ogledala. Skratka vse, kar ti lahko nudita trgovina in delavnica te stroke. V delavnici so imeli tudi do trideset delavcev. To je bil znak, da so imeli veliko dela in naročil. Vsi delavci so bili Slovenci, iz Gorice ali njene neposredne okolice. Slovenski ljudje so pri slovenskem trgovcu dobili dobro zaposlitev. Tako je bilo v marsikaterem slovenskem podjetju. Seveda so blago prodajali tudi v furlanski del pokrajine. Tja so poslovanje razširili še zlasti po drugi svetovni vojni, potem ko je prišlo do razmejitve med Italijo in Jugoslavijo in so Korenovi po sili razmer izgubili vso prejšnjo klientelo v slovenskem delu dežele.
Naša slavljenka je kmalu ostala sama. V začetku tridesetih let je mož Viktor umrl. Na njenih plečih je ležala nelahka naloga voditi trgovino in delavnico, veliko podjetje. S pomočjo nečakov Pepija in Ivana, po vojni še sina Ksaverija, ter drugih uslužbencev je lahko vodila podjetje. Vsa družina je bila neposredno angažirana v prizadevanjih za ovrednotenje slovenske prisotnosti v Gorici. Že sama Korenova trgovina je bila sinonim slovenstva. Marsikdo se ji je skušal postaviti po robu tako, da je odpiral trgovine s podobnimi predmeti. Nekatere so morale po kratkem času nehati s poslovanjem, druge so ostale, vendar niso dosegle kvalitete te trgovine. Nečak Pepi ni bil samo dober prodajalec. Bil je vsestransko angažiran, dokler se je le dalo, v slovenskem društvenem življenju v Gorici. Bil je član Goriškega Dramatičnega društva. Nečak Ivan, ki je v podjetju bil za šoferja in potnika, je bil aktivni član TIGR. Svoje šoferske posle je izkoriščal za prevažanje propagandnega gradiva in tudi orožja.
Fašistična policija mu je bila vedno za petami. Končno so ga ujeli in ga za več let poslali v konfinacijo najprej na Ponzo, potem pa v Kalabrijo in Bazili-kato. Doma, na podstrešju delavnice, pa je imel skrito orožje.
Med narodnoosvobodilno borbo so bili tudi Korenovi angažirani v Osvobodilni fronti, v kateri je sodelovalo skoro vse goriško slovensko meščanstvo. V njihovem stanovanju v Ulici Carducci so bili sestanki aktivistov. Sin Ksaverij je bil v tem neposredno angažiran. Pri njih je prišlo tudi do sestankov med partizanskimi poveljniki in nemškimi oficirji, takrat, ko so tekla razna pogajanja za zamenjavo ranjencev in ujetnikov, ali ko se je bilo treba pogajati za predajo oblasti.
Po vojni je bil sin Ksaverij vsestransko angažiran v slovenskem društvenem življenju, sodeloval tudi v igralski skupini povojnega Dramskega društva. Pozneje je prevzel najprej od-borniško, potem pa predsedniško mesto v upravnem svetu Kmečke banke, kar vrši še danes.
Goriški nacionalisti in fašisti seveda niso prijazno gledali na tako delo in
zadržanje zavedne slovenske trgovske družine. Skušali so ji škodovati na razne načine. Najprej tako, da so s pročelja trgovine v Ulici Carducci sneli osovraženo črko »K« , tako da je ostal le naslov »OREN« . Potem s tem, da so že med vojno vrgli v trgovini bombe.
S tem so nadaljevali tudi v vročih ča- ‘ sih po vojni. Iz trgovine na Korzu Italia so po takem atentatu Korenovi odnesli le razbitine stekla ter razbitine najdražjih in najbolj cenjenih čeških, nemških ter drugih porcelanov.
Že pred prvo vojno je mlado dekle, ki je v Gorico prišlo iz daljne Štajerske, zahajalo na prireditve v Trgovski dom. To je gospa Korenova nadaljevala, dokler niso fašisti zasegli Trgovskega doma po prvi vojni. Spet smo jo videli na prireditvah v raznih naših dvoranah, tudi v Kulturnem domu, še do pred kakim letom. Čeprav ima danes že kak dan več kot 90 let, bi jo želeli še kdaj pa kdaj videti v naši sredi. Pa čeprav bi najbrž žalostno ugotovila, da veliko njenih soletnikov in znancev ni več med nami.
MARKO WALTR1TSCH
Drevi ob 20. uri v Puebli v finalu za 3. mesto demoralizirani Francozi proti Belgijcem
Za Francoze bron nezanimiv?
FUEBLA — Srečanje med Francijo in Belgijo za 3. mesto in s tem za bronasto kolajno bo obračun med dvema reprezentancama, ki sta imeli pred odhodom na 13. SP v Mehiko povsem različne cilje in ambicije. Francozi so se predstavili z vizitko evropskega prvaka ter sestavo reprezentance, ki je merila izredno visoko. Potem ko so bili Belgijci že na robu izločitve iz nadaljnjega tekmovanja že po prvem delu prvenstva, so pripravili izredno prijetno presenečenje, saj so bili skupaj z Maročani pravo odkritje mehiškega mundiala.
Pred štirimi leti je Francija izgubila v polfinalu z Zahodno Nemčijo po streljanju 11-metrovk, nato je v malem finalu potegnila krajši konec še s Poljsko. Po vsej verjetnosti bodo Platini in tovariši tudi tokrat demotivirani. Selektor Michel ne bo mogel računati na Rocheteauja in Ferrarija, ki sta poškodovana, ter Femandeza, ki bo moral zaradi dveh rumenih kartonov počivati. Omeniti velja, da so Francozi izredno dobro
pričeli, saj so bili po petih tekmah nepremagani (štiii zmage in en remi). Potem sta prišli dve zmagi z velikima favoritoma, Italijo, ki je branila svetovni naslov, in podvig z veliko Britanijo.
Prikazana igra na tej tekmi je bila prava nogometna poslastica, najmanj vredna finala. V polfinalu pa
so »hladni« Zahodni Nemci zaustavili vse ambicije »galskih petelinov«, ki so nekoliko razočarah in igrah precej slabše kot na prejšnjih nastopih. Pred dre višnjim srečanjem je Giresse povedal naslednje: »Obtičati na tretjem ah četrtem mestu je za nas enako.«
Samo te besede najbolje povedo
razočaranje Francozov in Giresseja še toliko bolj, ker glede na leta na prihodnjem SP bržkone ne bo več igral.
Belgijski selektor Guy Thys si pred spopadom z Francijo ne beh glave in poudarja, da bo verjetno to priložnost izkoristil, da pošlje na igrišče nekatere nogometaše, ki so do-
Verjetni postavi
FRANCIJA: Bats, A mo ros, Ayache, Le Roux, Bossis, Tigana, Genghini, Vercruysse, Platini, Xuereb, Stopyra. REZERVE: Rust, Battiston, Tusseau, Bellone in Papin.
BELGIJA: Pfaff, Gerets, Renquin, Vercauteren, Scifo, Ceulemans, Cly-ster, Claesen, Veyt, De Mol in Ver-boort. REZERVE : Munaron, F. Van Der Elst, Gran, L. Van Der Elst in De smet.
SODNIK:	George Courtney (An-
glija); stranska: Al Sharif (Sirija) in Silva (Čile).
Tekma bo ob 20. uri v Puebli na stadionu Cuauhtemoc.
slej sedeh na klopi za rezerve igralce ah pa celo gledah tekme s tribune. Tem napovedim ne gre dajati velike pozornosti, ker na igrišču, ko se bo tekma pričela, bo povsem drugače, saj tudi srečanje za 3. mesto na SP le nekaj velja in končna zmaga je za vsakega športnika enkratno zadoščenje.
Jutri ob 20. uri v Ciudad Mexicu veliki finale za naslov svetovnega prvaka
Zahodni Nemci proglašajo Argentince za favorite
Za jutrišnji finale proti Argentini Franz Beckenbauer išče nasvete pri nekdaj slavnem angleškem nogometašu Bobbyju Charltonu
Dario Vremec: Tehnika in dinamika
Dario Vremec z Opčin je na poti, da pride do diplome nogometnega trenerja na Visoki šoh za telesno kulturo v Ljubljani. Študij opravlja v prostem času. Svoj čas je že bil vključen v domače nogometne kolektive oziroma organizacije: »Na tem prvenstvu se jo precej povečalo število ekip, ki so z igranjem v drugi fazi turnirja startale na naslov. Neposredno izločanje je nalagalo pri vsaki tekmi največjo pozornost in zato tudi optimalno formo. Obdržanje optimalne forme za nekoliko daljšo dobo je bilo za trenerje in zdravniške štabe manj znan pojem, ki je predstavljal določeno tveganje. Uspeh so po mojem mnenju imele ekip«, ki so startale s kakimi 80 odstotki vsega potenciala in formo postopoma bližale zgornji meji. V celoti je evropski nogomet prekosil južnoameriškega in to ne glede na rezultat finalne tekme, kjer zna biti odločilen en sam mož. Celo Brazilija je vzela v poštev nekatere demente evropske igre. Nadaljnji razvoj nogometa gre preko u-čenja mladih odlične tehnike v čimbolj dinamični obliki.«
CIUDAD MEXICO — Medtem ko se v glavnem mestu Mehike pripravljajo na jutrišnjo finalno tekmo in je v pripravljenosti 25.000 vojakov in policistov, ki naj bi poskrbeli, da ne bo prišlo do incidentov, pa se v obeh taborih mirno pripravljajo na najvažnejšo tekmo letošnjega finala.
Toda »glavne« stvari se dogajajo izven nogometnega igrišča. V Mehiki, predvsem pa v Argentini, je zavladala prava »Diegomanija« in časopisi ne pišejo drugega kot o izrednih igrah Maradone proti Angliji in Belgiji. Pri poveličevanju Die-govih zaslug pa je prišlo med nogometnimi navdušenci tudi do incidentov, v katerih je argentinska policija aretirala 23 oseb, pri tem pa so trije policisti tudi ranjeni.
Drugače je situacija v argentinskem taboru mirna. Selektor Bihardo je zadovoljen s svojimi nogometaši in stalno poudarja uspeh skupine, kjer je tudi vloga Maradone podrejena predvsem skupnim interesom. Bilardo hvali Beckenbauerjevo Nemčijo, vendar pa pri tem poudarja, da se’ je Argentina srečala že z močnejšimi obrambami, kot je nemška, pa je vedno uspela doseči vsaj gol.
Ne skrbi ga niti to, da so Nemci napovedali strogo pokrivanje Maradone, ki bo dobil svojega posebnega čuvaja. Bilarđo namreč pravi, da je Maradona navajen tesnega pokrivanja in je vedno znal pobegniti svojemu čuvaju.
Argentinski predsednik Alfonsin pa je v zadnjem trenutku odpovedal potovanje v Ciudad Mexico in to svojo odločitev utemeljil z varčevanjem. Toda njegovemu zgledu niso sledili Argentinci, ki so pripravljeni tudi se
zadolžiti, samo da bi lahko videli svoje ljubljence v živo.
Zato pa bo jutri v Ciudad Mexicu zahodnonemški kancler Kohl s posebnim vladnim letalom že danes popeljal na prizorišče finala poslance strank CUD, SPD in FDP, kakor tudi nekatere znane športnike. Vladna ekspedicija v Mehiko pa je bila doma deležna tudi ostrih kritik zelenih, češ da je to le zapravljanje denarja. Toda glasnik vlade je te proteste zavrnil in izjavil, da pred-
stavlja uvrstitev ZRN v finale dogodek državne važnosti.
Kohlovo odločitev, da odpotuje v Mehiko pa so pozdravih v taboru nemške reprezentance. Beckenbauer je dejal, da je to še posebno priznanje za njegovo ekipo. Nemci proglašajo Argentince za favorite, toda pri tem poudarjajo, da je prav ZRN na tem prvenstvu vedno ovrgla napovedi pred tekmo.
Glede sestave ekipe ima Beckenbauer pripravljenih več inačic. Vendar je skoraj zanesljivo, da bo Rummenigge zaigral od prve minute, po drugi strani pa bo Rolff, ki je v polfinalu popolnoma izločil iz igre Platmija, odstopil svoje mesto Ber-tholdu, ki proti Francozom ni igral zaradi izključitve na tekmi z Mehiko.
Obe ekipi torej mimo čakata jutrišnji finale, v katerem se bo morda Maradona veselil svojega prvega uradnega priznanja ali bo bolj vesel Beckenbauer, ki bi z osvojitvijo naslova postal po Brazilcu Zagalu dugi človek, ki je osvojil svetovni naslov kot igralec, nato pa še kot selektor.
KOČLJIVA IZBIRA DVANAJSTIH MEST
Madžari brez nagrad
CIUDAD MEXICO — Predsednik organizacijskega odbora za SP, ki bo čez štiri leta v Italiji, Luca di Mon-tezemolo je na tiskovni konferenci o-risal smernice dela za prihodnjo fazo priprav.
Preko krajevnih in deželnih uprav namerava organizacijski odbor doseči, da bi se modernizirali stadioni mest, v katerih se bo igralo. Izbira 12 mest za prvi del turnirja bo ena prvih konkretnih nalog komiteja in bo dala povod prvim polemikam. V bližini stadionov bo treba poskrbeti za udobna parkirišča in na stadionih samih urediti tehnologijo in razne službe.
Montezemolo je omenil tudi nejasno finančno podlago prvenstva in izrazil željo, da bi se italijanske firme intenzivno vključile v poseben »pool«, ki bo zagotavljal denarno kritje v zameno za reklamo. Krajevni organizacijski odbori naj bi sloneli na prostovoljnem delu po zgledu 01 v Los Angelesu.
V kratkem bo verjetno tudi razglašen izid natečaja za znak in maskoto prvenstva. V teku so že pogovori za točno definiranje pogojev izkoriščanja te nogometne grafike.
Havelange in 11-metrovke
CIUDAD MEXICO — Na tiskovni konferenci je predsednik mednarodne nogometne zveze Joao Havelange potrdil, da bodo še naprej odločale o napredovanju 11-metrovke, če bo po podaljških neodločen izid. Vse kritike so bile povsem neosnovane, ker so bile nogometne zveze posameznih reprezentanc glede tega pravila obve-
Brazilski par za Italijo
Če je Branco (desno) že dobil mesto v italijanskem klubu (Brescia), vse kaže, da bo v Italiji igral tudi Care-ca (levo), za katerega je zainteresiranih več društev
ščene. Pritožbe tistih reprezentanc, ki so bile izločene, pa še toliko bolj neopravičene.
Bellonova 11-metrovka velj’avna
CIUDAD MEXICO — Mednarodna nogometna zveza (FIFA) je dokončno pojasnila, da sporna 11-metrovka Francoza Behona na srečanju z Bra-zihjo je bila povsem regularna. Sodniška komisija je oktobra leta 1984 odgovorila na precej vprašanj v zvezi s streljanjem odločilnih 11-metrovk,
po podaljških, če ostane izid neodločen. Bilo je tudi takih, če se žoga odbije od vratnic ali prečke in zadane vratarja ter konča v golu. V tem primeru je zadetek veljaven. V primeru, da se od vratarja odbije v polje, je akcija končana.
Uli Stein kot tovor
HAMBURG — Nemirnega rezervnega vratarja Uhja Steina, katerega je Beckenbauer poslal domov, je na letališču v Hamburgu čakalo 31 novinarjev. Stein je vse predriblal in se izmuznil preko skladišča, kjer odprem-Ijajo tovor.
Še vedno enajstmetrovke
CIUDAD MEXICO — Medtem ko sta nogometni zvezi Brazilije in Mehike izrazih zahtevo, da bi se na prihodnjem SP ne streljalo več enajstmetrovk, je glavni organizator in član FIFA Hermann Neuberger izjavil, da bodo enajstmetrovke še naprej veljale. Po njegovem mnenju se preko njih lažje obide morebitne spletke, ki bi se razvile ob igranju po skupinah.
Za Maradono tudi protezo
BUENOS AIRES — Maradona je trenutno' v mislih vseh Argentincev. Njegova popularnost je tako velika, da ga gleda staro in mlado. Tako je v nekem TV intervjuju več kot 80-letna starka povedala, da je takrat, ko je Maradona dosegel drugi gol proti Angliji tako močno zavpila: »Živio Maradona,« da je pri tem pogoltnila zadnji zob, ki ga je še imela. Toda kot pravi starka, je Maradona vreden celo protezo, ne pa le enega piška vega zoba.
BUDIMPEŠTA — Madžarski nogometaši se v Mehiki niso kaj prida izkazali. Potem ko so bih izločeni že po prvem delu prvenstva ne bodo dobili nobenih denarnih nagrad. Tako je povedal sekretar madžarske nogometne zveze Miklos Pancsis. S tem, da so bili izbrani v reprezentanco pa je vsak nogometaš dobil po 6.000 forintov (približno 6 milijonov lir). Z uvrstitvijo v osmino finala je bil predviden nagradni fond 2.000 dolarjev, ki bi z napredovanjem seveda precej niarastel.
Kolumbija kandidat?
CIUDAD MEXICO — Raznesel se je glas, da bo Kolumbija ponovno po-
stavila svojo kandidaturo za organizacijo SP za leto 1994. Kolumbija je že sprejela nalogo za letošnje prvenstvo, pred dvema letoma pa se je zaradi finančnih težav organizaciji odpovedala. Dokaj resna izgleda možnost kandidature LR Kitajske.
Tudi Brazilija v finalu
RIO DE JANEIRO — V jutrišnjem finalu bo prisotna tudi Brazilija. Ca-rioce se sicer na igrišču niso uvrstile v finale, zato pa bo eden izmed protagonistov (videli bomo, če v dobrem ah slabem) Brazilec Romualdo /^ppi Filho, ki bo glavni sodnik velikega finala.	.
v tretjem polčasu
Milijarde pred TV ekrani
CIUDAD MEXICO — Finalnemu srečanju med Zahodno Nemčijo in Argentino bo na malih ekranih sledilo več kot tri milijarde gledalcev iz 150 držav iz vsega sveta. Večina iz-ned teh bo tekmo predvajala neposredno, nekatere pa v posrednem pre-
10SU.
45 tisoč turistov
CIUDAD MEXICO — Mehiško ministrstvo za turizem je izjavilo, da je '.aradi nogometnega prvenstva Mehiko obiskalo 45 tisoč tujih turistov, kar je prineslo državi in zasebnikom 120 mihjonov dolarjev. V prestolnici je bila hotelska zmogljivost izkorišče-
na do 80 odstotkov, ob obali pa do 60. Ker spada junij v nizko sezono, so z rezultati zadovoljni, čeprav so pričakovali od mundiala nekaj več. Računajo vsekakor, da se bo reklama še obrestovala v naslednjih mesecih.
^tPSS Slovenijašport
Naši bralci o finalni tekmi
Deljena mnenja
Trije proti enemu niso bili dovolj: če bo Maradona jutri igral kot proti Belgiji, bodo Rummeniggeju in tovarišem siveli lasje
_________šaša rudolf iz mehike za naše bralce_|
Ploha vsaj dvakrat na dan
UGO DORNIK (univerzitetni študent iz Gorice): »Značilno za letošnje SP je, da so ekipe, ki so veljale za glavne favorite, že izpadle. Če bo ta težnja obveljala še v odločilni tekmi, se bo torej sreča nasmehnila Nemčiji, ker so pač Argentinci favorizirani. Tekma sama pa bo zelo izenačena in odločitev bo padla šele v podaljških. Rahla prednost je na strani Argentine, ki ima v svojih vrstah človeka, ki lahko sam odloči srečanje. Tudi sodniki so bili doslej Južnoameričanom zelo naklonjeni.«
RENZO FAGANEL (mesar iz Štan-dreža); »Če bo Maradoma igral kot v zadnjih tekmah, bo prav gotovo slavila zmago Argentina. Zahodni Nemci pa znajo presenetiti, saj so v ekipi zelo izkušeni igralci. Izid srečanja bo odvisen predvsem od tega, ali bo Nemcem uspelo zaustaviti Maradono. V odstotkih je moja napoved za finalno tekmo naslednja: Argentina 70%, Zahodna Nemčija 30%.«
ŠTEFAN COTIČ (učitelj iz Gorice): »Težko je napovedati ime zmagovalca, saj vplivajo na tako važno srečanje razne okoliščine. Važno je tudi to, kako bo srečanje sodil brazilski sodnik, saj so sodniki s svojimi odločitvami večkrat pomagali južnoameriškim ekipam. Tudi v polfinalnem srečanju je bila Belgija oškodovana, ko je bila tekma še neodločena.
Mislim, da bo zmagala Argentina, ali bolje rečeno Maradona, ki je za dve stopnji boljši od ostalih nogometašev. Nemci, ki se na vsakem SP dobro izkažejo, se ne bodo zlahka predali, saj je njihovo glavno orožje velika borbenost.«
LIVIO ROŽIČ (bančni uradnik iz Podgore): »Napoved ni lahka. Igra Argentine sloni v glavnem na Maradoni, medtem ko imajo Nemci boljši kolektiv. Srečanje bo zelo izenačeno in odločitev bo padla prav v zadnjih minu-
tah. Mislim pa, da se bodo Nemci oddolžili za poraz, ki so ga doživeli v finalni tekmi proti Italiji. Med glavnimi protagonisti srečanja bo Maghat, ki je že proti Franciji prikazal vrhunsko igro.«
DANIELE CALZAVARA (enolog v Števerjanu): »Favoriti so Argentinci, ker predvajajo učinkovitejšo igro. Mislim, da imajo Nemci malo možnosti za osvojitev najvišje lovorike, čeprav so proti Francozom pokazali, da se njihova forma stopnjuje.«
IGOR GRGIČ (uradnik iz Trsta): »Prednost dajem Argentincem, ki so doslej pokazali nekaj več od Zahodnih Nemcev. Odlikovali so se zlasti s hitro igro. Vendar Nemcev ne gre podcenjevati. Platinija so namreč lepo ustavili in bodo gotovo naredili vse, da onemogočijo tudi Maradono. Vendar ne vem, če se jim bo to posrečilo. Maradona je namreč zmožen ponoviti svoje blesteče nastope.«
ANGELA ZUPANČIČ (gospodinja iz Trsta): »Ne bi vedela povedati, kdo naj bi jutri zmagal. Sem nekoliko v dvomu, če pa bi se že morala odločiti, bi izbrala Zahodne Nemce. Bojim pa se, da se tudi sedaj v Mehiki, kot drugod v športu po svetu, dogajajo razne nepravilnosti in da se to lahko ponovi tudi na jutrišnji tekmi med Argentino in Zahodno Nemčijo.«
ERVIN ŽERJAL (pristaniščnik iz Boljunca): »Zmagati bi morali Zahodni Nemci, predvsem zaradi svoje izkušenosti. To je njihova velika prednost. Če pa bodo Argentinci znali ponoviti svoje dosedanje predstave, so na papirju oni favoriti. Vendar je težko, da vse tekme odigrajo na isti ravni. Imajo sicer povsem solidno ekipo, vendar so z izjemo Maradone brez strelcev. Podrobneje v tehnične izbire, kot na primer ta, kdo bo pazil na Maradono, se ne bi spuščal, a vseeno mislim, da ga en sam človek težko ustavi.«
Bog dežja azteš-kega Olimpa Tla-loc nam je še dalje naklonjen. Vsaj dvakrat na dan nas obdaruje s ploho, ki po eni strani povzroča stalne prehlade, obenem pa nas obvaruje pred smogom, ki v mehiški prestolnici povzroča ščemenje oči, hripavost glasilk in težave z dihanjem. Toda ob tako bogatih padavinah zelena koruza dobro poganja in to je najvažnejše za mehiško prehrano.
Tlaloc pa te obenem stalno opozarja in svari pred pozabljivostjo. V Ciu-dad Mexicu ni mogoče pozabiti dežnika, prav tako kot pri nas nihče ne pozabi na čevlje, saj jih ima stalno na nogah, v Mehiki pa dežnik stalno v rokah.
Acapulco
Med mehiškim mundialom smo marsikaj brali o mestih na visoki planoti, o njihovih družbenih problemih, o smogu in še o marsičem. Komaj v zadnjih dneh se je pojavilo v vesteh tudi mesto Acapulco, kjer o nogometu ničesar ne vedo.
Acapulco izhaja že iz prvih let španske kolonizacije današnje Mehike, v pojem turizma pa se je razvil komaj v sredini 30. let. Kraj so na novo "odkrili" Američani, ali bolje, najbolj slavna imena njihove kinematografske in glasbene industrije. Med prvimi investitorji v turistične objekte najdemo slovitega filmskega igralca Errola Flynna in dolarskega kralja Paula Gettyja. Po zaslugi ljudi njihovega kova je sloves Acapulca rasel v mit ne toliko razkošnega turizma temveč kraja, kjer so bile mogoče najbolj neverjetne dogodivščine, kričeča ljubezenska doživetja z odmevi v "specializiranem" tisku, hitre poroke in razporoke, ogromne denarne zmage pri igri. Kraj je izgledal zaprt za navadnega smrtnika, čeprav premožnega, in za vedno rezerviran filmskim, glasbenim, športnim in gangsterskim zvezdam, seveda iz ZDA.
Iskanje novih idej za kratenje zlatega dolgočasja je odvrnilo od Acapulca take obiskovalce in mesto je moralo odpreti vrata masovnemu turizmu. Vanj se sedaj zliva srednji sloj iz ZDA
Ključni spremljevalec pozno junijskega razdobja, dež, pa je pogosto vsaj neposredni vzrok prigod in dogodivščin. Meščan mehiške prestolnice se ne razburja, če ga ploha zaloti sredi ulice in ga premoči do kosti. Največkrat dež še zdaleka ne moti prijatelja med razgovorom, ki nadaljujeta s klepetom, čeprav mokra kot miši. Tlaloc ostaja še dalje med najbolj čaščenimi božanstvi, saj ne odganja le nadležnega smoga, zaliva koruze, pač pa prebuja Mehikance v realni svet, ki zaradi dolgov, visoke inflacije, socialnih krivic in lakote, nikakor ni rožnat.
Dež pa večkrat pripomore tudi k spoznavanju najskritejših človeških slabosti. Ko je včeraj - seveda med ploho - privozila pred tiskovni center v hotelu El Presidente Chapultepec lepotica, je vsem zastal dih. Bujni pšenični lasje, plave oči, srčkan obra-
in Kanade, ki v svoji naivnosti podoživlja to, kar je bilo nekoč last Kirka Douglasa, Liz Taylor, Franka Sinatre in drugih.
Znamenitosti Acapulca (muchachite, corride, skoki v vodo s 40 metrov visokih skal, latin loverji in še marsikaj) niso danes več ekskluzivne. Vsaka ima svojo ceno in je redno prisotna v turističnih ponudbah. V New Yorku ali Chicagu si izletnik lahko natančno programira vsak dan in je ob plačilu
zek, okrogline na pravih mestih: kdo bi lahko od take zvezde pričakoval, da bo tudi pravilno parkirala, kdo bi ji zameril, če je zasedla dva parkirna prostora. Še preden je izstopila, je bilo že slišati glas nekoliko nervoznega avtomobilista, ki je ni prav nič vljudno vprašal: "Od kod prihajate? Iz tretjega sveta?"
"Tako naduti so lahko samo Američani", ne ostane dolžna lepotica. Beseda da besedo, iz muhe je nastal konj. Ko pa je lepotici prerekanja dovolj, ugotovi: "V vašem telesu, dragi gospod, ni niti kapljice latinske krvi, če bi je imeli vsaj malo, ne bi toliko sitnarili, pač pa parkirali kje drugje. Prav gotovo prihajate iz Evrope, ki je povsem nerazvita dežela, vsaj kar zadeva lepo vedenje!" In še je pokazala dolg, oster, nič kaj lep jezik. To zgodbico sem vam povedal, da bi spoznali, kako na tem svetu ni nihče popoln.
storitev tudi prepričan, da se ne bo dolgočasil. Vse je uravnano tako, da modernim konkvistadorjem sistematično in brez hudih sunkov obirajo dolarje.
Mestece, ki se je ob začetku turističnega razvoja uvrščalo na mehiški lestvici s samo 25 tisoči prebivalcev, šteje danes kakih milijon duš. Razpolaga z letališčem, kjer dan in noč letala prinašajo in odnašajo konzervirane ameriške turiste.
Ob Pacifiku, južno od nogometnega dogajanja
replay starih mitov
Motoriziran natakar streže gostom v parku hotela
gorenje
z vami pri sprejemanju
MUNDIALA 86
DANES, 28. 6.
20.00 v Puebli:
Francija - Belgija Rai, KP, LJ
JUTRI, 29. 6.
20.00 v Ciudad Mexicu:
Argentina - ZRN Rai, KP, LJ
...in naši najmlajši 'NN' ...in naši najmlajši
Tudi otroci osnovne šole Fran Milčinski s Katinare so nas kar zasuli z risbami. Žal je prostora le za štiri. Od leve vidimo izdelke Nadje Bellazzi (4. razred),
Igorja Kobala (1. razred), Jadranke Cergol (2. razred) in Andreja Močilnika (3. razred)
Ivana, vedežcvalka openskega radia, o Maradoni
»Več ljubezenskih dogodivščin«
Vedeževalka Ivana vodi tedensko oddajo na Radiu Opčine in radovednim poslušalcem in poslušalkam nudi predvidevanja o njihovem zdravju, ljubezni in drugih zadevah.
V nogometni mundial se je vključila s precejšnjo težavo, ker tega sveta ni poznala. Da bi ne razburjali poslušalcev openske radijske postaje in jim kradli dragocenega časa, smo Ivano vprašali za bodočnost Maradone kar mimo radijskih valov:
"Maradona ima pred sabo kot igralec še pet zelo lepih let. V tem času se
bo precej kretal med Italijo in Argentino, seveda zaradi športa. Imel bo ugodne ponudbe tudi od drugod."
Kaj pa vidite v njegovi bodočnosti glede ljubezni?
"Na igrišču je Maradona zelo prisrčen in se z njim hitro naveže prijateljstvo, zasebno pa je njegov značaj dokaj težak. Še v teku teh petih igralskih let bo imel več ljubezenskih dogodivščin, ni pa v njegovi bodočnosti nekaj trdnejšega."
Večkrat se zgodi, da veliki športniki v zrelih letih ne uspejo kot
ljudje. Kaj lahko Maradona pričakuje po svoji upokojitvi kot nogometaš?
"Izkazalo se je, da se bo Maradona po svoji igralski karieri spoprijel z drugo panogo. Postal bo velik trgovec ali pa bo svoje ime posodil kaki veliki tovarni, ki jo bodo upravljali drugi."
Torej ne bo končal kot revež?
"Nikakor ne! Gre za brihtno osebo, ki si bo že zgodaj zgradila lepo in udobno bodočnost."
FARGO s.r.i.
FINE CHEMICALS
34132 - TRST	KEMIJA
Ul. del Lavatoio 4	FARMACEVTIKA
Tel.: (040) 65134/5	---------------
Tx.: 461012
FILIALA GORICA:
Ul. Trieste 160 - Tel.(0481) 20769
TRIMAC s.,.,.
IMPORT - EXPORT
Strojna oprema za lesno industrijo
Narodna ulica 124 — Opčine (Trst)
Tel.: 040/211732 — Telex: 460405 TRIMAC I
(§) fatUaUped
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN PREVOZ
Filiale:
MILAN	SEDEŽ: Miramarski drevored 3
GORICA	Telefon: (040) 417831/5
FERNETIČI	Telex: 460140 CENTTS I
Carinska služba, zbirni promet, skladišča, pomorski prevozi, aviopromet, suhozemski transport
S.R.L.
IMPORT - EXPORT
TRST — Ul. Ghega 2 TEL. (040) 64535 - 64449 Telex: 460517 TECHNA I
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70 - din. naročnina za zasebnike mesečno 350 - din, letno 3.500 -, za organizacije in podjetja mesečno 500 -, letno nedeljski 1.200 - din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348
Za SFRJ -»žiro račun 50101-603-45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI
primorski
JL	dnevnik
28. junija 1986
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
ZTT
Trst
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
V 1. jugoslovanski nogometni ligi
Zmeda je popolna
Tenis: turnir v Wimbledonu
Lendl naprej
LONDON — »Kralj« teniškega sveta Ivan Lendl je tudi v svojem drugem nastopu na zanj neugodni travnati površini v Wimbledonu izbojeval gladko zmago. S 6:2, 6:4, 6:4 je odpravil Izraelca Mansdorfa. Za precejšnje presenečenje je poskrbel Indijec Krish-nan (41. na svetovni rang lestvici). Znebil se je nosilca skupine 6, Šveda Nystrdma s 6:7, 6:2, 7:6; 6:4. A-meričan Tim Mayotte (št. 10) je premagal Šmida (ČSSR)
V ženski konkurenci je Navratilova s 6:0, 6:4 premagala Američanko Formanovo. Po izločitvi Cecchinijeve in Garronejeve je Italijanka Reggije-va s 6:2, 6:4 premagala Američanko Huna.
Biondi tudi na 50 m
ORLANDO (ZDA) — Ameriški plavalec Matt Biondi je izboljšal tudi svetovni rekord na 50 m. Dosegel je čas 22”33,
BEOGRAD — Tudi po včerajšnjem sestanku se predstavniki jugoslovanskih prvoligaških nogometnih društev niso sporazumeli glede sklepa nogometne zveze o ukinitvi tekem zadnjega kola 1. zvezne lige z dne 14. junija. Dan pred napovedano ponovitvijo ni torej še znano, ali bodo ekipe jutri sploh igrale. Skratka, zmeda je popolna.
Včeraj se je v prid sklepa zveze izreklo 25 volilnih upravičencev, proti jih je glasovalo 20, šest se jih je vzdržalo. Da bi sklep odobrili, je bilo potrebnih 27 glasov. Kaže, da so se razprtja med društvi le še poglobila, seja je bila baje »razburljiva«.
V tem položaju je odločitev prepuščena društvom samim. Partizan, zagrebški Dinamo in Sutjeska so že sporočili, da jutri ne bodo stopili na igri-
šče. Velež, Osijek, Beograd, Vojvodina, Sloboda in Hajduk pa so pripravljeni ponoviti tekmo. Vinkovški Dinamo je sporočil, da bo šel v Split samo, če je Hajduk pripravljen na delitev stroškov za gostovanje.
Košarka: turnir v Veroni
Presenetljiva izida
VERONA — V drugem dnevu mednarodnega košarkarskega četverobo-ja je Kanada gladko s 84:70 (47:34) premagala Italijo, Avstralija pa je z 79:64 (37:34) odpravila Argentino. Oba izida sta dokaj presenetljiva. Od »azzurrov« je bil proti Kanadi najboljši strelec Villalta (12 točk), Riva jih je dosegel 11,
Predsedstvo občnega zbora ŠZ Dom
Kot smo obširno poročali, se je v Kulturnem domu odvijal občni zbor športnega združenja Dom iz Gorice, prvi po reorganizaciji društva. Številna prisotnost na skupščini je potrdila, da je zanimanje za mestno športno združenje veliko. Naj povemo še, da so pred pričetkom zbora, s krajšim sporedom, nastopili otroci mladinskega zbora Oton Župančič iz Štandreža, ki ga
je vodila Sara Hoban
KOŠARKA: danes v okviru Koprskih srečanj
Tudi Jadran na turnirju
Športne igre maloobmejnih podjetij
V Bujah je bilo prijetno
Jadranovi košarkarji, ki so pred več kot mesecem dni končali drugo-ligaško italijansko prvenstvo (medtem pa so trenirali enkrat tedensko), se bodo danes v okviru koprskih srečanj udeležili turnirja, na katerem bodo nastopila moštva Postojne, Metalca iz Valjeva in domače ekipe Kopra.
Tekme se bodo pričele ob, 9.30 in bodo v telovadnici osnovne šole Anton Ukmar v Kopru: Turnir bo tudi sklepna športna manifestacija koprskih srečanj.
Jadranovci bodo nastopili v okrnjeni postavi. Odsotna bosta namreč Klavdij in Ivo Starc, ki sta na odslu-ževanju vojaškega roka. Jadranovo moštvo bo še vodil Andrej Žagar, kateremu zapade pogodba z našo združeno ekipo 15. julija.
V Izoli jugoslovansko prvenstvo
A. Ferfolja (Sirena) 12. med »optimisti«
Včeraj se je v izolskem zalivu pričelo letošnje jugoslovansko prvenstvo v jadranju za razred optimist, na katerem tekmuje 90 jadralcev. Izven konkurence jadrajo tudi trije jadralci tržaške Sirene. V današnji prvi regati je ob ugodnem vetru zmagal Koprčan 'Robi Klun pred domačinom Smerdujem, Andrej Ferfolja (Sirena) pa je bil 12.
(J. Kreft.)
Pred nedavnim so bile v Bujah športne igre maloobmejnih podjetij. Prijaznemu vabilu se je tudi letos odzvala združena zamejska ekipa.
Vreme je tesno sodelovalo s prireditelji, ki so se dejansko potrudili, da bi se tekmovalci in obiskovalci dejansko dobro počutili. Predvsem je bil spored tekmovanj dobro urejen in tudi sama tekmovališča so bila vsa praktično na istem mestu.
Ravno tako je bila prijetna razstava šolskih ročnih del, ki je bila pripravljena v preddverju bujske osnovne šole, kjer se je odvijal del tekmovanja.
Zamejski tekmovalci smo predvsem pokazali, da smo miroljubni ljudje in
da smo proti orožju, kakršnekoli vrste. Zaradi tega smo v streljanju z zračno puško zasedli deseto, torej zadnje mesto, tako med dekleti kakor med fanti; v pikadu so dekleta pokazala, da znajo biti pikrejša od fantov: ti so namreč ponovno zasedli deseto mesto, dekleta pa deveto. Tudi nogometašem in odbojkarjem ni šlo prav dobro od »nog« in od rok. Pristali so nekje na koncu razpredelnice.
Na žalost ni uspelo zamejcem pripraviti namiznoteniške ekipe, saj so bili primerni tekmovalci zasedeni — bo že boljše prihodnje leto. Odlično so se izkazali balinarji, tudi če je bila ekipa zaradi tehničnih razlogov sestavljena le v zadnjem trenutku. V kakovostni konkurenci so dosegli zavidljivo tretje mesto. Zamejski tekmovalci so se tudi izkazali pri posebni športni igri, ki zahteva mirne živce in visoko fizično kondicijo: v bri-školi in trešetu smo zasedli tretje mesto.
Dekleta so dokazala, da je odbojka, predvsem ženska, še vedno zamejska elitna panoga. Zmagale so vse tekme (zgubile so samo set) in kot lani zasedla prvo mesto.
In končno naj omenimo še, da je bilo na sporedu še čisto tipično tekmovanje, namenjeno prav delavcem maloobmejnih podjetij in sicer poznavanje zunanjetrgovinskih predpisov. Tudi letos so zamejci dokazali, da prav dobro poznajo jugoslovanske predpise: zasedb so namreč 3. mesto.
Tenis: Baldassin (Gaja) izločen
Mlademu članu teniškega odseka Gaje Baldassinu ni uspela uvrstitev v polfinale pokrajinskega turnirja za nekategorizirane igralce, ki ga v okviru svojega športnega tedna prireja padriško - gropajsko društvo. V četrtfinalu ga je včeraj zjutraj s 6:3 in 6:3 premagal član društva Term Vižintin. Kljub porazu je Baldassin s prikazano igro zadovoljil, proti sobdnemu nasprotniku pa ga je najbrž izdala neizkušenost. Tako v prvem kot v drugem nizu je bilo namreč stanje izenačeno do 3:3, v drugem nizu pa je Baldassin pri vodstvu s 3:1 imel na razpolago v peti igri game - žogico pri stanju 40:0, a je igro vseeno izgubil, kar je bil ov nadaljevanju usodno proti nasprotniku, ki igro vseeno izgubil, kar je bilo v nadaljevanju usodno proti nasprotniku, ki
OstaU četrtfinalni izidi: G. Sain (Campi rossi) - M. Magris (ATO) 5:7, 6:1, 6:2; Franco (TC Triestina) - Longo (Obebsco) 6:1, 6:2; Poggi otto (Terni) - D. Magris (ATO) 1:6, 2:6.
Polfinalni srečanji bosta danes na peščenih igriščih s pričetkom ob 16.30.
obvestila
ZSŠDI
obvešča, da bo v sredo, 2. julija, ob 20.30 na sedežu ZSŠDI v Trstu seja odborove komisije.
SEJA DRUŠTEV
ki sestavljajo združeno ekipo Meblo, bo v torek, 1. julija, ob 20.30 na stadionu 1. maj v Trstu.
ŠZ GAJA
obvešča, da sprejema vpisovanje za nogometni turnir 4 prod 4 do nedelje, 29. t. m., za turnir v odbojki še danes, 28. t. m., Vpisovanje za nočni tek pa do sobote, 5. julija, ab pa uro pred startom. Tel. 040/226115.
ŠZ SLOGA
skhcuje REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v ponedeljek, 30. junija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem skhcanju v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah.
TPK SIRENA
vabi na jadralne tečaje v razredu optimist in na jadralnih deskah. Koledar tečajev optimist: 1. tečaj od 30.6. do 6.7., 2. od 7.7. do 13.7., 3. od 14.7. do 20.7., 4. od 21.7. do 27.7. Koledar tečajev za jadralne deske od 7. 7. do 12. 7. Vpisovanje in pojasnila vsak dan od 18. do 30. ure razen ob torkih, nedeljah in praznikih na pomorskem sedežu — Miramarski drevored — telefon 422-696.
JK ČUPA
obvešča, da je društveni prostor v se-sljanskem zalivu na razpolago članom in prijateljem vsak dan od 9. do 19. ure. Obenem sporoča, da je na razpolago še nekaj mest za tedenske TEČAJE JADRANJA.
Kot ZSŠDI na srečanju društev s stoletno tradicijo
Tudi Domovi telovadci v Persicetu
V	kraju San Giovanni in Persicelo blizu Bologne je bilo v soboto in nedeljo veliko telovadno slavje. Krajevno telovadno društvo »Società ginnastica persicetana« je priredilo ob svoji stodesetletnici obstoja srečanje vseh sorodnih društev v državi, ki so bila ustanovljena pred sto ali več leti.
V	soboto je bila na sporedu telovadna akademija, ki je trajala skoraj nepretrgoma celih pet ur; v nedeljo zjutraj se je odvijala po mestnih ulicah povorka vseh nastopajočih društev, skupin in posameznikov s prapori in oznakami petintridesetih organizacij. Istočasno sta bili na o-gled dve razstavi. Na eni so bile na ogled zbirke znamk s športno tematiko, na drugi pa so bile razstavljene diplome, knjige, kolajne, pokali, o-beležja, listine in zastave iz najznačilnejših trenutkov telovadne zgodovine domačega društva in ostalih od-rnevnin italijanskih telovadnih središč. Eno izložbo so imeli zasedeno člani nemškega telovadnega društva iz Brixena. Opaziti je bilo tudi knjigo »Telesna kultura med Slovenci v 1-taliji« in tanko tiskano informacijo, ki jo je ZSŠDI izdalo pred tremi tedni z naslovom »Cento anni di ginnastica tra gli sloveni di Trieste e di Gorizia«.
Pri društvu Dom v Gorici so zvedeli iz vsedržavne revije, da pripravljajo
v San Giovanniju in Persiclteo omenjeno zborovanje. Na ZSŠDI je prišlo do sklepa, da se je primerno praznika udeležiti in s tem opozoriti na prisotnost tudi slovenske telovadne dejavnosti. Preko pogovorov in dopisovanja je bilo najprej povedano in kasneje z dokumentacijo dokazano, da spadamo zraven kljub prekinitvam v delovanju, v katere smo bili prisiljeni, kljub temu, da je bil Sokol ustanovljen še pod Avstrijo toda nič drugače ni bilo z UG Triestina in z UG Goriziana, ki sta bili na seznamu povabljenih društev — kljub spremembam v imenu društev in krovnih organizacij, v katere so nas silile zgodovinske okoliščine.
Čeprav okrnjeno, ker se telovadni odsek Bora ni pridružil delegaciji ZS ŠDI, smo se polnopravno udeležili vseh točk predvidenega programa. O razstavi sem že povedal; na telovadni akademiji, od katere smo odne-iii marsikateri tehnični in organizacijski nauk, so nastopili -pod vodstvom vaditeljev Mije češčut in Miloša Fi-gelja, Damjana češčut, Matija Marassi in Matej Makuc; na povorki in na uradnem zboru petintridesetih društev smo bili s praporom goriške-ga Sokolaj za katerega smo se dodatno prepričali, da je daleč najlepši, saj je vzbujal veliko zanimanja; na nagrajevanjih smo bili deležni primerne pozornosti tudi zaradi posredo-
vanja deželnega delegata FGl Mau-renzija in predsednika državne zveze Grandija; od približno petsto nastopajočih smo uspeli vzpostaviti trajnejši stik seveda z domačini in z društvom iz Brixena v vidiku proslave stoletnice goriškega Sokola, ki bo čez približno osem mesecev, in na katero je sedemčlanska delegacija ZSŠDI povabila tudi mestno županjo.
A. RUPEL
OD JUTRI V POSTOJNI
Dvanajst naših na košarkarskem taboru
Tudi letos bo prisotnost naših mladih košarkarjev na slovenskem košarkarskem taboru v Postojni dokaj številna in bo zajemala predvsem igralce letnikov 1970 - 1971 in 1972. Tabor, ki ga letos organizira košarkarska zveza Slovenije, se bo pričel jutri, 29. junija, zaključil pa v soboto, 5. julija, v dopoldanskih urah.
Letos bodo prisotni sledeči naši košarkarji: Sosič, Šuligoj, Pavbna, Sta-nissa (Sokol) ; Bajc, Škrk, Pertot, Smotlak (Bor) ; Sterni, Gruden, Dolhar, Stanissa (Kontovel) ; trener skupine bo Vanja Jogan (Bor).
Zbor vseh pokhcanih bo v Postojni v nedeljo oh 12.00 v Gozdarskem domu. (Vato)
Neposredna prodaja od praiivajalca do potrošnika sveie in zmrinjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka
pršut v kosih - pleče - kotleti - jetra - srce - ledvice -jezik - tace - repi - rebrca - sveže svinjske klobase -kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase -vse vrste kuhanih in surovih salam
PRŠUT - dobro sušen po 9000 lir kg
vključen davek IVA
DUkE
grandi marche
INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d’oro 332 (Dolga krona)
Tel.:820334-5-6 Telex: 460237 avtobus: 23 - 40 - 41 PROSTORNO PARKIRIŠČE