13.	Skrbeti mora tudi, tla se učenci ne udeležujejo neprimernih veselic in zabav.
14.	15. februarja je poročati naravnost deželnemu odboru o morebitnem slabem napredku sirot., ki uživajo kako deželno ustanovo. O napredku otrok, ki imajo druge ustanove, je poročati potom okrajnih šolskih svetov deželni vladi.
15.	15. do 18. februarja izroči zaznamke zamud (ali negativno poročilo) za prvo polovico februarja krajnemu šolskemu svetu.
Poziv iz Bele Krajine.
Kdör zaničuje se sum, podlaga je tujčevi peti, je pel Kose.ski. S tem pesniškim rekom je bila obsojena že marsikatera malomarnost. med nami. S tujo modo in з tujimi običaji se vriva v naš narod kakor kužna klica neka vnanja primes, ki mu jemlje pristno lice, pravi narodni tip, prvotno samoetalnost. Ako ei dandanes ogledamo premožnejšo aH prostejšo hišo, vidimo že redkokdaj kaj pristno narodnega, domačega. Vse, kar nosimo na sebi in kar nas obdaja na stanovanju, je mednarodno, je internacionalna moda, ki smo si jo kupili za drag denar. Obleko izpremeniti ter se oprijeti zopet narodne noge, bi bilo naravnost nemogoče; pač pa bi se, kar se stanovanja tiče, lahko veliko pristno narodnega ohranilo, oziroma poživilo, ako bi se jelo gojiti n. pr. pristno narodno ročno delo. Treba je seveda malo pridnosti.
Ko sem iz tega namena proučevala Življenje v Beli Krajini, sem našla, da je ravno tu še mnogo narodnega blaga, katero je treba zbrati in ga narodu zopet vrniti. Proučevala sem na belokranjskih narodnih oblekah okraske, ki obstoje iz pristno narodnih šivov. Uvidela sem, da bi ee pri nas morali ti šivi vpeljati v šolo, da jih zob časa končno ne uniči, kajti narodna noša v Beli Krajini žalibog rapidno propada. Z gojenjem narodnih šivov pa rešimo zanimivo narodno last pozabljivosti. Da se ta cilj doseže, je treba gledati, kako bi se ta umetnost v sedanjih razmerah praktično uporabljala. Tok današnjega Časa je tak, da ima obstoj le to, kar je praktično za življenje, kajti vse teorije ginevajo, ako nimajo realne življenske podlage. Zato sem začela gojiti v šoli na višji stopnji šivanje narodnih šivov.
Da no ostanejo !c-ti samo na krpah, zato sem uvedla pri ročnem delu Šivanje šolskih torbic, katere so okrašene z narodnimi šivi. Tako so se narodni šivi prenesli v širšo porabo iz narodne noše najprej na šolske torbice. Potem sem premišljevala, kako bi se ta stvar dala še dalje razširiti. Za poskuänjo sem sebi okrasila z belokranjskimi okraski mizni prt. in oteračo; oboje sem pokazala v šoli
- te —
in razložil i uCenlmm. da bi sc tega dela lotile tudi same. Bile so takoj pripravljene, da, kar navdušene. Prt in oteračo sem poslala materam kot vzorne na ogled. Bilo jim je zelo všeč; dale so hčerkam takoj prtov in brisač, da jih v šoli okrase.
Tako je storjen korak za to pristno narodno industrijo. Da stvar ne ostane samo v tukajšnjem Šolskem okolišu, sem se namenila, da napravim več takiii ročnih del z narodnimi okraski in jih pošljem v prvi vrsti t o vari žicam, pa tudi narodnim ženam na ogled. Morda bi našla tudi mesto v kakem trgovskem izložbenem oknu v Ljubi j ami. Nadaljnji prospeh je odvisen od kritiko in od tega, kako se bodo zavzeli za to izdelke merodajni faktorji. Poskuänja velja.
Končno poživljam tovarišice v Beli Krajini in drugod po slovenski cležeii, naj bi se i one zanimale za narodno blago in ga zbirale, da doprinesemo tudi me drobtino k narodni umetnosti tor rešimo to, kar sc da Še rešiti.
Krasimo svoje sobo z ročnim delom narodne tehnike, narodnega blaga in narodnega sloga. Pokažimo, da smo verne hčere matere Slovenije!	Leopoldi na B a v d e k.
KATEHETSKI VESTNIK.
Katehetske beležke.
Novi člani katehetskega društva:
Г'. n. gg. tir. Fr. Ks. L u k m a n, profesor bogoslovja in urednik v Mariboru, Fr. R e.bo 1, profesor v Št. Vidu, Etlv. Š i mn i c, kaplan na Son, (lr. J. Kotnik, kaplan na Dobrovi, Ivan Vodo pivec, kaplan v Oernšeniku, Janko Dolenec, kaplan v Senožečah, Jan. Drcšar, kaplan v Št. Jerneju, Anton K o m 1 j a n e C, kaplan v Škocijanu pri Mokronogu, Ignacij Omahcn, kaplnn v Semiču, Ivan Tomaži č, kaplan v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Iludolf K a p š, kaplan v Postojni, Al. Kralj, adm-uistra-t.or na Gočah.
Iz Istre smo dobili ta-le dopis: »Na eestankih »Sodalitatis« smo se duhovniki v slovenskem delu Istre med drugim menili tudi o katehet-skem vprašanju ter o zanemarjenosti pri nas v tem oziru. V Borštu pri Trstu se je dne 14. deccmhra soglasno sklenilo delovati na tn, a n se tudi v naši škofiji osnuje katebetskn dru-
štvo ali pa podružnica že obstoječega enakega društva v Ljubljani. Isto se je povdarja.o tudi dne 26. decembra v Tomaju pri Kopru . . .« Izproženo misel z veseljem pozdravljamo in le želimo, da bi nova podružnica jela kmalu delovati. — Kaj pa na Spodnjem Štajerskem in Goriškem?!
Dopisnica katehetske knjižnice se
imenuje nov listič, ki ga je jcl izdajati zagrebški profesor F e r d o H e f -f 1 e r. Kakor pravi g. urednik, »če list izlaziti četiri puta godišnje bez predpLate«, ter bo sporočal in pisal o »Katehetaki knjižnici«, o psihološki metodi, o veronaučnih knjigah in drugih katehetskih zadevah.
Hrvatski katehetje imajo Že svoj list »Krščanska škola«, zato bi bilo želeti, tla bi se moči ne cepile, ampak združevale osobito, ker v označeni rev.ji pogrešamo potrebne živahnosti, raznoličnosti in privlačnosti in uprav katehetskih stvari. Ilcffler je