p» Jtorr l&o&tiikL ZA STOJTE NAJMLAJŠE IZDAJA ZVEZA SLOT. MLADINE Januar 1944 Leto II., št. 1 Cena 1"— Lira Ko hodimo v slovenske šole Še prej, ko je bila še stara Jugoslavija, ko so pri nas gospo- darili še tisti, ki sedaj pomagajo Nemcem pobijati naše mamice in naše očete, takrat, ko je še gospodarila pri nas tista vlada, kije potem pobegnila, ko smo še imeli kralja v Beogradu, da je pomagal tem gospodom, takrat smo hodili v take šole, kjer so nas vedno tepli in samo tepli, da bi potem, ko bi postali veliki, vedno ubo- gali gospodarje. Potem so prišli Italijani in Nemci. Spet smo hodili v šole, kjer so nas učili tujega jezika, kjer smo morali po tuje pozdravljati, kjer so nas hoteli vse obleči v sovražnikove uniforme, kjer so nam pripovedovali, da sploh nismo Slovenci. In vedno so nas tepli: če smo peli naše pesmi, če smo se igrali partizane, če smo se pogo- varjali o zmagah naših očkov in bratcev, ki so šli v gozdove, če nismo hoteli pozdravljati z dvignjeno roko, če nismo hoteli na njihove prireditve. Danes pa nas že precej hodi v prave slovenske šole. Ko pride- mo, pozdravimo z dvignjeno pestjo tovarišico učiteljico in vsi re- čemo: „Smrt fašizmu", ona pa odgovori: „Svobodo narodu" in dvigne pest. V šoli pojemo naše pesmi, kot jih pojejo partizani, na glavicah imamo titovke z rdečo zvezdo kot jih imajo partizani, še lesene puške in brzostrelke si včasih prinesemo. In nihče nas ne tepe v teh naših šolah. Ker to niso stare šole, ki so hotele iz nas napraviti take ljudi, da bi vsakega gospodarja ubogali. To so naše šole, kjer se učimo, da bomo nekoč dobri in zavedni Slovenci, kjer se učimo, kako moramo ljubiti svojo domovino. To so svobodne, narodne šole, ki nam jih je dala Osvobodilna fronta. V vsakem razredu bomo imeli odbor Zveze slovenske mladine, svoj pionirski odbor. Naučili se bomo pisati, čitati in peti vse partizanske pesmi, da nas bodo veseli vsi, tudi naš dragi očka, maršal Tito. 1 ILJIN: Dragi pionirji 1 Nekaj pravljic bi vam rad povedal. Ne tistih lažnjivih o kraljevičih, o zakletih gradovih, o kačah z zlatimi kro- nami. Povedal bi vam nekaj popolnoma res- ničnih stvari, ki so lepše kot najlepše prav- ljice, nekaj stvari, ki se gode v najsrečnejši deželi vsega sveta, v naši Sovjetski zvezi. Na te pravljice sem pomislil zadnjič, ko sem našel staro šolsko knjigo za zemljepis, Prebiral sem jo, in tako čudna se mi je zde- Iljin prebira knjigo la. Vse je izgledalo, kot da bi morala Volga teči vedno po isti strugi, pa vendar dane3 mi določamo njen tok Prav tako se mi je zdelo, kot da bi v Ukrajini morala biti ved- no suša, čeprav smo danes mi napeljali na K&JfaauMBUMM* Obala, ki jo niši morje in vihar naša polja vodo. Prav tako se mi je zdelo, da bo Sibirija vedno neobdelana, čeprav vem, da nam daje danes cele gore pšenice, prav tako se mi je zdelo, kot da bi pri nas vedno moral vladati car, da bi ljudstvo ved- no moralo živeti v bedi in neznanju, čeprav sem bil sam priča takrat, ko smo carju vzeli oblast, kot smo si sami vzeli kruh in znanost, ko smo si zgradili našo svo- bodno domovino. In v teh stvareh, ki sem jih sam videl, bi vam rad stdajfpri- Prizor iz revolucije Ista obala, ki se ruši pod eksplozivom po vedo val zato, da boste videli, da svet ni vedno enak, da se stalno i/preminja. Jzpre« minja ga voda in veter, izpreminjajo ga vse naravne sile, izpreminja ga človek, ki je edini gospodar sveta. 2 Iz pustinj ustvarjamo polja Na svetu je mnogo pustinj. Ogromne ravnine, ki jih pokriva pesek, kjer dežuje le spomladi in le takrat tečejo samotne re- ke, ki se izgube v pesku, pa kmalu usahne- jo. V pustinjah so jezera, ki nimajo vode, pač pa jim dno pokriva drobna sol. Tisoč- letja vihra veter nad njimi, tisočletja pada pomladni dež in se izpreminja v pepel vsa- ka stvar, ko pride poletje. Pustinja pa je Peščena pustinja Cvetoči vrtovi sredi pustinjo ostala pustinja. Deževje ni v tisočletjih izpremenilo pustinje. V nekem delu arabske pustinje pa sta to napravila v nekaj letih dva sovjetska železničarja. Iz globine sta črpala vodo in ustvarila sredi pustinje vrto- ve. Vrtovi so delo dveh ljudi, kaj vse bi pa napravila cela dežela! Moderne namakalne naprave Uganka Glav, U, ce, oj. Ljub, A, Jaj, sa, Iz, od, Ju, An, ki, d^ medija, Sov, os, va, ri, gli, i\&K vrš, ja, ka, na, je t bo, ni, ta, Zve, ni, ska, dil, od, na, bor. Efoa, bor, za. Sestavi te zloge v prave besede in dobiš: 1. Mesto v Bosni, kjer je bilo drugo zasedanje Avnoja. 2. Kratica za zvezo vse jugoslovanske mladine. 3. Vodstvo Zveze slovenske mladine. 4. Kako se imenuje slovenska narodna oblast. 5. Naša najmočnejša zaveznica. 6. Slovenska prestolnica. 7. Naša zaveznica. 8. Nacionalni komitet narodne osvoboditve Jugoslavije je naža... 9. Kako se imenuje vodstvo osvobodilne fronte. 10. Kaj so naši partizani. 11. Naša zaveznica. Če boš pravilno rešil, boš čital po začetnih črkah od zgoraj navzdol Ime naše domovine. o O Haš Poleiek Ce boš vprašal kaksga štajerskega partizana, če pozna Poldka, ti bo znal vsak povedati kaj zanimivih dogodkov. Poldek iz Kamniškega bata- ljona je star šele devet let, pa je že osemnajst mesecev v partizanih. Po- znajo ga tudi Švabi, snj v vsaki borbi slišijo njegov zvonki glas: „Juriš na Švabe! Le pridite sem Hitlerjanci! Tu je mali Poldek, ki se Vas ne boji!" Tudi Poldkova mati je bila v partizanih. A bila je težko ranjena. Naši partizani so jo iskali, a je niso našli. Drugi dan je šel Poldek sam in mu je le uspelo, da jo je našel v grmovju, Poklical je ljudi iz vasi. da so jo prinesli v vas. Tri dni je stražil Poldek pri njej, iti ko so Švabi šli nek eeer proti tisti vasi je Poldek zagnal med nje bombo in jih razpodil. Mama mu jo potem umrla, a naš Poldek se še vedno junaško bori tam okoli Kamnika. Dragi pionirji! Naj vam bo Poldek v vzgled, kako moramo ljubiti svoje starše in svojo domovino, in kako se moramo boriti proti sovražniku a- šega naroda. Tudi mi smo pridni V Črnomlju je bil velik mladinski miting, ki ga je priredila ZSM. Tudi mi pionirji smo pridno sodelovali. Dve pionirki sta lepo zapeli tri partizanske pesmi,,Primorski partizan", »Slovenci kremeniti" in štajersko „Pobič sem star šele osemnajst let". Štiri leta stara Bibiča je pa zapela tisto pesem pHej bri- gade". Vse tri pionirke so šle potem še peti na nastop ZSM v Metliko. Mi pionirji smo pa pokazali, kako žive partizani. V taboru so imeli politično uro s komisarjem, komandant je učil nove partizane, eni so snažili puške in brzostrelke, pri težki strojnici sta bila dva pionirja. Stražar je povedal, da so v v asi Nemci. Pionirji so zgrabili za orožje in jurišali, puške in brzo- strelke pa so pokale. Tudi mi pionirji smo pridni in bi tudi mi radi tepli naše sovražnike in pomagali partizanom. Pionir iz Črnomlja Kako smo pobirali orožje za pobeglimi belogardisti v Menišiji Po razpadu belogardističnih tolp v naši vasi, se je pridružilo partizanom nekaj belogardistov. Ti 50 se nekaj časa kazali poštene, ko so pa prihrumeli nemški banditi, so pometali orožje proč in se pridružili izdajalcu Rupniku. Sedaj so domobranci. Tedaj smo nastopili mi pionirji, ter pridno iskali orožje, ki je bilo skrito v gozdu. Nosili smo ga bljižnjim partizanskim edinicam! Kar nismo mogli odnesti smo zakopali na skriven kraj. Ko se pa povrnejo v našo vas hrabri parti«; ni takrat bomo stopili zopet na noge in jim poka- zali orožje in rekli: Poglejte bratje dragoceni zaklad, orožje in inunicijo, ki smo ga zbrali mi pionirji! Pionir Marko iz Begunj Mi imamo partizane radi Jaz sem stara pet let in ne znam sama pisati, zato piše mamica na- mesto mene. Zadnjič je pri naši hiši tuko pokalo, ko so streljali in sem se jaz jokala. Mamica mi je rekla, da streljajo partizani, jaz sem pa rekla mamici: „Zakaj mi niste že pr«j povedali, da streljajo partizani. Mi se par- tizanov ne bojimo, imamo jih radi!" Pionirka iz mežiškega okrožja, aevetna Slovenija 4 SVObOuA I Najtiragoeenejsa stvar! To občuti posebno tisti, ki je ječal dolgo, dol- go pod strašnim četoiškim nasiljem. Zdaj pa leže trupla banditov po ulicah Foče. Strašne prizore gledamo. Ujetega partiza- na so živega pekli. Sredi pepela leže ostanki poŽganih kosti. Pa pozabimo na bolečine, pozabimo na vse trpljenje. Zločinci prejemajo dan za dnem atraftno plačilo. Le strašni spomini so še ostali na težke dneve. Blatna reka teče mimo nas in z gro- zo gledamo na mrtve žene, starčke in otro- ke, ki jih nosi voda. Tako delajo v imenu kralja Petra Mihajiovičevi četniki. t'reu umiKom so zažgali hišo z otroci vred Žalostno se kadi s pogorišča. Kdor bi pa ušel danes, ne bo nSel jutri Ko bomo Čistili nafio domovino poslednjih o- kn pa t o rje vt bomo tudi izdajalcem poravnati prav vp-nk r;w\Vm. Pozabimo na trpljenje, saj je bodočnost pred nami. Saj se stari svet ruši pod udarci partizanskih korakov, saj grade mladi bor- ci s svojimi puškami novo domovino. Svobodno Jugoslavijo, ki bo res naša prava mati. Foča praznuje zmago. Foca spre- jema našega Najdražjega tovariša, našega komandanta in Roditelja Tita. Moj očka je postal komisar čete, ki je čuvala tovariša Tita, inju mamica pa je ležala v bolnici. Na Iginanu je težko uzebla ia zdaj je brez moči ležala na beli postelji. jaz sem bil komisar jjftmirake čete, Prišel sem jo obiskat. Dotaknil sem se njene roke, pa jo bila mrzla. iSiatm aiual uy videl ostalih ranjencev, sklonil sem se k mrtvi mamici. Čeprav so mi vsi pravili, J da nisem otrok, sum jokai kot še nikoli prej. Pred grobom se je v imenu tovariša Tita poslovil od uje načelnik Vrhovnega Štaba »o variš Arso. Govoril o bratstvu jugoslovanskih narodov, o srečni Jugoslaviji, ki jo gradimo, kije zanjo tndi moja mamica dala življenje. V poslednji pozdrav so počile partizanske puške, Žalostna pesem je zadonela med gro- bovi, potem so se vsi razšli. Samo jaz sem ostal pri svežem grobu. Nisem več jokal, samo dolgo sem se pogovarjal s svojo mamico. 6 Kaj delajo pionirji na jugu Bani j a Pionirji požgane in uničene Gornje Paštoše, so nekega dne nabrali za ranjene tovariše torbo kostanja, torbo orehov in košaro jabolk, čeprav je močno deževalo. Pred kratkim je bila otvorjena šola v Jakubovcu. Otroci hodijo redno v šolo. Skupno jih je 21 in so se že naučili nekoliko črk. Dnevi so že mrzli in brez tople sobe se je težlco učiti. Po končanem pouku gredo vsakokrat po drva. Potem jim je toplo in lahko delajo ter se uče. Pionirji iz vasi Kutrini (okraj Jaška) so nosili letake v čevljih, potem so jih raztrosili v neprijateljske bunkerje in položaje. V vasi pod Okicem (okraj *Jaska) držijo pionirji stražo. Kogar ne po- znajo, ne puščajo skozi vas. Odvedejo ga Narodno osvobodilnemu odboru, da ga izprašajo, kaj hoče in od kod je. Oni tudi javljajo tovarišem partizanom, če pride kak domobranec ali pa ustaš z orožjem. V vasi Kuče (okraj Velika gorica, Pokupi je) pionirji čitajo „ Pionir jatt. Učijo se tudi peti in služijo kot kurirji in prenašajo pošto. V „Pionirju" so čitali, da so pionirji neke vasi zbrali denarja toliko in toliko. Takoj so tudi oni zbrali 800 Kun in poslali uredništvu ^Pionirja" s pismom: »Tovariši, tu Vam pošiljamo 800 Kun za povečanje našega lista „Pionir". Tovariški po- zdrav, pionirji iz vasi Kuče. ♦ Lika Pionirji iz vasi Tuka, so nabrali 29 kg krompirja in 10 kg graha, ter to odnesli svojim tovarišem v Dečji dom. Od 7. oktobra do 7. novembra je samo v okraju Otočac pristopilo 580 tovarišev in tovarišic v Zvezo Pionirjev. V tem času so pionirji zbrali 86 litrov šipka, iz katerega se kuha pekmez, za ranjene tovariše. Po vseh ob- činah so imeli pionirji mitinge, na njih so povsod pionirji sami dali program, peli pesmi itd. Pionirji iz Lovnlca so obiskali ranjene borce. Sami so nabrali 4 kg krnha, 6 kg sira, 2 kg hrušk, četrt kg čebule, 3 kg lešnikov, 6 kg smokev, 4 kg sladkorja, 12 komadov jajc in jim to prinesli kot darilo. Piouirji Udbinskega okraja so skozi vse dni tekmovanja zbirali šiške. V nekoliko dneh so jih nabrali 575 kg. Nabrali so tudi šipka iz katerih se kuha za naše ranjene tovariše pekmez. Uganka Ta uganka se rešuje na. ta način, da vzameš začetno črko narisanega pred* meta in jih sestaviš ter dobiš ime komandanta NOV in PO Slovenije Križanka (Sestavila in narisala pionirka iz vasi P.) Vodoravno: 1. Ime belogardistične postojanke, ki so jo zavzeli partizani eno izmed prvih; 2. Ime sekretarja CK Skoja, ki je padel zadet od nemške bombe; 3. Kratica za partizanske odrede Jugoslavije, Po sredi navpično se eita ono, za kar se borimo že dve leti in pol. Rešitev križanke iz tretje številke 1. Po Jadranskem morju plava partizanska ladja. 2. Hitlerju bije 2e poslednja ura. 3. Naš najdražji brat je Rus« 4. Za zločine plača Švabu brigada. 5. Krim je hrib, kjer so se naši borili z Nemci. 6. Fašiste čaka zlom. 7. Begunska jugoslovanska vlada nas je prodala. 8, Če stisnemo pest, se od yseli prstov najbolj vidi palec. 9. Komandant 1. Udarne brigade Daki. 10. Kdo nas bo osvobodil? Mi! 11. Bolj kot vse drugo lju- bimo domovino. 12. Zvezi Nemčije in Japonske pravijo os, pa se bo zlo- mila kaj kmalu^l3. Rupnik in Mihajlovič se bojita za svojo kožo. 14. Naj- večje mesto, ki so ga Nemci izgubili je Kijev. 15. Uničili bomo največ- jega izdajalca Rupnika. 16. Naš očka je tovariš Tito. 17. Paveličevemu denarju, ki ni nič vreden, pravijo kuna. 18. Pa tudi Pavelica bo izplačala naša brigada. 19. Naprej zastava slave, na boj junaška kri. 20. Vsak be- logardist je pes. 21. Od okupatorja bodo ostale samo kosti. Yso jugoslovansko mladino pa najbolj zanima drugi mladinski kongres.