New York.—-U Edbonovih laboratorijev v Weat Orangu jo prišla f arado veal, da Ja privatoo ee večkrat PROSVETA » ^^ 1 • *•■ ' t GLASILO SLOVENSKE PODPORNE JEDNOTE In ti pr ■ mi t. Uvadil« Am Offlee «ff PakUeeUeat Levadale Am Aal Vi Acceptance Chicago, m„ petek, 6. decembra (Dec. 6), 1929, Bi. litt, eelk-Ud ta laae fil. STEV.—NUMBER 286 ttsija in Amerika se I klestita z besedami ^ odgovarja aovjetom, da ima Amerika "moralno p.rico" svetovati mir. Litvinov ponovno bere levite Ameriki. Oster izbruh moskovskega časopisja. Man-f džurci, okorajženi po ameriški akdji, se upirajo sovjetskim pogojem B(, 5. dec. — Is Mukdena L da se provinčna man-drska vlada obotavlja sprejeti Ejetske pogoje glede statusa dne kitajske železnice, Id jih podpisala dva kitajska na sestanku v Nikolek-bijsku. Sovjetska vlada za-med drugim, da morata upravitelj železnice Emša-in njegov asistent dobiti službi na železnici Kitajci i temu upirajo. fnhington, D. C„ 5. dec. HMi Mapi tajnik Stimson je snočl kril pred poročevalci, da je šopki odgovor na ameriško o-morito neumesten. Amerika — I*tem slučaju vsaka dežela — m popolno moralno pravico, da tilizira svetovno mnenje pro-frosečemu izbruhu vojne, ne Ui tem izvršila kako nepri-sijsko dejanje. S tem, da so akne države opozorile Rusija Kitajsko, naj se držita Kel-e mirovne pogodbe, ie ni* le nobenega vmešavanja skušale vplivati na izid ka-rasko-kitajskih pogajanj. Državni tajnik odločno vztr*> , da tisto uro, ko je on odpo-Itpoiorilno noto Kitajski in tiji, zadnji potom Francije, bilo ie nikakršnih pogajanj i Rusijo in Mandžurijo, sson pravi, da je bil po ame-an konzulu v pf^ifftt do-ipouien o poteku položaja * «džuriji. Ameriška vlada do- ' i vse informacije od avojega nit v Harbinu, ne pf iz ki-virov. Ako so se kasneje kitajski in ruski delegatje riji, je to dobro znamenje mson pozdravlja ta korak. a nota je bila poslana iz mirovnih motivov in is ih drugih namenov; nota šobila ugodne odmeve od veli- čine dežel, ki so podpisale tßku „nimiv* vojna. Zanimiva v pakt. |5. ds^* — Makslm Lit-komisar zunanjih zadev, na seji centralnega izvr-% odbora ostro kritizi-Nakcijo Združenih držav v za-¡r'1 mandžurskega konflikta. "I je. da Kelloggov pakt ni krien s strani Sovjetske uni-Kitajska je začela spor in * bsnde so provodrale rde-kk, da so bile prisiljene bralko mejo in uničiti neka-■fnezda kitajskih in belo-'«tiinih izzivadev na drugi J»i meje. Rusko ln kitajsko «vo želi živeti v miru in o-Ji medsebojni mir, samo če * znanji imperialisti z A-mko n» čelu držali roke proč p bodo podžigali avojih kili hlapcev v Nankingu na kot so zdaj začeli. Dov Je dalje dejal, da eo-vlada ne odnehs niti ss 0(1 svojih pogojev glede rske železnice; vlada se na delavce, kmete in rde-2**°' da izaili (e pogoje i^icev, ako jih ameriški in «mperialisti nahujakajo k Imperialisti naj rajši kaj počnejo njihove P Kitajskem in v drugih Mah. o catopiaja srdito na-•Ameriko, Anglijo, Franci-°*tale vlade, ki so se » Hooverjevi akciji. A-0 **o imenuje podlo ki-f »lepilo in afront "Is-Pišejo, da sa to akdjo JJ amertiki kapital, ki bi ' mandžursko Mesnieo pesti. ■ dec. — Angleška vlada je bila prva. ki ™n*ila Ameriki v njeni * m«r v Mandžuriji, toda l ¿»topleje ni edino v Nekateri listi mnenja, da je Amerika naredila napako, ker je prvič predolgo čakala z akcijo in drugič, ker je naslovila noto na sovjete, katerih drugače ne priznava in s tem je dala Moskvi priložnost, da se norčuje iz n^e. — Lordska zbornica je včeraj z veliko večino dala ukor delavski vladi zaradi obnove diplomatskih odnošajev s Rusijo. Lloyd George je pa izjavil v nižji zbornici, da kmalu izgubi vso vero v Ligo narodov! •Paria, 5. dec. — Francosko časopisje daje v večini moralno podporo Ameriki in silno udriha po Moskvi. Berlin, 5. dec. — Nemški nacionalisti zagovarjajo sovjete in "Lokal Anzeiger" piše, da je A-merika doživela s svojo akcijo velik (Uplomatični poraz. Sangaj, 5. dec—Kitajska vlada je naznanila z ozirom na ameriško noto, da kršitev Kelloggo-vega pakta je na strani Rusije, ne na njeni strani. Vlada pravi, da stori vse, kar je v njeni moči^ da se mandžuraki spor poravna brez nadaljnega oboroženega konflikta. Iz Harbina poročajo, da je v vojnem pasu ob sibirski meji zavladala silni zima z 20 stopinjami pod ničlo. Sovjetski letalci se vsak dan vračajo nad kitajske postojanke, toda zadnje tri dni niso metali bomb. zJutuM Vojna med malimi la velikimi ribami Neodvioni podjetniki skušajo zadaviti trust radia ií|M||.a 'r^j*i-Mr .1 «a » ¿ » s* 'I, Washington. — (F. P.) — Med Radio-Corporation of Ame» rica in neodvisnimi tovarnarji, ki izdelujejo radioaparate, je v je namreč, ker skušajo male ribice požreti veliko ribo, vsaj pa jo zadaviti. Privatni podjetniki so namreč izposlovali sodnijsko prepoved proti Radio korpora-ciji na zveznem sodišču v državi Delavare. Kopijo te prepovedi so predložili zvezni radiokomisiji z namenom, da jo prisilijo, da kor-poraciji ne iada novega dovoljenja za razpošiljanje. Neodvisni podjetniki se sklicujejo ns zvezni zakon, katerega je trust radia kršil po njihovem zatrdilu in po mnenju zveznegs sodniks Mor-riss, ki je 4zdal injuttkcijo. - Ameriški rsdijski korporaciji ki je v par letih zrastU v velikana radi dejstva, ker si je prisvojila domalega vse patente in radi išga diktirs cene rsdioapa-ratom, ee nI treba tresti pred naskoki malih ribic. Vsaj radloko-misija ne kaše nobenih znakov, da bo upoštevala aodnijsko pre-poved, o kateri bo še odločilo zvezno sodišče. _ Na drugi strani ps pnprsv- Us novo predlogo trusts radia senator Dill is We-shingtona, Id Jepriznen eka-pert" na tem polju. Ker jm pretekle izkušnje vna kontrola vsMktt. tnjstov in korporacij le rezultat teh ¡M^J^? „B nekaj drugega kot pa u- pajodoeeči zagovorniki vladne kontrole Dr. Mayo ne veruje y "čudežne" ozdravitve Chicago. — Dr. Charlee H. Mayo, giasoviti kirurg is Ro-cheeterja, Mirni., Je te dai dejal v svojem govora pred tisoč člani Cikaške trgovske zvese v hotelu U Salle, da takoavaaa ozdravljenja na "božjih potih," ti ae pripiau-jejo "čudodelnim" nadnaravnim vplivom, ae le rezultat prenapete čuatveaoati, ki ae trajajo dolgo. Človek misli, da je sdrav, ko v ekataai ne čuti nobene bolečine ia lahko teče poiparalizirani nogi, toda čim ga mine ekstaza, je spet bolsa. North Carottna ss Imvaraje s tiHindikalietlčmi I Obaojenl h ta v kar j| vMHN pri-i\v. Obravnava proti pomoš-nlm šerifom fjp prične v poa-deljek Marion, N. C. ^ (F. P.) -North Carolina ho prva država od časa vojne histerije, ki se bo ^ __ Zadnja konven- cija^Ohijake deUvake federacije, ki se je vi*na v Columhusu, je iz vol ils predsednikom federacije Harry MoUughllna, pred-aednika dsvelandske centralne ÄVoditelji lokalnih un J in starih strank so McLau ghlinu priredili banket. , Amerika ie iidehre,, p« j > isaasipig pL pripravljala Za militarisem potroši več kot katera druflps država Waahington.—(F. P.)—Predsednik Hoover je objavil v svbji poslanici kongresu zanitpive številke o vojni pripravljenosti A-merike. Moštvo armade in mornarice šteje 250,000 oseb, namreč'redne armade, katero jo "inteligentni in podjetni ofi-cirji" Ako ae k redni armadi prištejejo državna garda ln rezerve, šteje "naša" armada 728,-000 mož. Ako pride do znižanja vojne mornarice na prihodnji londonski konferenci, zadostuje po Hooverjevem mišljenju ta armada popolnoma v 'obrambne' svr» Ako pa ne pride do znižanja, bo pa treba misliti na povečan, "naše" armade, kar bo pomenilo povišanje stroškov v "obram Kar predsednika nekoliko muči, so stroški armado in mornarice, ki znašajo za tekoče leto 780 milijonov dolarjev. Ako ne pride do znižanja na londonski konferenci, bodo ti stroški narasti! v prihodnjih 0ar letih nad eno milijardo dolarjev na leto, pravi Hopver. Poleg tega potroši vlada za vzdrževanje pohabljenih vojnih veteranov 800 milijonov dolarjev na leto. Poleg tega doplačamo vasico leto za obreati vojnih dolgovi Jih Evropa dolguje Ameriki, o» krog 460 milijonov dolarjev, kar znaša popust ameriške vlade vojnim dolžnikom. Skupni stroški zs vzdrževanje armade, vojnih veteranov in za evropsko vojne dolgove znašajo torej p-krog dve milijardi dolarjev. Pri tem seveda niso všteti stroški dofaačih vojnih posojil. DVe milijsrdi dolarjev direktni!) stroškov na leto sa "obrambo.49 Ni čudno, ako celo Hoovei vzklikne, da Amerika potroši sa militarisem več kot katera druga najbolj militarieti&ia vladal na svetu. CuAno pri tem je to,| da v Ameriki prevladuje splošno mnenje, ds je naš militariatičnf aparat veliko manjši kot Je na primer angleški,' francoski ali italijanski. Letni stroški ss vzdr-tavanje tega aparate kažejo povsem drugačno sliko. Koliko pa vlada potroši za pomoč brezpoeelnim sli starim? Niti dolarje 1 Za "obrambne" •vrhe imamo milijarde dolarjev, «a blagostanje revnih delavskih družin niti centa, oziroma nekaj milijonov dolarjev, ako k temu prištejemo majhno pokojnino vdovam-materam, ki pa v večini slučajev prihaja is občinskih blagajn. Pa naj kdo reče, da ni kapitalistična družba idilična! Naša obramba sega tudi izven mej Združenih držav. V Nika-ragvi se aa primer še vedno aa-haja 1900 pomorščakov, ki varujejo Nikaragvičane prod «o-mačimi Sondi novci. Hoover jih bo odpoklical, "kakor hitro ne bodo dsdeii več potwbai," karje i,.pa tolažba sa demokratično misleča ljudi veeh kontinentov. Na Hal ti ju imamo fte 700 Yan-keejev, ki -krte ss »rsd ia m\r tamošnjega "suverenega" ljudstva. Na Kitajskem s« nahaja vskim agi liklističnim je začel pi-sodnik Cow-vnavi Hoff-delav«. uje stroš-zakonov. simptomi, ki p|H u aa- za varovala proti tatorjem s _ zakonom. V tej hati veter, odkar par namignil pH mana in treh m cev. da difeva jih protideiav« Zbirajo se stari pokazujejOi da bO teva predložena . _ Bedenju državne, leiislature, katero kontrolirajo tekatilni baroni in javnodaprsvne korporsclje. Sodnik Convper je pri obrevnavi izvlekel is lepa tudf femosno izjavo načelnika zfesnega vrhovnega sodilča TafŠs, katero je podal pNTvšč leO in katera glasi, da pdstava ne pozna mirnega piketlranja. i Na podlagi tega Taft čela, ki prihaja Vedno veljave, je vsako |llketiranje, ne glede kako je mimo, gotove vrste nasilja. Vrhovno sodišče Je v dotičnem slučaju končno zaključilo» da imajo stavkarji pravico le do dveh piketov ali stavkovnih stražnikov. 8 tem odlokom je evantgarda ameriškega kapitalizma «sparila nov "prs- Ue^kSSa zi težko verigo ne telesu delavstva. Glede obsodbe Hotfmana in treh etavkarj^v stvar še ni sak 1 j učena, ker ee se prizadeti pri-tožili na državno vrhovno sodišče. Zadeva bo prišla na dnevni red enkrat prihodnjo spomlad. Obtožnica proti ostalim 74 stav ksrjem šs ni umaknjena, do še-sar bo pa skoraj gotovo prišlo, kar bi nadaljevanje s obravnavo pomenilo težko breme za okraj Mariona. * ■ Po sodnikovem mnenju je Hoffman lahko vesel, ds trpi ns srčni napaki ; ako bi na trpel ne tej bolezni» bi ge bil sodnik as-šil sa daljšo dobo. Vendar ee mu pa Hoftman ni zahvalil za to milosrčnost. Obravnava proti pomožnim šerifom — osam po šte-vilu^- Id so obtoženi umora stavkarjevt ee prične v Burne-villu prihodnji pondeljek. Obravnava bo gotovo zanimiva, ker med drugim bo tudi pokazala, ali Je življenje etavkarjev vred no v očeh "posteve" več kot živ-1 jenjo zajea . a. rpsrodov Marion, H. C—Delovodje Marion Mfg. kotnpanlje nabirajo prispevke od skebov ss obrsmbo potgotnlh šerifov,, ki pridejo pred sodišč radi umora šeetlh atavkarjev. Nejeti namreč želijo "allver-tongued" odvstniks Cly de Hooyja. ki js poznan kot naj boljši orator v Norih Carollnl. Njegove govorniške erupcije eo tudi veliko pripomogle» da eo bili gastonijskl delsvd na dolgoletno ječo. ' 0601 pomorščakov, Id varujejo "ameriške" Interese; ■ latama ameriškega farmarja in tovarniškega delavca, temveč tntereee emarišklh benkirjev »n dragih velekapitelietev Za "obrambo" in sa pretekel jo "interesov" ameriško ljudstvo sorasmerao plačajo vsč kot p« ljudstva ostalih držav. "Os. tv-qwUt" civilizacija v pol pomsau beeede I« | ni, da ss bo ljudstvo misliti o svoji biesnosti, kar U blazno ali pa Isradao lahkomleel-no ljudstvo je možne ustvariti ia prenašati nafto ponorelo "dvili-sacijo." Nov« Ediaonom ba: kavčuk is plevelu 1Zberevan je javnolastniške M Največji podjetniki v dežeU aa da ae Izreče Ja i starih lige v Muscle Shoalsu razvoj zagovornikov podr* iaduatrij velik u-va vladne akcije sa New Yortu — (F. P.) — Ameriška asociacija sa protekaijo starih oseb ee je obrnila na največjih delodajalcev (korporacij) v deželi s sugeetlje, da pre-nehajo e privatnim zavarovanjem starih delevoev in da pod-pro gibanje sa drlavno staroet-ao pokojnino. Ta korak ja pod-vzela kot rasultat odgovorov, ki jln ja prejela od gotovih | nikov, do katerih se Je obra po informacije v ladevi tega vprašanja.^ Old Age 8ecurity asociacij« pravi v pismu, da se je podjetnikov, ki eo od_ stavljena vprašanja, Iz hdvem mišljenju ne kot pa privatno sai________ Asociacija tudi pravi, da js pri-vatno zavarovanje starih delavcev v največjih shičsj& le psa» na obljuba in navadna vade ss delavce. Velike korporaeije, ki so pričele uvajati ta sistem« so obenem tudi pričele odpuščati starejše delavee, kar pomeni, da Je obljube privsftns "pokojnino" vs-llks farsa. 1 Ds js organisscija podvaela ta korak, js storila to največ is razloga, da pripomore do večjega zanimanja ss to vprsšsnje. Predloge ss staroetno pokojnino so bile ali pa še bodo v prihodnjem letu predložene leglelatu-ram v ostalih 88. državah. De-sst držav je namreč že epsejelo te *rste zakonodajo. Rasen per teh držsv, ki §o sprejele nakoli-ko boljšo zakonodajo, pomeni sprejetje v ostalih shtfajlh te četni korak radi velike poma-Ejidjivosti sprejetih postav. Vendar pa obstaja možnost ss izboljšanja. Aku-Najbolj uepešna konferenca v zgodovini Public Ownership lige, ki je trajala v tpm mestu štiri dni, je zaključena. Udeležili eo se jo sa-stopniki ia Ž8 držav in Kanade. Med njimi je bilo mnogo načelnikov državnih podjetij« inšsnir-je* in kemikov; sploh Je bila konferenca Jako reprezentativna s ozirom na pokllee. Zborovale! so si ogledali o-gromno vladno elektrarno in tovarno aa izdelovanje umetnih gaojU. Muscleehoslski projekt je stal vlado okrog 180 milijonov dolarjev. Radi velikega in uspešnega nasprotstva od strani privatnih interesol obrat tega projekta do malega počiva; od osmih velikih tuitrin JS v obratu le e> na ln velika tovarna aa umetni gnojila počiva že deeet let. Zgre-jena je bila v vojnem času sa produciranjs nitrate v vojna svr-MillHHmi tragičen, drugim pa navaden slo-čin. Okoliška MSU na primer zahtevajo od vlade, da obratuje elektrarno s polno paro in s tem sadostl zahtevi po oeneni elektriki. Radi velike moči trusta e-lektrike pada ta «ahtevs na gluha ušeae. Največjo bessdo v kraju ima Alabema Power 1 panija, ki gull preblvaUtvo prav po roparska. To je rssvldno ls stva.de vladni elektrarni pla- BaWwia eUgeeal ka-zaevaaje etavkarjev imkiN' y t V sapor bi jaaral biti poalan še-■lir In njegovi pomočniki, ne pa atavkarji I New York. — (F. P.) — Oble. sti države North Caroline so lahko vesels, de nims odločilne besede Roger Baldwin, direktor American Civil Liberties unije. Ako bi jo imel, bi tudi* delavci imeli vssj toliko previc kot Jih uživajo podjetniki, to Je rssvid* no is njegovege komentarje o ob-aodbi Alfred Hoffmana in treh marionakih atavkarjev. "8oditi po informacijah s o-sirom na vodstvo marionsko stavka bi bilo pravllnsjšs, ako bi bU sodnik poslal v Ječo šsrl. fs in uradnike tekstilne družbe kot pa stavkarje," pravi Baldwin med drugim. Po njegovem mnenju bi ellčnl ^nemiri, radi katerih je bil Hoffman o na 90 dni sapors in tisoč jev ksznl in ostal! trije na šest Sedanji poMai t^ vellón mmofv ječe, povsročill' v New projekte se Je nekaterim videl Yorku k večjemu šlvahno oestno eborovsnjs. "Do dsnss so bili v North Carollnl poslani v sapor le stsvksr-Ji. Rekord vseh nasilnosti In ne-mirov, do katerih je prišlo v zadnjih viharnih meaeoih, pokasu-Js, da so sMtavkarji faktlčno branili pred nasilji s strani obla- Jih po- itfri milijarde kad leta 1 • Hoover predložil preračun Wsehiagtoe, D. C — Predsednik Hoovsr js v sredo predložil kongresu prorsčun federalne vlade sa fiskalno lato 1981-82 Proračun predvideva Mlsu štiri mllijsrds ($8,880,000,000) dolarjev isdstkov, ki jih Ima dovo-sedenjl kongres. Ogromni gredo sa armado, mor- _ ln aeropUne. Vojni de- partment eetlmlra svoje isdstke ns 448 milijonov dolarjev. Za javne stevbs Js določenih 81 ml lijonov, za nove kanale 10 mili Jonov, ss reguliraajs rake Mls-slsslppl* da ss omeje povodnji, pet milijonov. Moste Js aa javera!** tari OsTitaad — Tukaj ss Je mu-dll per dni A i. Moste, načelnik Brookwoods In prsdsedalk Konference ss progresivno delavsko akcijo. Nagovoril je skupino progresivnih unionlstov s nsmen da ss orgaaizirs nova postojanka konferenčnega zibanja. Od takaj Je odpotovsl s enskim i v Detroit —te v sil ša ss njo vladi« toliko kot pla- ZgražanJ* k konference ln tU-kajšnjsga prsbivalstva na aploš-ao nad takimi rssmersmi Js u-mljlvo. Zborovale! so sprejeli zahtevo, da svasna vlada rsorg* nisirs to podjetje v emerl, da zadoati |>otrebsm tukajšnegs o-kraja po ceneni elektriki. V tem smislu Js govoril tudi kongres-nlk Hugo Black, ki je sahtsval, ds vlada takoj pošsns v obrat vash osem turiHn. Olede tovarna za umstns gnoj lis p šttfesttrsj, ds jo vlada odda v najem privatnim Interssom, kar pa nI ugajalo zborovskem, ki so sprejeli zahtevo, da Jo obratuje vlade. Zanimiva eo blls poročila o u-apehlh sli težkočah občinskih S. lektram In drugih vlsdnlh podjetij. Father l J. Ourran is Wllkee-Barreje je pripovedoval reblval o boju, ki ga ima preblvaUtvo s _______tro bo zaključen pro- jB&TSFS&tf. saelja, ki je aodelovala tudi vrl sadnji obravnavi, vlošiU proti o-blastvenlm organom In marion-ski kompanljl tožbo sa odškodnino v interesu sorodnikov padlih ftrtsv. Priprave sa tošbo sa odškodnino so šs v toku po isjavl Be1dwlna. I ' " ' pojavi stavita konzumentov, namreč nočejo plačati viiokih ra-čunov. Ker pe drulbe odpira ln zapira "pipo*, eo ljudje včeett» brez vode. Isjeiovlls so m tudi vas prizadevanj s, de W prepre-tili drufbl zapiranje vode sod. nijskim potom, kar sodišče eno-stevno odldonl sodnijsko prepo-ved. WMt D. Rese is flsattia Je napo-vedel večji razvoj javnega laet-ništve na vssj sapadal obali. On načeluje veliki meetni elektrarni že nad Mi let, Maetna elfktrar-ne sedaj salaga vse mketo In velik dal okaMee s električno silo. sa katera računa najnižjo cano v deželi. V teku je tudi agitacija, poašbno med farmarji. ** •prejetje peetav. ki bi dovolje-vele distriktne elsktrsrns. Enako tadi v Wlsconsinu, ki ss skuša Otresti privatnih ba-ronov elektrike. MiiwauSk! sod-slističnl župan Hoan Je rekel, ds je dršsvne kontrola popolnoma bankrotirala. Izrazil js upanje, da prihodsje saeedenje legisle-ture a prejme novo postavo sa u-atanovitev distriktnih elektrarn. aiične poročila, ki ao bila na splošno j ako o(>t i mistična, eo da-II zastopalki drugih držav ia Kanade, kjer ao jevnonapravae . Industrije v večini v rokah vlade. I Po veej okolici ~ Prva slovensks urs ns rsdlo-postajt WJAY v Clevelendu, ki je bils proizvsjsna zadnjo ne* deljo, je bila uspešne kot poro-čaj o elevelandski slovenski listi. Bilo js petje In godba. Prišlo je mnogo čestitk od vssh strani. Prihodnji profram Je v nedeljo 8. decembre od dvsh do trsh po-poldne, vzhodni ČM. Anton Colner v Clevelendu, eter 88 let, Je v hipni.blaznosti napadel s britvijo svojo ženo ln JI prissdjal 14 ran, nato je renll še eebe, Obe eo odpeljali v bolnišnico, aedem otrok so ps vzeli ao-ssdje k sebi. V Forest CltpJu, Ps., sta Tone In jrannie Drsslsr ssdnje dni slavila srebrno poroko. Mise Msry Avčin, znsns agil-na delavka pri naših kulturnih prireditvah v Chicagu, Je imela nesrečo sadnji torek svsčsr, ko _ js peljala domov s taksijem is domače zabave pevskega sbo-rs "Ssvs," Tsksi Js Ims! kollzljo s drugim svtom in Mary ss Js hudo pobila ns glsvl. Nahaja ss v Bt Luke'» bolnišnici, Michl-gsn sve. In 14. st Želimo, de kmalu okreva. V Enumclawu, Waah., ste u-mrll dve rojakinji, Ana Vldoš ln Ana Kos. Prva Je bila 40 let v Ameriki in dume od Buhorja pri Metliki, druga pa is Nove Stifte ns Štajerskem. Avtomobil Je zelo neverno po-v os H rojaka Johna Ludvika v Clevelendu. I>obeaJa mu Je pro-bite. vladalo največje ^ zanimanje zborovanje. Seje «o ee vršile po an dan v Muscle Shosleu, Sksffleidu, Klorencu t« Tuacum-biaju Ponudbe sa prihodnje Sborovanje Public Ownership lige, kateri načeluje Carl D. Thompeon, so prišle iz 80 meet kritem Združenih drtev In Ke- P « J wé*A t ' —> PROSVETA PftOIVETA THE ENLIGHTENMENT (Mw> SaSS), Je» «t- Waihington m čudi Hoover Je opozoril Rusijo nt Kelloggov mirovni pakt Noto jo poslal Kuiiji, oni Rusiji, katero jo Amerika poznala prod vojno, tod« nota jo prišla v roke sovjetom, kajti «Ure Ruaije ni ve*. Hoover se je začudil, ko je dobil odgovor sovjetov. Zdaj «ele mora biti prepričan, da sov joti res ekaietirajo, čeprav jih Waeblngton ufkieino ne pozna. Ali ni to čudno? fie bolj čuden jo bil za Hoover je aov jetaki odgovor, ki je bietveno glaai, da Hovjifeka Ruelja ne pozna, nikogar, M bi mogel govoriti v imenu Kelloggovaga pakta in diktirati mir na drugi »tmni eveta. Končno pravijo sovjeti Hooverju. da se jkn zelo čudno zdi, ker jim Amerika ofidehio bere levite, dasi jih drugače noče poznati. Jasno je, da je Hoover ustrelil velikega kodi Kot človek in inženir on dobro pozna ruske sovjete; saj jih je nasitil za časa lakote leta 1921. toda kot prezldent jih ne sme po-znati— kljub temu jih je priznal i »vojo noto in slabo naletel. Sovjeti tudi njega ne poznaj? —ne priznavajo Amerike kot svetovnega kellog-govakega policaja, ki komandir» mir. Kelloggov palet ni preetal "prva preizkušnje." Kelloggov pakt je lepa stvar, dokler je na papirju. Na papirju lahko iivi le dolgo tet. V WaaWngtonu sa lahka (Budijo — ln sča-aoma ae bodo Ae bolj. Ne amaJo pa ee čuditi, če jih enkrat v bliftnji bodočnosti Moskva opozori na Kelloggov pakt, ko bodo ameriške čete meril rele kje v Centralni ali Južni Ameriki... i! Poslanica Hoover jeva poslanka kongresu ja tipičen bizniški dokument. Nametana Je do najdrobnejših detajlov a priporočili, ki totalno etreme m tem, da ee buaineee delete postavi na čvrata Miri noge. Vsa, vae mora slutiti velikemu privatnemu busineesu, ndkaj malega odpade farmarjem, aa delavce pa nI nobenega priporočila. Nobene beeede za aocialno zakonodaj». ta odpravo krivic organhtlm-delavatvu in najmanjšega migljaja za osvoboditev otrok Is mezdne auinoatl. Velik ja dskmnent la mojaterako opredeljen z vsemi mogočimi podrobnostmi, amjfck delavec sa* man iAče enega samega jeklenega srna med plevami. Po predsednikovem priporočilu mora kongres pridno mleti, toda delavec dobi le otrobe. Tako ei je izvolil ... Brzojavno poročilo Iz Moskve ae glasi, da je kominterna odredila komuniattčni stranki v Zdruienth driavah, naj organizira zamorce in skuša zanesti propagando v ameriško armado. Ako je to poročilo resnično, Je nov dokaa, kako malo potnajo moskovski voditelji ameriške AmeriSka armada sestoji it prostovoljcev. Velik odstotek je poetopačev, lenuhov in dragih prkianlčcv, katerim Je armada ali mornarica prijetno 4>rilx4alllČe aa pustolovsko llv-Ijenje. Armada, bodisi driavna milica ali t+ deralna. nI ona armada ma čaaa vojne, v katero ao bili milijoni poaHI vtaknjeal. Vojak pro-stovoljec je navadno zadovolicn, ker drugače bi ns Iskal vojalke sluftbe. Zato je bal prosto-voljec najslabši material sa boljlevllko ali ka-krlnokoll revolucionarno propagando. Os mislijo boljievikl, da je prostovoljnega ameriike-ga vojaka tako lahko pridobiti kakor evrop. «kegs. ki je prisiljen slutiti v armadi, «o v veliki 7.myti. Denar vrten za propadundo med vojaki bo vrten v vodo. Revni komunistični de-lavel - kolikor jih je — «a bolj potrebujejo. Denarni zavodi pridno oglašujejo poANJ»* nje denarnih daril v staro domovino aa bul 16-he praznike I« tega ae razvidi, da mnogi ro* Jaki poliljajo taka darila sorodnikom. Zakaj pa Ka« k bntlču? Ali druge fese ne potrebujejo denarja v stari domovini t ftvoltodomiaetnl rojaki v Amerik! bi lahko v tem nsJru izvrtill dobro reformo. . mmmmmm Krukarjem Se obata rolnata bodočnost "Inšurone Msaoe" dobre raste, kar pomeni, da bo vedno več In v«*—begallh vdov. Ford je zviSal plato na mMmum $7. Dal M t&ir^"™' ^ ^ u dolgo Glasovi iz naselbin Kencert Ckkage.—Dolžnost me vete, da ae v imenu moškega pevake-ga zbora "Pmšersn" zahvalim vsem, ki so na kak način pripomogli k sijajnemu uspehu prvega koncerta. Hvala vsem poeet-nikom, ki eo ae v velikem Številu udeležili prvega koncerta "Prešerna" in aa ta načfn poka zaH, da ae zanimajo za novi pav ski zbor. Zahvak gre kuharicam, kl ao pripravile okusno večerjo, da ao ee posetrtiki po programu latffco okrepčali. Mnogo eo imele dela, postreči tolikemu občinstvu, a ao ga izvršile v zadovplj atvo občinstva in zbora- Qb pr-vem koncertu po naše kuharice potosle, da ao ko« svoji nalogi. Nadalje ae zahvaljujem podpornim članom zbora za pomoč med programom, da je šlo vae v redu, in ao bili na razpolago tudi po programu. Na ta način so pripomogli zadovoljiti občinstvo splošnem. Hvala pevskemu zboru "Lira" za aodelovsnje pri koncertu, ker ao tako podaljšali program za več točk. Na aodsisvaaje eo bili vabljeni val alovenaki pevski zbori is Chlcagn: Lira, Sava, A-drla In Slovan. Pevski Sbor Lira ae je zavedal, da novi zbor, (kot vsaka nova organizirana skupina) potrrfnijd pomoči In aoddovanja, In ae je odaval ter tako pripomogel do boljšega u-apeha, ker ao ae epomnlli pregovora, da roka roko umije, obe pa obraz. Zato bo tudi. peveki zbor "Prešeren" gledal na to, J da bo povrnil storjeno uslugo. Pevski ¿bor "Slovan" je odgovoril in sa* opravičil, da na more sodelovati sa enkrat; odgovor je bil dobrodošel. Zbora Sava in Adria pa niti odgovora nieta poslala. Tudi dobro. To je dokaz, da omenjena ¿bora niti ne upoštevate "Prešerna* kot novo postojanko na kulturnem polju Morda aem poslal vabila na napačne osebe, ker nisem vedel kdo so tajniki omenjenih Sbo-rov? To vem, da ao oaebe, na katera aem poslal vabila, člani zborov. Mialil asm, da velja tudi pri drugih zborih tako kot pri "Prešernu." Ce kateri član našega zbora dobi piamo, tikajoče ss zbora, ga prinese na pevsko vajo ln tam se prečita pred člani ln tako cel zbor odloči, kaj ae ulgrAie in nato se fgšlje odgovor Mogoče ps nI bHo odgovora zato, ker niaem poalal naslovljenega zavitka z znamko v odgovor. To bom etoril v bodoče. Kar se tiče proizvajanja ]H'l-ja in igre, je občfootvo, ki je bilo navzoče, eodnik, ono lahko •odi, če bo kaj Is tega «bora ali ne. Kritik aam priznava, da ao dobri glasovi, aamo izvetbst! Jih je treba. To Ae ne kale tako slabo. Dokler ao atrune v klavirju, ae lahko uglasi glasove, a brez strun ni nič. Pevski zbor "Prešeren" radi prizna, da Ša nI kos umetništvu, kot mu tudi drugi zbori niso, a ae bo potrudil, da bo v bodoča vedno bolj in boli ei>»p»lnjeno pel tudi tsAje «kladbe. Upam, da doaedaj tudi nikdo ne more Isahfrnjtl otfanvgs sbora kot Je "Prešeren", kaj posebnega, ker to je šele sašatakT "Prešeren" je bil vesel, ko jo videl toliko občinstva zbranega in akoro vaak ae Je dobro zabaval Kolikor aem jaz videl, je vessUs trajalo poano v noč, tako da je iS hišnik dvorane gledal, če ne bo tega konec. Ako ae je komu kaka krivice zgodila, ee Je to nevadoma In vaak prisada« se lahko agiaai pri članih Sbora, ali pa naj mi ptie na apodnjt naslov ln vse bo v redu. Obljubljamo v bodoče ie bol j aa-dovoljltl občinstvo t bogatejšim ln bolj spopotnjenim programom In se priporočamo sa obilen poaet na "Prešernovih" prireditvah. Hvala vaam trgovcem In dru-glm, ki ao dali ogkme in tako II novemu zboru. In ki ao nam pomagali pri ragprodavanju vstopnic v pred-prošnji. Kdor je več delal m aboar tsmu gre vetja tahvala. Kogarkoli veseli petje In da,ima glas I« posluh, ga vabim*, da Prietppft k novemu zboru "Prešeren," ki ja edini ssošM zbor v Chleagu. Vaje imamo ob aede-lJak dopoldne od a. de II. ure v P. Bergerjevih prostorih Kate- rega veseli, naj aedaj pristopi, da ae skupaj pripravimo za prihodnji koncert. Anton Udevlck, 1744 W. 21«t Plače, Chicago, IH. Milnraukee, Wia. — Boiba za obstanek v premogarakih okrajih v državi Iodiani, kjer eem delal 11 let, me je prieilila, da aem si poiskal delo v tovarni, dokler ee obrat v premogorovik ne obnovi. Sicer so zgledi slabi, da bi ae to sgodiločez zimo, ker 81. marca poteče pogodba med operatorji in 11. distriktom UMWA. Stavka je ekoro neizogibna. ' Pred 14 leti aem spadal k di-Htriktu At 22 v državi pelina. Tam ae bodo drugi teden valile volitve diatriktnih uradnikov. Med kandidati je tudi Slovenec, sin revnih etariev, kot je večina rudarjev. Med premogarje v državi Wyoming. je prišel L 1«4. Izvoljen je bil sa pašnika pri tehtanju premoga. Ker je btt pošten napram rudarjem. jeprifcl v namero pri družbi. Pred leti je bil tudi delegat dietriktne organizacije ln je storil kolikor jo pač mogel v korist rudarjev, za kar ga je druflt» enostavno odslovila. ime tega rojaka Je Ignac Piki; kakor aem čital v do-plau od tam, kandidira zadlstri-ktoega predsednika*""^! • Važno kakšno ime bq dobila organizacija, ako pridedo ramula, rfav-no je kdo bodo voditelji potf staro ali novo untfo. Urad diatrikt-nega predsednika Je važen, in prepričan eem, da bo prišlo na dan marsikaj gnilega, kaj vee ae Je delalo za kulissifti, ako bo Piki izvoljen. Rojaki Slovenci, agttirajte ss avojega kandidata v omenjenem diatriktu. Ako boste to etorfli, bo v vašo laatno korist in obenem nae vaak. Upoštevajte geelo *Vsi za enega in ^den za vae" in gma-f» bo vaša.—Frank Javen. Milwaukee, Wla. — Pred'par ____prišla v to meeto iz Mirmenote. Par dni pred odhodom ao me članice društva št 111 SNPJ prijetno preaenattle z malo zabavo in mi poklonile lepo darilo, katerega niaem pričakovala. Veliko let aem prašivela med njimi in razume ae, da je bilo težko ae poeloviti od njih. Članicam društva in prijateljicam se lepo zahvalim za vse, kar ao ml dobrega atorile. Ko aem doepela v Milwaukee, aem pristopila k društvu "Venera." Delavake razmere ao pač take, Ja preganjajo človeka is kraja v kraj in mora hoditi a trebuhom za kruhom. Za mojega mota nI bilo v Aurori, Mian., več dela ln je odšel meecca a-prila v Milwaukee. Jaz in otroci amo odpotovali za njim 7. junija. Prodno aem odšla, eem oddala pohištvo na vlak in u-radnik železniške družbe je'ro* Detroit. — Triurni, ki ga je doeegla "Zarja" v Cleyelandu a Parmovo opero "Urh, grof CeU-ski", nam ostane še dolgo v spominu. Dobili amo mnogo več kot smo pričakovali. Detroitska na-aoBilna je bila častno zastopana Predstave sta ae udeležila obe pevska zbora, ter mnogo posameznikov, krog 80 ljudi. Ogromni avditorij S. N. doma je bH napolnjen in obänatvo je nestrpno pričakovalo začetka. Piaati kritiko o operi ni lahka reč, posebno, ako jo pojejo delavci, ki jim za vaje preostaja le malo čaaa. Krono je po mojem mnenju odnesla ga. Antonija Slmčič v vlogi Marjetice (sopran). S avojkn ljubkim in čistim gtaeom je občinetvo naravnost očarala in ponovno je Žela burne ovacije; ona je tudi izboma igralka. Na*a atara znanka na odru ga. Mary Iva-noah (alt) ni alti malo zaostaja: |n nanjo, vendar se pa v kratki vlogi ni mogla razviti do tiste višine kot običajno. — Louia (tenor) v vlogi Ivana j« kel, da bo prflo sa menoj če^ Dirigiral je g. John Ivanaah pet ali lest dhl, v reanicl smo ga pa dobili tele čez tri tedna. V tem mestu je veliko ljudi krm dela in tudi moj moš ima večkrat neprostovoljne počitnice. Meni ee tukaj ravno tako vidi, kot da bi šele prišla iz eta-roga kraja; vae mi Je tuje in neanana Rekli so mi že da ae mora Človek v vel mestu lagat da bolje izhaja. Slišala aem tudi. da Je v Wincoa-sinu toplejše kot v Mlnnenotl, a v zadnjih dnevih aem ee prepričala. da je tukaj mrzlejše kot v Minnenoti. a - šnem ao el^» delavake pri aaa ao pod ničlo le več kat pet let odkar je bankrotirala tovarna sa kavčuk. Letoa ja še ena «aprla vrata, ko je bankrotirala. Breapeeeinogt je tukaj v< I le malo ' I jndl ArdUa v meetu; večinoma ee voaijo v droge bližnja mesta aa delom, ka-mor pa£ kdo more. Pred nekaj meeeel kal 811 vasi v bliftnji Salem, O. — V veseli draM mm nabral vaoto aa 8olmUkl dom v Oor. I ogsisu, JugoelariJa. V I-mena SeMev ee tople tahvalja- ajaml ao veHke poteikoče, po-nje naselbin ja Na plamene prošnjo, katera eem dal priobčiti trtkimt kmatekega fanta preveč deato-Janetven; najboljši jo bil ns Straši V drugem dejanju Frank Plat (bariton) v vlogi Urha je bil dober, toda odlikoval ae je šele v tretjem dejanju; naatop in kretnje je imel pa ves čas iz-borne — Vatro GriU (bas) v vlogi Pengarja je iztisnil iz grla kar Je mogel, nastop župana jc izvrstno poanemal. Nadvse me ja pa presenetil Frank Mahne (tenor) v vlogi Valentina; v vsem naraven, situacijo je znal obvladovati, nezaupljiv ter pra-vi tip kmatekega fanta. Nova moč ki obeta še mnogo. — Vlogo romarja jo imel JoAe Birk ml. (bas). Glas še nima docela izveiban, vendar si ga a pridnim učenjem lahko aboljša; tucH kre-tuje je imel sa lokavega in hi-navakega romarja pomankljive; imel Je nehvaležno vlogo. Anton Bppich, ki ga poznamo kot isbornega komika, je imel vlogo grofovega glasnika. Pel je bae. Naatop je Imel imeniten, pel je pa pretiho, njegov glas ae tudi zboljiuje, dasi še ni popo-len. Ansambel je bil pa vea čas sa naše razmere neprekoeljiv. Vsak posameznik na svojem mestu, izborno discipliniran, ter je z lahkoto zadel vse nota. Režiser Vatro GriU je imel o-gromno delo. Scenerija je bile nad vse okusna kakor tudi kostumi. Hrvatski kolo-pleealci ao mnogo pripomogli do boljšega u-speha, vendar bi pa v aceni ko Urh podeli Ivanu viteštvo njihov ples v ozadju lahko isoetal Njegov orkeeter je častno rešil svojo težko nalogo Vee melodije so uglaebene v narodnem motivu In ie na prvi pogled ae vidi da je to čisto slovensko delo. Upamo, da nam dajo "Zarja-ni" veako sezono vsaj eno opero. Bojaaen, da ne bo uapeha, je odveč. Detroltčani so odneeli iz Clevelanda najlepše spomine, in kljub pozni uri eo bili na busu nadvse rasigrane volje, k temu eta pa mnogo pripomogla Ga-beršek in Kuhovski s avojim pristnim humorjem. r. Odpor proti odpravi v Proeveti in ei napravil stroškov sa oglas 17.60, ae je odzvala ena oeafca z $1. Osebno sem nabral $11.60. vaaga ekupaj $12.60, preostanek $6 sem poelal na pristojno meeto v Jugoelavijo. Toliko v prijazno obvestilo vsem, ki so darovali v ta namen. H Jacob letenič. Foreign Language Information Servioe je z uspehom pred-vodil kampanjo proti nameravani odpravi narodnostnih etatietik v prihodnjem ljudakem štetju. TY> je vprašanje, ki je velike važnosti za vse činitelje, ki ae zanimajo za imigracijot in za vae larodnoetne skupine v Združenih državah. V avoji kampanji ie F. L. L S. imel podporo ra/ aib drugih organizacij in tujeje-«ičnega čaaopiajal Uapek je Ml fSfoten in v ljudakem štetju l laSOoetane vprašanje o materin UinJ. ■■■■■■■^P Posvetovalni odbor za ljudsko Itetje (census), ki se ima vršiti l. 1980, je vsled vključitve mno-?ih novih vprašanj, ki jih popi Novaki imajo staviti na ljudi, iklenil priporočati, da ae topot Izpusti vpridUtnje o materinščini. Da so sprejeli to priporočilo, )1 bili tujerodci, naseljeni v Združenih državah, navedeni le po rojstni deželi. Dobili oi aicer statistike, koliko tujerodoev je prišlo Iz Nemčije, Poljake, Italije, Jugoelavije itd., ali ne bi i rneli nikakih natančnih podatkih o števila Nemcev, Poljakov i jenov, Slovencev, Hpatov, gibov itd. Nemški priseljenec iz dobro pel; naatop je imel pa za Cehoalovakije bi bU naveden le PETEK, «. DECEMHKi prihodnjo nedeljo aa proslavo dvajeetletnice ženskega druAtva "Moška Baafengravnoet" št 119 SNPJ bo OB ENI URI POPOLDNE meeto ob U. Ta sprememba je vsled tel je mnogih, ki ee telijo udeležiti to proda ve. Kdor ieM Iti v Waukegan. naj bo na MH# "Adama In Walaak" (North ghore Uae stat ion) točno ob 11:46.—P. a 1 Lstan seja il. .Ii,,, A* društva st. dsljodneg. važna la št S77 a — Letna ae bo vršila v ne-Seja je ee je >. Odstotni popravilih. tajnik. icot "Cehoslovak" po državnem izviru. Jugoslovan po narodnosti is Italije bi bil le naveden kot "Italijan" itd. Skratka narodne manjšine v raznih državah bi bite povsem ignorirane, vkoHkor se tiče njihovih pripadnikov v Združenih državah. Census sploh ne bi navedel mnogoštevilnih narodnostnih skupin, ki nimajo ivoje lastne diiave. Na pr. U-Vajinec sploh ne bi bilo v ameriških statistikah, kajti oni bi Mli navedeni kot "RubI", "Polja-«i" odroma "ftumunci" po državi, od koder prihajajo Foreign Language Information Service je zavzel stališče, ia je mnogo bolj važno, koliko tujerodcev češke, slovaške, slovenske, nemške, italijahske itd. narodnosti je v Ameriki, kot koliko ljudi, rojenih v Cehoelo-vakiji, Nemčiji, Avatriji, Italiji, fugoalavlji itd. živi tukaj. Svoje ugovore je F. L. L S. predložil trgov, tajniku Lamontu in ravnatelju cenzueovega urada Stu-artu. Istočasno je F. L. I. S. poskrbel za potrebno publiciteto o tem vprašanju. Veliko število ameriških in tujerodnih^organi zacij ln poedineev je podpiralo to kampanjo potom pisem na trgovinskega tajnika. Ameriški in tujejesični tisk jo v uvodnih člankih izrazil svoje mnenje. Končno so se člnitelji, ki imajo opravljati z ljudskim štetjem, dali prepričati, da je umestno pridržati materinščino kot kazalo narodnosti v prihodnjem ljudskem štetju. Prihodnji census bo najnatančnejši v zgodovini Človek al lahko predatavlja veliko nalogo uradnih popisovalcev prebivaletva, ako ei ogleja vprašalne pole, ki ae imajo rabiti pri cenzusu. To najtančnej ]he ljudako štetje v ameriški zgo-'dovini ae bo vršilo v prihodnjem aprilu. Le 80 dni bo poavečenih za dovršitev ljudakega štetja. Ta naloga bi bila nemogoča brez pripomočka čudežnih popieovalnih strojev, iznajdenih in izpopolnjenih Od Census Bureau. Ti stroji lahko tabullrajo karte, vsebujoče do 60 podatkov, tako hitro, da ae tabulacija »,000 kart lahko dovrši v eni uri. Stroji izbirajo karte po starosti, spolu, narodno*! itd. in seštevajo poedi-ne podatke v hitrosti 126,000 kart aa dan. Vaak poedinec mora odgovoriti aa pribNtno 80 vprašanj, kar ae tiče statistik o prebivalstvu. V poljedelskem seznamu pa bo kakih 240 vprašanj vprašanj o prebivalstvu bo Soval vpraAanja o stanovanju, i-meau, druiinskih pripadnikov, dolgosti bivanja v dotičnl hiši, o-nebnem popisu, vzgoji, rojstnem kraju, materinščini, drtavljan- Vsako podjetja v dsAoM, od največje korporacije de najma-v ljudako štetja. Prvič, bo ljudako štetje zapo»l«'nontl in v tej deželi. FLB. Clevdandske opazke Beleži Tone Podgoričan "Enakopravnost" prsvi, da ni bila i tralna v prošli volilni kampanji. To je Tudi VehoVca Je priporočala, oziroma im storili njeni naročniki. Istotako je priporo ostale alovenake kandidate, tako da res ni vedeli, koga izmed njih res podpira in pr roča. Vedeli pa smo, katerega bi bila , priporočala in to zadostuje. Kdor pravi, da je delavstvu naklon mora to tudi dokasatl dejanski, dcer mu n ne verjame. Beeeda (zatrdilo) he zadosti Tisti "radoljubi", ki ob vaald priliki tr ričijo o svoji "veliki", "požrtvovslni" in sebični" ljubezni do naroda in domovine navadno sebičneži, ki jim je njihova lastna rist prva, narod in domovina pa deveta bi Tisti, ki svoj narod in Svojo domovino re* no ljubijo, pa ju ljubijo a arcem, ne z jezi kot prvi, zato so javnoeti neznani. Ljub prvih je ljubezen vlačuge, ki ima ljubezei prodaj za denar, ljubezen drugih pa je č ki se ne da kupiti, niti prodati. j Neka znana "veličina' nekaj besedk nekakšni večini, iz čeaar sklepam, da se rad udaja iluzijam in da goji nadvse pob želje, ki ao |n oatanejo samo pobožne ž Well, o večini je lahko govoriti in pisati -di v domišljiji jo je lahko ustvariti (iz "n seveda, kot je Bog ustvaril dolino aolz, zv< ce svetle in aolnčece žarko, ki se zabava s da roma okoli našega planeta in čaka, da s njem pojavi spet kaka veličina, ki mu bo povedala "Solnce, stoj r') ampak večino p zati — well, that's not ao easy. i — V Jugoslaviji so pravkar praznovalf o nico ujedinjenja. Tujci vidijo precejšen I t rast med letošnjo in proslavami zadnjih letos so namreč raz poslopij vihrale same goslovanske zastave, slovenskih, hrvatski! srbskih ni bilo videti. Saj jim jih tudi t ni! Za Jugoelavijo zadostuje ena zastava, amo Jugoelovani en narod — ali ne? Kur goelavija potrebuje, pa ni ena zastava za državo, ampak enojen duh. Da se to do< /pa je najprej treba ubiti separatističnega i j a, kar pa ni lahko naloga. Današnji reži ne bo kos, z lahkoto pa jo bota obvladali lavec in kmet, kadar postaneta gospodarji lsstni zemlji. ' ■ I 1 'I ' i i» KDAJ JE »PANJE NAJBOLJ GLOBOKI " "■ »1 Spalna potreba je pri človeku zelo ni na, po starosti. Dojenčki spijo skoraj ves žalibog tudi ne vso noč. Tri leta stari oj spijo Še pol dneva, v razvojnih letih je potil nočni počitek devetih do desetih ur, odri zadostuje navadno sedem ur spanja. V( nemirni duhovi, kot Newton, Napoleon i. niso spali nikdar več kot pet ur. Seveda v splošnem «premalo. Potreba spanja ps n ločena le po trajanju, temveč tudi po gl< spanja. Nov.e metode ao nam pokazale, da jo ljudje po dveh načinih: pri eni vrati na največja globina spanja v teku prvih dv« — zato tudi reklo o zlatem apanju pred po jo nakar postaja spanje zmeraj bolj ri zjutraj vstanejo ti ljudje popolnoma sp DrugI, ki niso tako srečni, imajo dvojno no krivuljo; tudi oni doeežejo kmalu po zi nju maksimalno spalno globino, nato pol njih spanje bolj rahlo, a se proti jutru i poglobi in morajo ti ljudje vstati, ko je sp najgloblje. Ostane jim utrujenoat, ki jo t vea dan. Poaebno škodljiv Je U oatanek i jenoatl pri otrocih, ki morajo že ob eedmiti i ti, da ob oemih šole ne zamudijo. Zato novejšem času zelo začeli misliti ns to, t nastavili začetek šolskega pouka ns deveto Otroci, ki bi bili bolj preepani, bi zamu uro s svežim učenjem hitro nedomestili. j Ameriiko üwljenje - 48. TožiteU la odvetnik v eni «nebi Odvetnik Howard F. Kirk je vložil tort ločitev od svoje žene. Ko je prišel dsn prave, je Ml Kirk tošitelj in obenem svoj U sogovornik. Strogo formalnost pocedure y vajal takele: "Odvetnik Kirk bo zdaj saelišal toži Kitka, ki je pripravljen pričati, v avoj lr1 zagovor. , , . (Kirk vpraša): Kako vam Je Ime? Kirk odgovori): Howard F. Kirk. - ( vpraša): Kje etanujete, mkter Kirk?-govor istega Kirka): 2970 Sheridan roai (Vprašanje): Ste oienMt (Odgovor): E (Vprašanje): Koliko čaaa?—(Odgovor): C novembra 1918. — (Vprašanje): Ali «te v pustili vašo ženo, mister Kirk, ali je <»na pustila vas? — (Odgovor): Ona je mene n stila. — (Vprašanje): Ste jI morderi dsn vzrok, da je šla od va* mister Kirk? -J govor): Ne, nüi najmanjšega vzroka.-^ šanje): Kako ato ee obaašali nagram va* nI, dokler je biki pri vae? — (Odgovor).J kot ee mora obnašali debar eepreg^-OT« nje): In kako ee je vaša ieae ubaaialsruMl vam? — (Odgovor): ielo elsbo. — To je Ako želi odvetnft nsegiola« stranke kaj lati pričo, ima adaj priW»."f? J Nasprotni odvetnik ni imel nebeaeo » ianja ia Kiric je saMjačU :"Ker ni vašj* ga vprašanja, je mleler Kirk prost ns i» da edvoket je nato lakko aplše akt lošMve aa ■ove, vûpvt in matere 9 trok it Gastontfe. Tožba glavnem naperjena prot ville-Jenkea kompanijl, k tuje lorejeko tovarno v ni j i, katera vodetvo Je a no ta drhalako naailja. 1 danee še ni bil nlUdo 1 krivim umori Wlgftasoi rajo tolitelji nastopiti edi ti tekstlMt dru*>l. SVETA Vesti iz Jugoslavije n JF I/VKSEVAL ATEN- tate v zagkbu pedno ugibenje Ljubljane. 17. nov. 1929. | ljinuarja je izšel kraljev pro, a» narod v katerem ukinja ;v0 razpušča dotedanjo vla Opušča parlament ter po-Tvu predsednika vlade in JTjeKa ministra generala iživkoviča. Med kraljem in „dom ni več posredovalcev Se ne ao bile istega dne vse Ene stranke v državi, moč-¡pozicionalne stranke niso bi Jeine nikskega upoštevanja ^itavi nove, od kralja ime-ine vlade tteče februar, poteče polovi-Btfca. Pride 22. marc. Tega uvečer je bil izvršen v Za-ku atentat na predsednika ipjanega koncema "Jugoma", novinarja Toni Schle-Ko m je ta ob 8. zvečer vra-i avtomobilu domov, ga je | itanovanjem ustrelil ne-1 človek, ki je imel enega po-;a,a 8 sabo. Schleglov šofer ^avtomobilom pognal za u v zasledovanje, a sta o* »padalca izginila brez sledu Bnistrstvo zs notranje zade je razpisalo visoko Nagrado Bega, ki bi izdal atentatorje ijihove sokrivce ter jih pre^ Ktekli so meseci. Vse zasle-inje je bilo zaman. Atenta-je hodil po Zagrebu nespoz-, a stalno oborožen fa vsak ij aretacije ali podobnega. da ta atentat ni bilo delo mernikov, marveč večje aku-1 iz vrst hrvatskih bivštti o- tionalnih strank. Tudi so v času emigrirali razni vodi- federalistov in pravašev snitvo ter tam iskali raz- itikov. riiel je 1. avgust. Tega dne B izvršen atentat na orožni-fojašnico v Zagrebu. Podlo-10 pri poslopju bombe, ki so ilile portal zgradbe in pobi pe na oknih. Več orožnikov ilo baje ranjenih, l ieleeniško progo pri Za-1 je bilo par krat položeno *a razstreljiva, ki je raz-b neki mostič. ilo balkanskega se je začelo pebu in okolici.fl 1 atentatorji na Schlegla pa i bilo nobenega sledu in še 1 je pisalo na policijskih o-h: Nagrada toliko in toliko dinarjev za onega, ki nam m priti na sled Schleglo-Mrilcev. opravijo, da se je dekle aten 'ja na Schlegla polakomnilo tenarja in izdalo 'avojega i oblastem, češ, on je ubil «la. toliko je to resnka, ne ve-Pa je, da je zagrebška «a zvedela za atentatorja tfove pomagače. Atentator " M *ofer Mi jo Babič, za-n v tvornici Siemens pri "nercu. KoaU dva agenta 1 v tvornici aretirati Babi-8 ^ potegnil iz iepa revol-er *ireljal v oba detektiva. « ja mrtev, drugi ranjen »laatla, Babič pa je pobe-,n d Se danes niso prijeti, »dne je streljal nadetekti-»tražnika tudi neki Hrani-^Babičev pomagač, ko sta «U stražnik in detektiv a- Detektiva je ustrelil, Blka pa ranil. Pobegnil je, ''J» m je naalednjega dne Tadva z drugimi naj bi V1*«® z atentatom na fk. ¡i j« izdala državna agensi»" poročilo o zagreb-»tentatih in atenUtorjih. opisuje nameravano a-. NBabiča in njegov napad Rabiš ja ustrelil da-iS6* rin!1 P* detektiva ■«l je poroča "Avala": * * odigralo ob pol & zve-/"P^kavl v Babičevi so-*> našli pod poete-*Pir zarito orožje in ras- 2 °|>»aatl ao Ukoj orga-Lg^^nnje za moril- riT- r°jen|m • *«p- ¿/^ v Novem Bukovcu. ie vodila pretakava iTr"1' • kom ae je Babič s J?"1 jf de isto •»tajski organi prijeli 2» Prijatelja Dragotlna Lshod samo eden: nova v«ti 3o pa ljudje, ki na marajo ničesar slišati o novih volitvah, in ki nam dan sa dnem pretijo: če ne pojde v parlamentu, bo prišel ttoimwehr» s njim in s vojaka u-prizorimo potem državni udan K tem pretnjam naj rečem samo to-le: če pretijo gospodje meščani, ae prav nič ne bojimo. Ce vlada sama razbija pravni temelj v državi, potem ni več no« benega pravnega temelja, kadar pa v državi ni nobenega pravne* ga temelja, potem se nahaja dr* Žava sredi revolucije. Vsak de* lavec bo razumel, da smo izgub-Ijeni za desetletja, če ae pusti-mo adaj — posiliti Posiliti pa se ne damo. Zbudilo bi nam le voljo do zmaga, pa naj nas stane, kolikor hofc." Rennerjev referat. — Rentier, prvi avstrijski kancler, znan zadružni delavec v avstrijskem delavskem zadružništvu, eden glavnih voditeljev socialne demokra- Htrijo naprej In cija v Avstriji, je govoril: Ni ne. mogoče, da aMajo s desnice s hladnim državnim udarom. A to ne bo prav nič presenetilo socialno demokracijo, ki ne bo niti počakala na sig^l aa odpor. Tistega dna, ko bo ustava poteptana, ne bo več nobene ustave In nobenih ustavnih oblasti, ne bo nobene ustavna pravice več. To povem ne radi groinje, marveč ker je to samo po Sebi razumljiva v »lU Naši mešianl naj vpdo, da je delavaki razred pripravljen kljubovati vsaki sili, da stoji detavw atvo kot granitna stena krog u-stave in da Je ni sile, ki bi to steno podrla. Po drugI strani pa nismo za to, da bi moralo priti do oboroženega spopada. Naša doU žnost ja, povedati dšttel, da je izhod. Sa to «akte vam o razoroii- j* za obrambo pred fašiati Hel-mwehrovcI. Njen vodja dr. Ju-llus Deutsch je isjavljal, da je Schutsbund obrambna organizacija, Id je v gotovi rasvo/ni stopnji potrebna aa proletarijat. Dokler bo ta potreba obatojala, bo socialna demokracija neumorno krepila vrata Schutsbunda. Zadnje tedne je achutzhund silno naraatei, to pa predvsem radi godnje Heimwehrovcev, ki je tudi stopnjevala odločnost In smelost delavskih bojevnikov. Zaključno besedo je imel pred-sodnik, župan dunajskega mesta SeiU, ki je dejal: "Zahvaljujemo ae našim prijateljem iz vseh drŽav za njihove posdrave in izjave svoje dejanske podere in obljubljamo, da ae bomo izkaaa-11 za vredne aodruge. Mi sami bomo obračunali s heimwehrov-sktm strašilom in delavakemu razredu Avstrije bo uspelo, pomiriti noroe in pok asa 11 mašša-nom, da bomo v mtrnom razvoju Kumiol sil. tekattlai eUtrelJe« od lerlforih pe«eate«ev isi^JS^.^Kot' prip^^^l! ■lika g« ksfte v belalšslel. ^ ™ ^^ ^^ tov. l*red vsako uatavno reformo stoji jasna zahteva: nobene privatne sile aH nasilja. Ca nam od» klonijo to, nam ni dano drugega kot dalje obofoAevatl sa in biti pripravljen, dokler ee nasprot-niki spričo naša wm& ne spnme* tujejo. Potem ne bo preostalo drugega kot nove volitve a geslom: "Ba»orožitav." je vdšaško orga- nizirana socialistična organizad-'banjtti Med resolucijami ao sprejeli tudi reaolacijo k vprašanju **u-stavne reforma. Strankin sbor odklanja vsako omejitev volilnih pravic, odklanja reakcijonsrno zahtevo, dati predsedniku republike pravico, isdajatl samostojno zakone in ukaza ter razglasiti izjemno stanje. Socialistično delavatvo ae posivijo na stalno pripravljenost za boj, da ae zatre vsak morebitni poizkus puča. Tudi v tam vprašanju (pri« prave aa borbo v slučaju driav-nagn udara) ao aprejeli posebno resolucijo. 11 referati nam pri-čajo in kašejo najbolj jasno, kako dobro ae avntrijaka socialna demakracija zaveda položaja, kako trezno «a presoja in kako hladno je pripravljena na vsa presenečenja h) kako trdno veruje vase, ker si ja avesta, da stoji u njo velik del prebivalstva in velik del avetovnega proletariata in si je sigurna simpatij celo od mnogih levih meščanov, ki bi videli v vsakem po-izkusu Heknwehrovcev nevarnost s« demokracija ki je bilo prelito sanjo toliko krvi. Socialna demošuraeije Ja zvse-ta čuvarka vsake demokracija in svaril Roba proč od demokracija, pvsš zavore delavskemu gi- indijanskih otrok. Washington. — Notranji tajnik Wilbur feravt v letnem poročilu, da ae otrokom Indijancev, V laže toAfco sa katere skifei vlada, ne godi stilne unij v oblikah demokracija vodili Av- preveč idilično. Posebno je oakrha Šolskih otrok, «a katerih prehrano ja biroj sa indljan-' ske zadeve potrošil po 14 centov na dan. Vseh Šol za Indijance Je 22; vseh Indijancev je v Združenih državah še 660,000. Wll-bur upa, da bo vlada v prihodnjih 25 letih popolnoma "ameri-kanizlrala" potomca nekdanjih gospodarjev ameriškega kontinenta. To ae bo najbrž tudi zgodilo, ako ne bo vladni indijanski biroj v boljših rokah ko* je bil pod prejšnjim upraviteljem C H. Burkejem. Plaher Body zaprla vrata Detroit. — Tisoči delavcev ao iagublli delo, ko je Pisher Body korporacija zaprla vrata tovarno št. 18. V zadnjih par letih Je bila to tovarna poaorišče večjega Atevila sporadičnih uporov, da katerih je prišlo radi *il»nja plač in intenzivnih prlganjaških metod. 1 , a Depresija v tekstilni Industriji Providence. K. 1. — Tekstilna Industrija v državi Rhode Islan-du občuti precej talko depresijo. Državni dalivski komisar poro» ča, da Je bflo v novembru odpuščenih 10 odstotkov delavesv. Tri tovarne so prsnehala • obratom. Pri HiMtft kompanljl v jPawtuolwtf' Je atavk». vodstvo mlelttr da imajo vitfoku viednast v i^^r^pu vswnafwvi car oni kompanU* Proti 2} stav vložila tošbo zs ▼ •sens je v odškodnine nlsa. Da drulb« n dokazuje to, da Jt na kompromisno stavke, katero vódl Amélgame-tad Pood Workers unij«. Vendar je toflba dobro sredstvo sa alo-mi tov itivká skrbi sa sdinvje alban- Rim, 5, deo. — Albanski kralj Zogu je hudo bolan« Muaeolini »u je paeM dva dobra sdravni-ita ia Rima. . í zakaj kadilci CAMELS Ko se oku» v kajenju ra«vije, Je um«?nof de vodi proti boljši kakoroelL % Nori IumHM morda nieo kritični, ko pa enkrat poekturijo remtttno milobo in pgeviadnjefc israsitoet meianiee v Camel, sppmajo, da Je tukaj resnična neprekoslJlroefc Za take isbMne kadilce eo delane Caaek *.. sanje Je od- a p šš0 bnumsIMJi izbran te lukovoct m vntriaj« m mlUjon«, ki pe- dMstasa seMrlsesds* • * ko tpoznajo jo k razliko, te zateče- Camels «feas, s f. PROSVETA < Prehitro One gre ne letovišče, pe ee po-slavja od moža: "Se te teden tftpiftem." "Sej eem t^dal denarja vendar za 6 tednov," □ ■ □ USODNA ZMOTA □ ■ □ pregrešni zvet, ko pa mu je neka garjeva ovca, kot ze je aam ferazil o dotlčnici, očitala, češ, naj rajši pred evojim pragom pometa, je pa utihnH, zakaj tudi njegova vezt ni bila čista.... Med tietimi, ki ao padle, je bila tudi Natika. Tedaj, ko ao prišli vojaki v vae, ata ae na-aelilav Italijanov! vili dva častnika: star, siten major, ki je uporsbll ves svoj prosti čas pri jedi, pijači in v postelji, in mlad, plevolas poročnk, ki ao mu bile ženske prva, služba pa poslednja briga. Naravno, da se je takoj prvega dne smrtno zaljubil v Nežfko in da jo je jel nadlegovati z vsakovrstnimi ponudbami. Natika se mu ja nekaj časa ustavljala, končno pa se mu je podala, misleč, da bo njen padec ostal brez vidnih pealedic; ona je namreč bila prepričana, da je — nerodovitna, saj se je tri leta pečala s evojim fantom, Janezom, in je njuno intimno ctočeva-nje ostalo brez vidnih posledic. Saj ne bo no-bedgn zvedel aa njeno pregreho, si je mislila ter privolila v greh. Ko bi bila revica vedela, kako zelo ae je motila in kako težka bo kazen, morda bi ae ne bila Imeverila dani obljubi.... toda NeSika nI vedala.... Dva tedna posnejc je njen zapeljlvec odšel na bojišča, Nežika pa je dobila drugega častilca v osebi mladega, neizkušenega orožnika Jerneja Smuča, ki je bil pred nedavnim prestavljen iz mesta K. v Podgrinje. Smuč Je bil prijazen in čed^a fant, ki mu je orožnlška uniforma zelo dobro prisojala, v srčnih zadevah pa je bil že «isto zelen, V Nežlko se Je zagledal do ušes čim jo je prvtt videl ln takoj načel laziti za njo In jI ponujati awjo ljubezen. Tiate dni, ko je utopil Smuč na pozornlco naše povastl, je NaŽika opazila, da ž njo nckkj nI v redu In kmalu a etrahom ugotovila, da je najbrž — noseča.... To nepričakovano odkritje je deklet^ ki je bila preje prepričana, da jo kaj •ličnega ne more doleteti, strašno potrlo. Uničena se je vrgla na posteljo in obupne ihtela, preklinjajoča svojo alaboat ln nepremišljenost, prepričana, da Je Janez «daj za vedno izgiAljen zanjo. Gotovo jo ne bo maral niti pogledati več, ko zve o njeni sramoti, ai ja mislila—in ona ga je navzlic «veji nezvestobi »e vedno ljubila. On jo bo poslej preziral in zaničeval In nikogar ne bo. ki bi jo branil pred zlobnimi Jeziki. Tedaj J Je šinila v «lavo rešilna misel. Ca Je že zapravila Janezovo ljubezen, vseeno ni trdba, da bi mirno Mala, da njena sramoto postane očita In da bi ljudje a prati kazali aa njo, češ, poglejte jo, vojaško priležnko.... Ko je bil rešilni načrt v njenih možganih gotov, si je otrla solze, zatrla žaloat vase ln se pddala na izvršitev svojega načrta, ki ja imel uničiti sredo nji, Janezu in ža drugim in povzročiti mnogo nepotrebnega gorja, ki bi vsem prizadetim ostalo prihranjeno, da sa je dekle 7minila na pomembne besede njenega fanta, jI je dejal ob alovesu: "Nežika, na poaabi.... da ljubezen vee odpusti--" Dober meeec pozneje je Nežika ihta razodel« svojemu novemu ljubimcu, da bo postala mati In ga dbupno prosila, naj se jo usmili in jo reši sramote — s tem, da Jo poroči. Zaljubljeni Smuč, ki ni dvomil v iskrenost njenih besed ln verjel, da je on oče Nežikinega nezaže-Ijenega deteta, ee Je vdal njenemu prigovarjanju ln jo popeljal pred oltar. Dan pred njuno poroko je Nežika dobila pismo od Janeza, ki ji ja dalo mnogo misliti, a od njenega aklapa Jo vseeno ni odvrnilo. Ko je žla k poroki, je bila bleda in objdka-na, kar je dalo povod govorici, ki so jo razširjale važke klepetulje, namreč, da se Nežika možl zato, da na bi poetala nezakonska mati Smucovaga otroka In da jI j« za Janeaa toliko ko za laraki aneg. (Dalje prihodnji*.) Neka tvrdka je v izložbo postavila sledeč napis: "Ne hodite v druge trgovine, da bi vas ogoljufali, pridite rajži k nam." Udobni sedeži, razsvetljeni in gorki vozovi, Id so dobro zavarovani proti snegu, dežju in mrazu . . . obvarujejo pred nesrečo in zamudo na zimskih cestah. "Aha . . . ha ... Petrovič, pa zakaj jokaš, saj so stvar pojasnili? A1J nisi povzel?" mene, da ¿S^^uiSSisS?'^^ ? Kako? Kako?" — "Vsi ... povedal sem resnico in oni no . . . nočejo več govoriti z menoj." — "Saj Al fabs. Nimaš vzroka, da bi jokal. Povedal si resnico? Roenica, dragi moj, reanica čar vsel Na taji nikdar. Ti si moj dober ein. Nehaj 1 Dovolj Je." Začel ga je tolažiti . f Ivan ja Plakal še huje. V >redsobi se je ogfauil zvonec. 0-če se je prestrašil in pusti IV«. na, ki al Je z veliko naglico brisal z rokavom solze. Oče je pohitel k vfKtt»m in sakUcal: "Gri-ša) Reci da nisem doma; da sem odšel v klub. Slišiš!" Griža se Je vrnila mu Izročila poeetni-co. Oče Jp je prjbral in jo jesen vrgel na, mizo. Prosili so ga, naj fekie k bolniku, bil je namreč zdravnik. "Nobenega odmora mj ne dovolijo," Je ro-bantil. Ivan je vzel vizitko in bnfl. "A . ., papa, k«J pa, če bolnik umtoar" "Ne vi&aj svoj noe v stvari, ki te ntč mi brigajo," ga ja prekinil oče. Prišla je mati. "Mlatim,-da ja vse v redu. Pojdi va 1" Ivan Petrovič ja premišljal. Zakaj laže oče, da ga ni doma? Saj vendar laž ni dovoljena . . . z električno železnico! h J r wt ^f^'W'* ■■} If (Outing and Recreation Bertau) na 7* W. Adams 8U Telefa ivnih in poečnHi voknjnh po chikaikem motropotičnsei oatmlji ' '• t 5'T 'T- ' ' ' ■ ■ > ' ' ' CHICAGO NORTH SHORE - - CHICAGO AUR0I A MILWAUKEE RAIUiOAD ii « ELGIN RAILROA PoshittU ss SSMga "tsformaci jskega Randolph «00. Proota poja.nila o CHICAGO SOUTH SHORE R SOUTH REND RAILROAD VZHOD Prsknstfe*. — Mesto Bugz-worth v Vel. Britaniji* bo pSi menilo, češ da sedanji naziv škoduje ugledu prebivalstva. Bog čevo" ali "Bogov gradeč" In p. res. niso imena, ki bi vabila tujce v svojo sredino. Tuja jesHw poučujejo v Moskvi s uspehom po govorečem filmu. Mnogo dece prisostvuje živahnim prizorom, ki aa tolmači- p^tlej pa vbdno brž«. "Lee^ oh os" priporočajo» naj aa tak po-uk uvede ša na Francoskem. Delavni Berlin.—Od 4,024.166 prebivalcev ai Jih dobra polovica (namreč 0,188.947) sama elu-II preživitek. Od teh je 1,804.078 možkih. 790.876 p« ženaklh. V obrtu bi rokodshjftu posluje 1,-118.911 ljudi, vmee S0RJ16 žen. V bankah je sapoelenih 60.000 v poštni upravi isto toliko oseb, pri tramvaja 88 000; v elektrotehniških strokah 189474. v raznih trgovinah pe 660.687. Z javnim ukom aa kavi 27.000 glav, da ne omenjam 8000 zasebnih i»roi«*norji»v in pisateljev. Gledišče In oper« hranita 18.000 delavcev, kino 0000, bresžlčntštvo 804. Krošnjnrjev ja 11000. V trgovinskem seannnm j« letos 61000 tvrdk I« 20 000 hotelov, kavam i« gostiln. Tihi avtekua. — London dobi Tiska vabila sa veselice In shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nem-. ftkem, angleškem Jeziku In drugih ! * VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLAN8TVO fiLNPJ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vaa pojasnila daje vodstvo tiskarne. Cene smerne, unijako dalo prva vrste. S.N.P.J. PRINTERY 2867-69 So. Lawsdale Ave««* TAM SK DOBE NA ZELJO TUDI VSA U8TMENA POJASNILA