Leto XIX
Murska Sobota, dne 4. oktobra 1984
Št.: 28
URADNE OBJAVE občinskih skupščin: 
Gornja Radgona. Lendava, Ljutomer Lin Murska Sobota
231.	Ugotovitve in stališča o gospodarskih gibanjih, gibanju skupne in splošne porabe ter uresničevanju resolucije občine Murska Sobota v I. polletju 1984
232.	Smernice za pripravo dolgoročnega plana občine Murska Sobota
233.	Odlok o spremembi odloka o uvedbi samoprispevka za območje občine M. Sobota
234.	Odlok o priznavalninah udeležencev narodnoosvobodilne vojne občine M. Sobota
235.	Odlok o priznavalninah udeležencev narodnoosvobodilne vojne občine Gornja Radgona
236.	Odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitame preglede in dovoljenja v občini Lendava
237.	Sklep o spremembah in dopolnitvah, pristojbin za plačevanje stroškov veterinarsko-higienske službe na območju občine Lendava
238.	Spremembe stopenj krajevnega samoprispevka od katasterskega dohodka v občini Murska Sobota
239.	Sklep o prenehanju veljavnosti sklepa o uvedbi.sampprispevka za naselji Ratkovci in Kančevči
231
Na podlagi 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne . objave, št. 12/80.36/81 in 11/84) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 24. septembra 1984 sprejela
UGOTOVITVE IN STALIŠČA
O GOSPODARSKIH GIBANJIH, GIBANJU SKUPNE IN SPLOŠNE PORABE TER URESNIČEVANJU RESOLUCIJE OBČINE
MURSKA SOBOTA V L POLLETJU 1984
V 1. polletju letos je v občini Murska Sobota porasel celotni prihodek za 74 %, porabljena sredstva 78'%, dohodek 56 %, čisti dohodek 56 %, sredstva za osebne dohodke 50 %, in akumulacija za 56 % glede na enako’ obdobje leta 1983. Z izgubo so poslovale štiri temeljne organizacije združenega dela v višini 132 milijonov dinarjev ali za 144 % več kot v I. polletju lani.
Dosežena gospodarska gibanja se nekoliko razlikujejo od ocenjenih za I. polletje 1984. do razkoraka prihaja pri rasti celotnega prihodka in porabljenih sredstev. Mnogo hitrejša od ocenjene je zlasti rast porabljenih sredstev, ki je že za 4 indeksne točke nad rastjo celotnega prihodka.	. •
Prisotne so sprerriembe v strukturi delitve dohodka s tem, da se nekoliko zmanjšuje delež sredstev za skupno in splošno porabo ter osebne dohodke, povečuje pa se delež dohodka za obresti. Obveznosti za delovne skupnosti, kljub omejevanju tovrstne porabe, naraščajo z enako dinamiko kot dohodek.
Neugodno je tudi precejšnje povečevanje zalog, ki vežejo velik del obratnih sredstev in dodatno obremenjujejo dohodek zaradi plačevanja obresti za najete kredite.
Glede na I. polletje leta 1983 so močno porasle izgube v gospodarstvu, zlasti v ABC Pomruki DO Mesna industrija, kjer je v drugem polletju pričakovati še večje težave, v kolikor se določena odprta cenovna nesorazmerja ustrezno ne rešijo.
OZD gospodarstva so za osebne dohodke razporedile nekoliko več sredstev, kot bi bilo možno glede na doseženo rast dohodka in določila dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1984.
Delež sredstev za skupno in splošno porabo se v dohodku zmanjšuje in ne dosega možne rasti po resoluciji. V letu 1984 se delež investicij v družbenem proizvodu nekoliko povečuje, vendar še vedno močno zaostaja predvsem v gospodarstvu za načrtovanim deležem za srednjeročno obdobje: Pretežni del gospodarskih investicij je usmerjen v primarno kmetijsko proizvodnjo in infrastrukturo, kar pa ne prispeva k odpiranju novih delovnih mest.
Za investicije v negospodarstvu je bilo izplačano 10 % sredstev od celotnih 'investicij v občini. Večina porabljenih sredstev je bila name-, njena za investicije v zdravstvo, ostale investicije pa so sicer številčne, po predračunski vrednosti pa predstavljajo manjši delež.
Na podlagi obravnavanih informacij in razprave so zbori občinske skupščine sprejeli naslednja
stališča:
1.	V vseh OZD, kjer je rast porabljenih sredstev hitrejša od rasti celotnega prihodka, je potrebno podrobneje analizirati ter preveriti izvajanje programa ukrepov za zmanjšanje obveznosti gospodarstva ter podvzeti ustrezne aktivnosti za zmanjšanje rasti porabljenih sredstev.
2.	Organizacije, v katerih naraščajo zaloge hitreje od celotnega prihodka, morajo te analizirati in sprejeti ukrepe za njihov optimalni obseg. Ob tem je potrebno zmanjšati predvsem zaloge gotovih izdelkov
in nedokončane proizvodnje ter gibanje zalog uskladiti z rastjo celotnega prihodka.
3.	ABC Pomurka DO Mesna industrija naj zaradi poslabšanja ekonomskega položaja in nadaljnjih zaostritev izdela analizo stanja ter pripravi predloge za sanacijo stanja in'odpravo izgub. Analizo naj obravnava na eni od naslednjih sej Izvršni svet SO.
4.	Organizacije združenega dela so dolžne uskladiti rast osebnih dohodkov in sredstev skupne porabe delavcev z določili dogovora na „ podlagi kvalitetnih kazalcev gospodarjenja opredeljenih v dogovoru.
5.	V vseh organizacijah, kjer sredstva za delovne skupnosti rastejo, hitreje od rasti dohodka, morajo zmanjšati delež sredstev za delovne skupnosti in ga uskladiti z rastjo dohodka.
6	.'Na področju investicijske aktivnosti je potrebno pospešiti združevanje sredstev za naložbe v gospodarstvu, ki bodo temeljile, na lastnih razvojnih programih in v večji meri zagotavljale nova delovna mesta. V negospodarstvu ima še nadalje izključno prioriteto dokončanje kirurškega bloka, vse ostale investicije pa bi se naj izvajale le na področju infrastrukturnih- objektov, ki ne zahtevajo dodatnih funkcionalnih stroškov. SIS so dolžne v čim krajšem času ponovno preveriti programe investicij in jih uskladiti z realnimi materialnimi možnostmi oz. posamezne investicije preložiti na kasnejše obdobje.
Izvršni svet skupščine občine naj prouči zbiranje sredstev po stopnji 0.61 za investicije na področju vzgoje in izobraževanja ter otroškega varstva. V kolikor investicije za katera se zbirajo ta sredstva, ne bodo izvajali, naj predlaga ukinitev stopnje oziroma preusmeritev sredstev za redno dejavnost.
7	. Ponovno je potrebno preveriti prihodke in odhodke skupne porabe ter njihovo rast tekoče usklajevati z rastjo dohodka gospodarstva občine z resolucijskimi usmeritvami. Ustrezno je treba izvajati tudi usklajevanje rasti splošne porabe.
Stevilka:-30—5/84—3
V M. Soboti, dne 24. septembra 1984
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota Martin HORVAT, 1. r.
232
Na podlagi 25. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Ur. list SRS, št. 1/80), 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave št. 12/80. 36/81 in 11/84) in-2. člena Odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Murska Sobota za obdobje od leta 1986 do 1995. oz. za določena področja do leta 2000 (Uradne objave, št. 11/84)je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora; dne 24. septembra 1984 sprejela
SMERNICE
ZA PRIPRAVO DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE MURSKA SOBOTA ZA OBDOBJE OD LETA 1986 do leta 2000
Smernice za pripravo dolgoročnega plana občine Murska Sobota opredeljujejo skupne cilje, strategijo, usmeritve ter.možnosti in razmerja dolgoročnega družbenoekonomskega razvoja občine za obodbje od leta 1986 do leta 2000. Ob upoštevanju smernic dolgoročnega plana SR Slovenije, temeljnih usmeritev dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in analiz razvojnih možnosti so smernice za nosilce in udeležence planiranja usmeritev pri oblikovanju in sprejemanju svojih dolgoročnih planskih dokumentov.
I.
Izhajajoč iz ustvarjene materialne osnove, prirodnih danosti, geografskega položaj a, stopnje družbenoekonomske razvitosti občine, upoštevajoč usmeritev na lastne sile, racionalno izkoriščanje razpoložljivih proizvodnih dejavnosti, odpravljanje določenih negativnih trendov, hitrejše uveljavljanje kvalitete dela in gospodarjenja.ter na tej osnovi ustvarjanja večjega dohodka in možnosti nadaljnje
rasti življensketga standarda, morajo vsi nosilci planiranja v občini pri oblikovanju svojih dolgoročnih planov upoštevati naslednje skupne cilje, usmeritve in naloge ' razvoja:
1.1.	Nadaljnje razvijanje in poglabljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v vseh sredinah in na vseh nivojih.
Delovni ljudje in občani morajo uveljavljati sistemske in druge pogoje za celovito gospodarsko. socialno in prostorsko usmerjanje in urejanje odnosov z upoštevanjem interesov in potreb, zlasti pri povezovanju razvoja gospodarskih in družbenih dejavnosti, pri prostorskem urejanju, stanovanjski in komunalni izgradnji ipd.
S povezovanjem OZD na podlagi združevanja dela in sredstev se bo krepila materialna osnova in samoupravni položaj delavca v celotnem procesu družbene reprodukcije in njegov vpliv na ustvarjanje ter delitev dohodka.
12.	Temeljni dolgoročni cilj delovnih ljudi in občanov je krepitev družbenega in materialnega položaja človeka in krepitev samoupravnih odnosov, ki morajo temeljiti na delu in rezultatih živega in minulega dela in na zagotavljanju dinamične in stabilne gospodarske rasti na kvalitetnih osnovah.
Hitrejši gospodarski razvoj občine mora temeljiti na večjem kvalitetnejšem in smotrnejšem izkoriščanju primerjalnih prednosti, z večjo stopnjo predelave surovin in kmetijskih pridelkov ter izkoriščanju lastnih energetskih virov.
1.3.	Investicijska vlaganja v gospodarstvu občine bodo usmerjena v dejavnosti s katerimi se bo povečala proizvodnja, zlasti namenjena za izvoz in zagotavljala višji dohodek na zaposlenega in vložena sredstva ter pospeševala proces prestrukturiranja gospodarstva. Rast proizvodnje je treba povečati na osnovi kvalitetnih faktorjev gospodarjenja, zlasti hitrejše rasti produktivnosti z večjo uporabo znanja, sodobne tehnologije, večje mehanizacije in avtomatizacije, uvajanjem računalništva in mikroelektronike v proizvodne in poslovne procese. Pospešili bomo združevanje dela in sredstev OZD iz občine in iz razvitejših območij za realizacijo prednostnih in perspektivnih programov.
1.4.	Povečati učinkovitost in racionalno gospodarjenje ter poskrbeti za smotrno porabo surovin in energije ter večje in dosledno uveljavljanje ekonomskih (zakonitosti v poslovanju, zlasti se mora pospešiti uporaba geotermalne energije in proizvodnja bioplina.
1.5.	Na osnovi usmeritev dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije izvajati krepitev akum ulativne in reproduktivne sposobnosti gospodarstva in na ta način ustvarjati materialne pogoje za hitrejši ekonomski in družbeni razvoi občine
1.6.	Z ozirom na sedanje naraščanje število iskalcev zaposlitve v občini, nadaljnje sproščanje delavcev z razvijanjem sodobne kmetijske proizvodnje in postopnim vračanjem delavcev začasno zaposlenih v tujini je treba poskrbeti za dinamično stopnjo rasti zaposlovanja.
1.7.	Osnovna opredelitev dolgoročne proizvodne usmeritve in razvojne politike v naši družbi bo nadalje trajno in dolgoročno vključevanje v mednarodno delitev dela. Vse OZD gospodarstva morajo pri oblikovanju svojih dolgoročnih planov to usmeritev dosledno upoštevati.
1.8.	Glede na pričakovani materialni razvoj SR Slovenije ter načrtovana gibanja v občini Murska Sobota se v obdobju 1986—2000 po prvih ocenah pričakuje povprečna letna rast družbenega proizvoda 3.5 — 4 %, industrijske proizvodnje 3 %, kmetijske proizvodnje 4% v tem hitrejša rast rastlinske in nekoliko počasnejša rast živinorejske proizvodnje, izvoza 8—10 %, uvoza 5 % in zaooslenosti 2 %.
1.9.	Skupna in splošna poraba se bosta gibali v okviru ustvarjenega dohodka in materialnih možnosti gospodarstva, sredstva pa bomo v večji meri namenili razvijanju kvalitete izvajanja sprejetih programov in izboljšanju položaja delavcev v družbenih dejavnostih.
1.10.	Gibanje osebne porabe bo temeljilo na stimuiativnejšem sistemu delitve osebnih dohodkov pri čemer bo osebni dohodek delavcev v večji odvisnosti od storilnosti njihovega individualnega dela in uspešnosti poslovanja delovne organizacije v kateri so zaposleni. Z ustrezno delitvijo dohodka bomo poleg krepitve akumulativne sposobnosti gospodarstva zagotavljali boljše življenjske pogoje delavčev in ustvarili pogoje za dvig življenjskega standarda delovnih ljudi in občanov.
II1.	Nadaljevati je treba s politiko skladnejšega razvoja občine kot celote zlasti obmejnih in manj razvitih območij. Pospeševati je treba razvoj opredeljenih krajevnih centrov ko nosilcev razvoja na določenem območju z razširjanjem in razvijanjem obratov drobnega gospodarstva. Preko krepitve gospodarskih funkcij v teh centrih postopoma zmanjševati razlike v razvitosti in izenačevati življenjske pogoje občanov v manj razvitih krajevnih skupnostih.
1.12.	Posebno pozornost bomo namenili ohranitvi in varovanju dobrin splošnega pomena in s tem v zvezi z dolgoročnim planom natančneje opredelili funkcije zemljišč v družbeni reprodukciji s posebnim poudarkom na izboljševanju in intenziviranju kmetijske rabe zemljišč.
1.13.	Zaradi potrebe po zmanjšanju razlik v stopnji razvitosti občine v primerjavi's povprečnim razvojem v SR Sloveniji bomo morali v naslednjih letih doseči hitrejši družbeno-ekonomski razvoj občine.
1.14.	Z nadaljnjim razvojem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite bomo povečevali učinkovitost, mobilnost in celovitost obrambne in samozaščitne sposobnosti delovnih ljudi in občanov ter s tem utrjevali varnost in neodvisnost naše države v svetu in krepili odpornost družbe do škodljivih pojavov in delovanj.
Ustvarili bomo materialne pogoje za oblikovanje potrebnih rezerv tersprotno in stalno usklajevali obrambno-samozaščitno dejavnost.
II.
2.1.	P omemben faktor za doseganj e hitrejšega razvoj a gospodarstva občine bo do leta 2000 odločnejše vključevanje v mednarodno delitev dela. Tudi občinsko gospodarstvo se bo moralo aktivneje prilagajati vsem spremembam v svetovnem gospodarstvu in tehnologiji, saj bo na kakovost in konkurenčno sposobnost izvoznikov vse bolj vplivala uspešnost celotnega gospodarstva. Poglavitni nosilec izvoza v občini bo tudi v bodoče industrija. Razen, tekstilne in živilsko-predelo-valne se bodo morale v izvozna prizadevanja vključevati tudi ostale panoge, zlasti kovinsko-predelovalna in lesarska industrija, kjer so velike možnosti izvoza tehnološko zahtevnejših proizvodov ter OZD s področja turizma, gradbeništva, drobnega gospodarstva in prometa. Povečevali bomo izvoz v razvitejše zahodne države ter naprej krepili maloobmejni promet z Avstrijo in LR Madžarsko. S sosednjima državama bomo razvijali tudi ostale višje oblike gospodarskega sodelovanja.
2.2.	Dolgoročna skrb gospodarstva občine bo tudi ustvarjanje možnosti za čim večje zaposlovanje delavcev in s tem zmanjšanje števila brezposelnosti v občini. Težili bomo k racionalnemu in produktivnemu zaposlovanju ter ob tem skrbeli za stalno izboljšanje kvalifikacijske strukture zaposlenih. Večjo zaposlenost v gos
podarstvu. zlasti v industriji bomo dosegli z uvedbo novih izmen, uvajanjem novih proizvodnih programov in usmeritvijo na zahtevnejša dela z večjim deležem znanja.
Postopoma bomo zmanjševali rast zaposlenosti v neproizvodnih dejavnostih.
2.3.	V industriji bomo stremeli za dolgoročnim dvigom kvalitete in intenzitete gospodarjenja ter tehnološko spremembo strukture posameznih industrijskih panog. Posebno pozornost bo potrebno posvetiti uvajanju kvalitetnih razvojnih programov z večjo udeležbo visoko strokovnih kadrov, z večjo inovativno aktiv-nostio in udeležbo znanja ter z avtomatizirano proizvodnjo in višjo stopnjo predelave..Ob razvoju in uvajanju tehnološko intenzivne industrijske proizvodnje bo stalna naloga tudi povečevanje produktivnosti dela z boljšo organizacijo dela, večjo izkoriščenostjo proizvodnih kapacitet in produktivnim zaposlovanjem. Smotrneje bo potrebno izkoriščati in rabiti razpoložljive surovine in energijo na domačih osnovah, pospešiti izvoz visokokvalitetnih izdelkov in zmanjšati uvozno odvisnost industrije. Večji poudarek bomo dali razvoju kovinsko-predelovalne industrije, kjer so še neizkoriščene možnosti, predvsem pri avtomatizaciji proizvodnih procesov, uvedbi novih proizvodnih programov ter prodoru na tuja tržišča.
Tekstilna industrija, kije že dosedaj močno prispevala k razvoju in izvozu, si bo prizadevala za ohranitev oz. izboljšanje konkurenčnega položaja na medna-*, rodnih trgih. Tekstilno konfekcijska industrija se bo v prihodnje morala usmerjati? v razvitejše oblike mednarodne manjave oz. mednarodne delitve dela, ki se bo dosegla v povečanju celovitega — klasičnega izvoza, ter prodiranju v svet s kompletnim inženiringom, ki zajema prodajo organizacijskega, upravljalnega in tehnično-tehnološkega znanja. Takšna dolgoročna usmeritev tekstilno konfekcijske panoge nakazuje možnosti iskanja skupnih programov s kovinsko-prede-lovalno industrijo, zaradi izdelave delov, sklopov in malih strojev za potrebe tekstilno-konfekcijske industrije.
Vlaganja bomo usmerjali predvsem v tiste industrijske panoge v občini, kjer bodo razvojni programi usmerjeni v tehnološko prestrukturiranje in večji izvoz. Tudi naložbe v živilsko-predelovalno industrijo bomo usmerjali v skladu z zagotavljanjem domačih surovin in posodabljenjem tehnologij, ki bodo omogočale boljšo oskrbo ter večje vključevanje v mednarodno delitev dela.
2.4.	Razvoju kmetijstva bo do leta 2000 dan poseben poudarek zaradi naravnih pogojev in razvitosti te dejavnosti v občini ter potreb po proizvodnji hrane. Za realizacijo načrtovanega cilja bomo v kmetijstvu uresničevali naslednje naloge:
—	spreminjali družbenoekonomske odnose;
—	uvajali prenos znanja in tehnologije ter delitev dela med družbenimi obrati in-organiziranimi oblikami povezovanja s kmeti;
—	ohranjali in pridobivali nova in kvalitetnejša kmetijska zemljišča.
V naslednjih letih bomo več pozornosti posvečali tudi preobrazbi agrarne strukture. Skrbeli bomo za varovanje kmetijske zemlje, vključevanje neobdelane zemlje v obdelavo, zaustavljali nadaljnje drobljenje zemljišč, pospeševali združevanje in podružbljanje kmetijskih zemljišč ters tem povečevali fond kmetijske zemlje. Manjše kmetije bomo usmerjali v proizvodnjo dohodkovno intenzivnejših kultur, zlasti v povrtninarštvo in sadjarstvo ter s tem ustvarili pogoje za njihovo večjo socialno varnost. Poseben pomen bo dobilo tudi reševanje socialnih vprašanj kmečkega prebivalstva, zlasti ostarelih kmetov.
Pri vlaganju v kmetijsko pridelavo bomo dajali prednost predvsem naložbam v melioracije, komasacije in namakanje zemljišč, v posodabljanje tehnologij in v boljšo izrabo obstoječih proizvodnih zmogljivosti. V občini si bomo prizadevali za dolgoročno povečanje rastlinske proizvodnje predvsem pridelava krmnih in industrijskih rastlin ter žitaric, v živinorejski proizvodnji pa za povečanje proizvodnje goved, prašičev in perutnine ter prirejo mleka ter telet na doma pridelani in proizvedeni krmi. Pospeševali bomo tudi proizvodnjo vrtnin in vlagali v razvoj rastlinjakov z izkoriščanjem geotermalne energije.
Zaradi usklajenega razvoja in zagotovitve boljše oskrbe bomo tudi v občini v okviru vseh zastavljenih nalog krepili vse oblike povezovanja med primarno pridelavo, živilsko-predelovalno proizvodnjo in porabo.
2.5.	V gozdarstvu bomo še nadalje razvijali že utečene oblike intenzivne proizvodnje in ob tem skrbeli za smotrno izkoriščanje gozdnega bogastva, kar bo še nadalje omogočalo ohranitev in krepitev splošno koristnih funkcij gozdov. V večji meri bomo izkoristili gozdno bogastvo v smeri višje stopnje predelave in višjega vrednotenja lesnih proizvodov.
2.6.	Hitrejši in kvalitetnejši razvoj gradbeništva v občini bo pogojen z racionalizacijo dela, večjo industrializacijo gradenj, izboljšanjem opremljenosti, boljšo izkoriščenostjo proizvodnih kapacitet, delovnega časa in strokovnega kadra ter ob povečani produktivnosti dela.
V gradbeništvu mora v naslednjih letih priti do boljšega povezovanja, usklajevanja in delitve dela ter na tej podlagi tudi do hitrejšega pridobivanja ter kvalitetnejšega izvajanja investicijskih del doma, izven regije in na tujih tržiščih. Gradbeništvo bo uvajalo sodobno in našim razmeram prilagojeno tehnologijo ter v proces tehnološke reorganizacije preko raziskovalno inventivne vloge vključevalo tudi strokovnjake s področja projektivne dejavnosti.
2.7.	Večletno zaostajanje v razvoju dejavnosti prometa in zvez ter dosežena dinamika gospodarskega razvoja gospodarstva občine narekuje, da se pristopi k organiziranju racionalnejšega potniškega in blagovnega prometa. Pritok potnikov, blaga in surovin bo potrebno hitreje preusmeriti s cest na železnico ter na ta način razbremeniti sedanjo intenziteto obrabe cestišč in bolj izkoristiti tehnične, tehnološke in gospodarske prednosti železniškega prometa. Policentričnemu razvoju občine nujno sledi ustrezno zasnovani sistem prometnih povezav, ki bo omogočil komunikacijo zaledja s centrom in optimalno povezanost naselij v občini med sabo ter z občinskimi središči. Prav tako bomo izkoristili geografsko in obmejno lego občine za organiziranje transportne in špedicijske dejavnosti ter integralnega transporta.
Večjo pozornost bomo posvetili tudi izvajanju sodobne tehnologije, razširitvi zmogljivosti pit prometa, zlasti razvoju krajevnih telefonskih omrežij in povečanju kapacitet telefonskih priključkov. Uvajali bomo tudi nove ptt storitve (teletekst, videotekst in faksimile).
2.8.	Trgovske organizacije morajo širiti in izboljšati asortiman blaga ter zagotoviti nemoteno In kvalitetno preskrbo prebivalstvana območju cele občine. Bolje bo potrebno oskrbovati tudi organizacije združenega dela s surovinami in repromateriali. To bo možno doseči le z boljšim povezovanjem s proizvajalci ter aktivnejšim delovanjem potrošniških svetov. Večji poudarek bo dan razvoju in posodobitvi prodajaln na podeželju in hitrejši specializaciji trgovin.
'	2.9. Na podlagi naravnih danosti, ugodne geografske lege in novozgrajenih gostinsko-turističnih kapacitet bomo v občini razvijali zlasti zdraviliški turizem. Turistično gospodarstvo mora na podlagi boljše medsebojne povezanosti ter pritegnitvijo tudi ostalih dejavnosti gospodarstva občine za doseganje večjega deviznega priliva ustvariti in nuditi gostom celovitejšo, kvalitetnejšo in dopolnilno oz. izvenpenzionsko ponudbo. Takšne možnosti se kažejo na področjih zdraviliškega. kmečkega, lovnega in izletniškega turizma. V prizadevanja za kvalitetnejši
STRAN 14 VESTNIK, 4. OKTOBER 1984
razvoj te dejavnosti se bo v bodoče morala aktivnejše vključevati tudi turistična zveza.
2.10.	Drobno gospodarstvo postaja vse pomembnejša dopolnilna dejavnost industrijske in nekaterih drugih panog gospodarstva. S celovitejšim razvojem drobnega gospodarstva bomo ustvarili možnosti za večje vključevanje v izvoz in nadomeščanje uvoza. Dolgoročna usmeritev drobnega gospodarstva v občini bo v razvoju in krepitvi organizacij v družbenem sektorju, prenosu določenih proizvodnih programov iz industrije v drobno gospodarstvo, krepitvi kooperacijskih povezav ter v širitvi in izboljševanju kvalitete osebnih in drugih storitev. V povezavi z gostinstvom in turizmom bomo poskrbeli za hitrejši razvoj domače in umetne.obrti.
' III.
Ob družbenem in gospodarskem razvoju občine je nujen tudi hitrejši razvoj infrastrukture, kije osnova za nadaljnji razvoj na vseh pdročjih dejavnosti.
3.1.	Prioritetno bomo v občini v naslednjih letih vlagali sredstva v cestno in. komunalno infrastrukturo. Cestno omrežje bomo izboljšali zlasti z boljšim vzdrževanjem cestišč ter rekonstrukcij in modernizacijo cest.
V skladu z usmeritvami o širitvi železniške infrastrukture v SR Sloveniji bomo v občini rezervirali prostor za izgradnjo železniške povezave Murske Sobote z LR Madžarsko.
3.2.	Uspešneje bomo reševali probleme, ki so prisotni in se bodo z razvojem urbanizacije še izraziteje pojavljali na področju komunalne dejavnosti v bodoče, predvsem bomo širili kanalizacijsko omrežje, izboljšali preskrbo s pitno vodo, trajneje določili odlagališča odpadkov ter zgradili ustrezne kapacitete čistilnih naprav. Z enotnim sistemom reševanja odpadnih snovi predvsem za pridobivanje surovin in energije bomo zagotovili njihovo ponovno uporabo.
3.3.	Z gradnjo in posodabljanjem električnega omrežja bomo izboljšali kvaliteto oskrbe porabnikov na vseh območjih v občini. Intenzivno se bomo vključili v priprave in gradnjo hidroelektrarn na reki Muri in pospešili gradnjo plinovodnega omrežja.
3.4.	Na področju vodnega gospodarstva bomo v prvi vrsti tekoče vzdrževali obstoječe objekte in naprave v skrbi za ohranitev obstoječega vodnega režima ter z regulacijami vodotoka in nadaljnjo gradnjo zadrževalnikovposkrbeli za njegovo izboljšanje. Več sredstev bomo morali v naslednjih obdobjih nameniti tudi zavarovanju rezervatov pitne vode. Poskrbeli bomo tudi za večnamensko, izkoriščanje razpoložljivih vodnih površin.
3.5.	Pri urejanju cestišč in gradnji infrastrukturnih objektov in naprav na manj razvitih območjih v občini bodo še vnaprej sodelovale tudi mladinske delovne brigade.
3.6.	Pri razvoju stanovanjske gradnje bomo dali poudarek usmerjeni stanovanjski gradnji, pri individualni gradnji pa razvoju zadružništva kot pomembni nalogi stanovanjske skupnosti. Pri novogradnjah bomo posebno pozornost posvečali toplotni izolaciji zgradb in racionalizirali gradnje z boljšo organizacijo gradenj, pravočasno pripravljenostjo in komunalno urejenostjo zemljišč, dohodkovnim povezovanjem med izvajalci in vključevanjem bodočih lastnikov stanovanj. Pomembna naloga bo nadaljnje izboljševanje kakovosti stanovanj ob relativnem znižanju cen stanovanjske gradnje. Dokončno bomo prešli tudi na ekonomske stanarine in s tem zagotovili sredstva za reprodukcijo družbenega stanovanjskega sklada.
IV.
4.1.	V dolgoročnih planih je treba določiti strategijo razvoja v prostoru, ki bo zagotavljala smotrno razmeščanje dejavnosti, skrbno uporabo razpoložljivih površin in izboljševanje okolja. Poselitve bomo usmerjali v že obstoječa naselja z boljšim izkoriščanjem prostih zemljišč v teh naseljih in s tem ohranjali kmetijskega zemljišča in naravno okolje. Gradili bomo le znotraj sklenjenih zazidanih območij in na zemljiščih, ki so manj primerna za kmetijsko proizvodnjo. Dodatno porabljene kmetijske površine bomo nadomeščali z melioracijami. V planu bomo opredelili globalno bilanco primarne rabe prostora v občini z upoštevanjem globalne bilance v SR Sloveniji.
4.2.	Na področju varovanja kulturne in naravne dediščine bomo uredili evidenco spomeniškega fonda, opravili valorizacijo, predlagali način obnove in zavarovanja ter ustreznega načrtovanja posegov v ombočje spomenikov.
V.
Družbene dejavnosti so sestavni del družbene reprodukcije dela zato bomo v naslednjih letih težili k ohranitvi dosežene ravni kar pa bo zaradi manjših, materialnih možnosti, še zlasti v prvem obdobju dolgoročnega planskega obdobja težavno in bo možno le s smotrnejšo uporabo sredstev in učinkovitejšim organiziranjem družbenih dejavnosti.
Hitreje bomo razvijali tiste programe, ki povečujejo gospodarsko in ustvarjalno moč družbe. V prihodnje bo nadaljnji razvoj odnosov-v svobodni menjavi dela bolj usmerjen h krepitvi odnosov med porabniki in izvajalci.
Programe družbenih dejavnosti bomo uskladili s potrebami delavcev, delovnih ljudi in občanov, programi razvoja gospodarstva ter njegovimi materialnimi možnostmi.
5.1.	V osnovnem šolstvu bomo vključevali nove programe življenja in dela šole, ki vsebujejo elemente celodnevne osnovne šole, ter v večji meri razvijali neposredno svobodno menjavo dela v tesnejših odnosih med izobraževalnimi OZD in združenim delom, tako da bodo zagotovljene ustrezne razvojne možnosti za vse učence.
Obvezni program bo omogočil povezovanje poukr. i drugimi oblikami vz-gojno-izobraževalnega dela, zlasti interesnimi dej avnostriii ,r tehnično in delovno vzgojo učencev. Pri vzgojno-izobraževalnem delu v osnovi soli bomo dosledneje upoš”vali načelo individualizacije in notranje diferenciacije pouka.
Posebno skrb bomo namenili vzgoji in pridob zanju strokovnih kadrov. Odločujočo vlogo bo pri tem imelo srednje šolstvo, ki ..tora v večji meri slediti usmeritvam in ciljem družbenoekonomskega razvoja občine in regije ter bolje prilagoditi usmerjeno izobraževanje potrebam združenega dela. Možnost izobraževanja je potrebno nuditi celotni generaciji, ki zaključuje osnovno šolo. Za usposabljanje mladine, ki ne želi nadaljevati izobraževanja nasrednji šoli pa bomo razvijali programe usposabljanja iz dela.
Za doseganje večje kvalitete v celotnem izobraževalnem sistem i bomo učitelje usposabljali za posredovanje vedno novih izobrazbenih vsebin, ki bodo posledica hitrejšega tehnološkega, znanstvenega in družbenega razvoja, ob tem pa krepili tudi funkcijo vzgojitelja.
5.2.	Večje vključevanje predšolskih otrok v organizirano vzgojo in varstvo m	, bomo dosegli z razvijanjem popoldanskih vzgojnih programov. Tudi varstvo
■	materinstva in skrb za novorojenčke bomo prilagodili njihovim potrebam.
VEOIIMIK. 4. UKIUBtK 1984
5.3.	Razvoj zdravstvene dejavnosti bomo usmerjali na krepitev osnovnega zdravstvenega varstva. S tem in krepitvijo zdravljenja in nege bolnikov na domu, ter primerno zdravstveno vzgojo prebivalstva bomo zmanjšali obseg bolnišničnega zdravljenja. Investicijska vlaganja bomo v naslednjih letih usmerjali v obnovo dotrajane opreme in nabavo sodobnih medicinskih naprav.
5.4.	V socialnem skrbstvu bomo s. svojo dejavnostjo zagotavljali socialno varnost tistim občanom in družinam, ki si tega zaradi objektivnih razlogov sami s svojim delom ne morejo zagotoviti. Pospešeno bomo razvijali preventivno dejavnost in povečevali obseg svetovalnega dela.
5.5.	Na kulturnem področju bomo še naprej razvijali razne oblike amaterske kulture, smotrneje izrabljali obstoječe zmogljivosti in vzpodbujali večje kulturno udejstvovanje in vključevanje kulturnih prireditev v OZD. Nadaljevali bomo z razvojem knjižničarstva, spomeniškega varstva, likovno-galerijske dejavnosti, časopisne in radijske dejavnosti ter založništva.
5.6.	Telesno kulturo bomo prilagodili potrebam prebivalstva. Izboljšali bomo kadrovsko strukturo s tem. da bodo za strokovno vodstvo skrbeli predvsem amaterski delavci. Povečevali bomo vlogo organizacij združenega dela, ki bodo skrbele za rekreacijo zaposlenih in krajevne skupnosti oz. društva, ki bodo razvijale telesno kulturo pri občanih.
Poleg gospodarskega in družbenopolitičnega sodelovanja občine z LR Madžarsko in Avstrijo bomo še nadalje krepili in razvijali tudi vse oblike sodelovanja s pripadniki slovenske narodnosti v sosednjih državah ter namenjali posebno pozornost delu in življenju pripadnikov madžarske narodnosti pri nas.
5.7.	Rasiskovalna in inovacijska dejavnost bosta postali sestavni del poslovanja in načrtovanja organizacij združenega dela in skupnosti. Organizacije združenega dela morajo v okviru možnosti organizirati razvojne oddelke kot nosilce razvojnih in inovacijskih aktivnosti in vzpodbujati raziskovalne dejavnosti v svojih sredinah. Priti mora do večjega prenosa in izkoriščanja dosežkov v gospodarstvu.
VI.
V občini se bomo v večji meri povezovali in sodelovali z občinami v Pomurju ter načrtovali in usklajevali skupne interese na vseh področjih družbenega in ekonomskega razvoja ter varovanja človekovega okolja v regiji. Prizadevali si bomo za usklajen razvoj industrije, kmetijstva, gospodarske infrastrukture in turizma ter se dogovarjali o izvajanju skupnih nalog na področju zdravstva, usmerjenega izobraževanja, bančništva, informatike, kulture in splošnega ljudskega odpora, ter pri izrabi prostora.
Številka: 30-5/84-3
V M. Soboti, dne 24. septembra 1984
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota
Martin HORVAT I. r.
233
Na podlagi 165. člena S(atuta občine Murska Sobota (Uradne objave št. 12/80) je skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 24. 9. 1984 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBI ODLOKA O UVEDBI SAMOPRISPEVKA ZA OBMOČJE OBČINE MURSKA SOBOTA
1.	člen
Zaradi valorizacije katastrskega dohodka, ki jo je sprejela Skupščina SR Slovenije z odlokom o valorizaciji katastrskega dohodka (Ur. list SRS, št. 10-497/84) se v 2. alineji 2. člena odloka o uvedbi samoprispevka za območje občine M. Sobota (Uradne objave št. 9—87/1981) številka 5 % zamenja s številko 2,30 %.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od l.januatja 1984. leta.
Številka: 21 — 1/84—5
V M. Soboti, 24. 9. 1984
Predsednik skupščine občine Martin HORVAT, 1. r.
234
Na podlagi 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave občinskih skupščin, št. 12/80, 36/81 in 11/84) in 18. člena Družbenega dogovora o priznavalninah udeležencev narodnoosvobodilne vojneje Skupščina občine Murska Sobota na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. 9. 1984 sprejela
ODLOK
O PRIZNAVALNINAH UDELEŽENCEV NARODNOOSVOBODILNE VO JNE OBČINE MURSKA SOBOTA
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
L člen
S tem odlokom se določijo:
—	upravičenci do občinskih priznavalnin,
—	vrste občinskih priznavalnin,
—	osnove in merila za podeljevanje občinskih priznavalnin,
—	financiranje občinskih priznavalnin.
2.	člen
Priznavalnina ali druga oblika družbene pomoči se lahko podeli samo tistim upravičencem iz tega odloka in njihovim družinskim članom, ki imajo stalno bivališče na območju občine Murska Sobota.
3.	člen
Občinske priznavalnine po tem odloku so:
I.	stalne.
2.	občasne.
3.	enkratne.
II.	STALNA. PRIZNAVALNINA
4.	člen
Pravico do stalne priznavalnine imajo:
I.	Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943 in jim je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki jim je priznan status kmeta-borca pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943.
2.	Žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do L julija 1944 in jim je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo.
3.	Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodno-osvobo-dilnibojdo l.julija 1944 preden so dopolnili 18. leto starosti in jim je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo.
4.	Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstonili v narodno-osvobo-dilni boj v času od 9. septembra 1943 oz. 13. oktobra 1943 do 31. decembra 1944 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo.
5.	Borci za severno mejo v letih 1918 in 1919 in slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912 do 1918.
5.	člen
Izjemoma se lahko prizna pravica do priznavalnine:
L Aktivnim udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano v času NOV posebno dobo v dvojnem trajanju s prekinitvami.
2.	Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 1. januarju 1945 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo.
3.	Aktivnim udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju.
4,	Žrtvam fašističnega nasilja z najmanj 20 odstotno invalidnostjo, ki ne izpolnjujejo pogojev za' uveljavitev statusa upravičenca po zakonu o civilnih invalidih vojne.
•	6. člen
Udeleženci NOV iz L. 2. in 3. točke 4. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine po tem odloku, če skupno mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca, deljeni po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presegajo na osebo zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, ki jo določi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: najnižja pokojnina).
Udeleženci NOV iz 4. in 5. točke 4. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca deljeni po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne presegajo na osebo 80 % najnižje pokojnine.
■ Komisija iz 13. člena tega odloka lahko ne glede na prejemke zakonca prizna pravico do stalne občinske priznavalnine udeležencu NOV. kije vstopil v NOV preti 9. septembrom 1943 oz. 13. oktobrom 1943 in ima po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilno vojno do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo, če on sam nima lastnih prejemkov, pri čemer upošteva zlasti čas udeležbe in njegov osebni prispevek v narodnoosvobodilni vojni.
7.	člen
Udeleženci NOV in žrtve fašističnega nasilja iz 5. člena tega odloka lahko pridobijo pravico do stalne priznavalnine, če izpolnjujejo pogoj iz 2. odstavka 6. člena in če pristojna komisija oceni, da so do priznavalnine upravičeni glede na njihovo socialno in zdravstveno stanje.
8.	člen
Prejemki, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine po tem odloku, so vsi prejemki, razen osebne in družinske invalidnine, po predpisih o vojaških invalidih in tistih prejemkov, ki se po posebnih predpisih ne upoštevajo.
Za redni dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje enkratni katasterski dohodek iz preteklega leta. Če je zemljišče oproščeno davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti se ta dohodek praviloma ne upošteva.
9.	člen
Za upravičence iz L. 2. in 3. točke 4. člena tega odloka znaša stalna priznavalnina največ do 100 % zneska najnižje pokojnine, za vse druge upravičence pa do 80 % zneska nainižie nokoinine.
Izjemoma je lahko najvišja stalna priznavalnina tudi višja.
O višini stalne priznavalnine odloča komisija za vprašanja borcev NOV ob upoštevanju premoženjskih razmer upravičencev in oseb iz 6. člena tega odloka, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, zdravstvenega stanja upravičenca in njegove družine, časa udeležbe in osebnega prispevka upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter s-tanovanjskih in drugih socialnih okoliščin, pri samohranilcih pa zlasti tudi starost.
' 10. člen
Če se spremenijo pogoji, na podlagi katerih je bilo odločeno o pravici in višini stalne priznavalnine, se priznavalnina zviša, zniža ali ukine.
Prejemki, ki vplivajo na odločanje o pravici in višini priznavalnine, se ugo-tavljajo v začetku vsakega leta.
Spremembe v prejemkih in spremembe v drugih okoliščinah, od katerih je odvisna pravica in višina priznavalnine, se upošteva od pfvega dne naslednjega meseca, ko so bile ugotovljene.
V primerih, ko bi bilo potrebno zaradi spremenjenih socialnoekonomskih razmer upravičenca stalno priznavalnino občutno znižati ali ukiniti, se lahko izjemoma zadrži priznavalnina v enakem ali zmanjšanem znesku tudi vnaprej, če bi po presoji občinske komisije za vprašanja borcev NOV in VVI, ki o tem odloča, večje znižanje ali ukinitev imelo negativne posledice pri uživalcu oz. v okolju, v katerem živi.
III.	OBČASNA IN ENKRATNA PRIZNAVALNINA
11.	člen
Občasna ali enkratna priznavalnina se po tem odloku lahko v izjemnih primerih podeli udeležencem NOV in drugih vojn, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin.	-----
Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 150 % najnižje pokojnine.
Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem členu ni odvisno od pogojev iz 6. člena tega odloka.
12.	člen
Pravico do stalne priznavalnine iz 6. člena oz. pravicodo občasne ali enkratne priznavalnine iz 1 L člena tega odloka imajo tudi družinski člani padlih in umrlih borcev NOV iz 4. člena tega odloka, če so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in če izpolnjujejo pogoje iz tega odloka.
13.	člen
O pravici in višini občinske priznavalnine odloča komisij a za vprašanje borcev NOV in VVI pri SO Murska Sobota. O pravici do priznavalnine osebam iz4. točke 5. člena odloča komisiia iz 1. odstavka tega člena po tem, ko se predhodno v upravnem postopku pred občinskim upravnim organom pristojnim za zadeve borcev in vojaških invalidov na podlagi izvida in mnenja pristojne zdravstvene komisije ugotovi, da gre za žrtve fašističnega nasilja z najmanj 20 odstotno invalidnostjo v smislu 1. odstavka 2. člena zakona o civilnih invalidih vojne.
14.	člen
Po tem odloku imajo uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci in starši) zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, ki je določen po predpisih o zdravstvenem varstvu, če nimajo zagotovljenega varstva na drugi podlagi.
15.	člen
Sredstva za priznavalnine in druge oblike družbene pomoči po tem odloku se zagotavljajo v proračunu občine Murska Sobota v okviru vsakoletne dogovorjene porabe.
IV. KONČNE DOLOČBE
16.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o priznavalninah in drugih oblikah družbene pomoči za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane v občini M. Sobota (Ur. objave, št. 25/77) in odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o priznavalninah in drugih oblikah družbene pomoči za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane (Ur. objave, št. 8/79).
17.	člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah občinskih skupščin G. Radgona. Lendava. Ljutomer in Murska Sobota.
Številka: 191-1/83-2
Datum: 24. 9. 1984
Predsednik
Skupščine občine Murska Sobota
Martin HORVAT, 1. r.
, >
235
Z namenom, da se občinske priznavalnine udeležencev narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn čimbolj poenotijo in da se pri podeljevanju priznavalnine čimbolj upošteva osebni prispevek posameznika v narodnoosvobodilni vojni ter njegovo socialno stanje, na podlagi 206. člena statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave, št. 41/81) in v skladu z družbenim dogovorom o priznavalninah Udeležencev narodnoosvobodilne vojne, sprejema Skupščina občine Gornja Radgona na seji zbora združenega dela, in zbora krajevnih skupnosti dne 27. 8. 1984
ODLOK O PRIZNAVALNINAH UDELEŽENCEV NARODNOOSVOBODILNE VOJNE OBČINE GORNJA RADGONA
L člen
S tem odlokom se določa:
—	upravičenec do občinskih priznavalnin,
—	vrste občinskih priznavalnin.
—	skupne osnove in merila za podeljevanje občinskih priznavalnin
—	finansiranje občinskih priznavalnin.
2.	člen
Priznavalnina ali druga oblika družbene pomoči se lahko podeli samo udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihovim družinskim članom, ki imajo stalno bivališče na območju občine Gornja Radgona.
3.	člen
Upravičenci do občinskih priznavalnin so:
L Udeleženci narodnoosvobidilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. septembrom 1943 oz. do 13. oktobra 1943 in jim je po predpisih iz
STRAN 16 VESTNIK, 4. OKTOBER 1984
pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne. ki jim je priznan status kmeta — borca pred 9.9. 1943 oz. do 13. oktobra 1943.
2.	Žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1 .julija 1944 in jim je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo.
3.	Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 preden so dopolnili 18. leto starosti in jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1954 dvojno vštet v pokojninsko dobo.
4.	Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj v času od 9. septembra 1943 oz. 13. oktobra 1943 do 31. decembra 1944 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno štet v pokojninsko dobo.
5.	Borci za severno mejovletin 1918 in 1919 in slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912 do 1918.
4.	člen
Izjemoma se lahko prizna pravica do priznavalnine:
1.	Aktivnim udeležencem narodnoosvobidilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano v času narodnoosvobodilne vojne posebno dobo v dvojnem trajanju s prekinitvami.
2.	Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 1. januarju 1945 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15.5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo.
3.	Aktivnim udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o.pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju.
4.	Žrtvam fašističnega nasilja znajmanj 20 % invalidnostjo, ki ne izpolnjujejo pogojev za uveljavitev statusa upravičenca po zakonu o civilnih invalidih vojne.
5.	člen
Občinske priznavalnine po tem odloku so:
1.	stalne.	'
2.	občasne.
3.	enkratne.
6.	člen
Udeleženci NOV iz 1.. 2. in 3. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine po tem odloku, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca, deljeni po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovaniu. ne presegajo na osebo zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, ki jo določi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: najnižja pokojnina).
Udeleženci NOV iz 4. in 5. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca, deljeni po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presegajo na osebo 80 odstotkov najnižje pokojnine.
Komisija iz 13. člena tega odloka lahko glede na prejemke zakonca prizna pravico do stalne občinske priznavalnine udeležencu narodnoosvobodilne vojne, kije vstopil v narodnoosvobodilno vojno pred 9. 9. 1943 oz. 13. 10. 1943 in ima po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilno vojne) do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo, če on sam nima lastnih prejemkov, pri čemer upošteva zlasti čas udeležbe in njegov osebni prispevek v narodnoosvobodilni vojni.
V primerih, ko bi bilo potrebno zaradi spremembe družbenega dogovora alt spremenjenih socialno-ekonomskih razmer upravičencu stalno priznavalnino občutno znižati ali ukiniti, izjemoma lahko zadrži priznavalnino v enakem ali zmanjšanem znesku tudi vnaprej, če bi po presoji komisije za vprašanja borcev NOV in VVI. ki o tem odloča, večje znižanje ali ukinitev imelo negativne posledice pri uživalcu oz. v okolju v katerem živi.
11.	člen
Občasna ali enkratna priznavalnina se po tem odloku lahko v izjemnih primerih podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti, družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin.
Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 150 odstotkov najnižje pokojnine.
Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem členu ni odvisno od pogojev iz 6. člena tega odloka.
12.	člen
Pravico do stalne priznavalnine iz 6. člena oz. pravico do občasne ali enkratne priznavalnine iz 11. člena tega odloka imaio tudi družinski člani nadlih in umrlih borcev narodnoosvobodilne vojne iz 3. člena tega odloka, če so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in če izpolnjujejo druge pogoje iz tega odloka.
13.	člen
O pravici in višini občinske priznavalnine odloča komisija za vprašanja borcev NOV in VVI pri skupščini občine Gornja Radgona ali drugo pristojno telo, ki ga določi občinska skupščina.
O pravici do priznavalnine oseb iz 4. točke 4. člena tega odloka določa komisija iz prvega odstavka tega člena potem, ko se predhodno v upravnem postopku pred občinskim upravnim organom za zadeve borcev in vojaških invalidov na podlagi izvida in mnenja pristojne zdravniške komisije ugotovi, da gre za žrtev fašističnega nasilja z najmanj 20 % invalidnostjo.
14.	člen
Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, starši), imajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, ki je določen po predpisih o zdravstvenem varstvu, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi.
15.	člen
Finančna sredstva za priznavalnine in druge pravice iz naslova priznavalnin iz tega odloka se zagotavljajo na podlagi dogovorjene porabe v vsakoletnem proračunu občine Gornja Radgona.
16.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihove družinske člane v občini Gornja Radgona (Ur. objave, št. 15/79y).
17.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Pomurja.
Številka: 191-1/84-03
Datum: 27. 8. 1984
Predsednik skupščine občine G. Radgona Jože Kolbl
236
Na podlagi 45. člena Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS, št. 18/77 in 2/78) ter 316. člena Statuta občine Lendava (Ur. objave št. 37/81) je Izvršni svet Skupščine občine Lendava na seji dne 18 . 9. 1984 sprejel
ODREDBO O PRISTOJBINAH ZA'OBVEZNE VETERINARSKO-SANITARNE PREGLEDE IN DOVOLJENJA V OBČINI LENDAVA
1.	člen
S to odredbo se določijo pristojbine za veterinarsko-sanitarne preglede, za potrdila in dovoljenja iz 49. člena Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Ur. list SFRJ, št. 43/76) in 25., 27. in 39. člena Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS, št. 18/77 in 2/78).
2.	člen
Za obvezne veterinarsko-sanitarne predloge in nadzor v ABC Pomurski, DO Mesna industrija, tozd Predelava mesa v Lendavi se določi pristojbina na osnovi’urne postavke 546,00 din v kateri je zajet tudi 15 % prispevek za republiški sklad za zatiranje živalskih kužnih bolezni in 5 % za stroške laboratorijskih preiskav v pooblaščenih laboratorijih.
3.	člen
Za veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, surovin in odpadkov ob nakladanju, prekladanju in razkladanju.
1.	Kamionske in vagonske pošiljke	600,00
2.	Za pošiljke v kombiju	250 00
3.	Za kosovne pošiljke:	,
—	kopitarjev in odraslega goveda od komada	150,00
—	telet od komada	L	60 00
—	prašičev in drobnice od komada	60^00
—	žive perutnine za vsakih začetih 50 kom.	go’oo
—	za vsako čebeljo družino	15 00
— za meso kopitarjev, parkljarjev, perutnine
in mesnih izdelkov od kg	2,00
— zajibe, rake in polže od kg	2,00
Kadar doseže obračun pristojbine po kosovnih pošiljkah višjo pristojbino kot po kamionu ali vagonu, se pristojbina obračuna za kamionsko oz. vagonsko pošiljko.
Ce prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled, pristojni organ, ki opravlja veterinarsko-sanitami pregled, pa pride ob določenem času na mesto nakladanja, prekladanja ali razkladanja, mora tisti, ki je pregled naročil, plačati še zamudnino v višini 455,00 din (štiristppetinpetdeset) za vsako uro čakanja.
4.	člen
Pristojbine za veterinarsko-sanitarne preglede klavnih živali, mesa, mleka, jajc in
— za perutnino po komadu	0 14
— za čebelje panje po komadu	5,00
— za pse po komadu *	150^00
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Pomurskih občin.
Številka: 322—33/84—9
Datum: 18. 9. 1984
PREDSEDNIK IS SO LENDAVA: Ludvik inž. JEREBIC
238
SPREMEMBE STOPENJ KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA OD KATASTERSKEGA DOHODKA V OBČINI MURSKA SOBOTA
Skupščine, krajevnih skupnosti v' občini Murska Sobota so v letu 1984 spremenile višino stopenj krajevnega samoprispevka od katasterskega dohodka. Spremembe stopenj so bile spremenjene zaradi valorizacije katasterskega dohodka (povprečno za 4,5-krat).
Stopnje krajevnega samoprispevka na katasterski dohodek v.posameznih krajevnih skupnostih so naslednje:
1.	Krajevna skupnost BAKOVCI	2%
2.	Krajevna skupnost BELTINCI	0,89 %
3.	Krajevna skupnost BOGOJINA	
	naselje Bogojina	2.22 %
	naselje Bukovnica	0,89 %
	naselje Filovci	1,11 %
	naselje Ivanci do 30. 4. 84	1.56%
	do 1.5. 1984	4,44 %
4.	Krajevna skupnost BRATONCI	2.30 %
5.	Krajevna skupnost CANKOVA naselje Cankova	1,11 %
	naselje G. Črnci	1,11 %
	naselje Krašči"	•	1.11 %
	naselje Skakovci	1,11%
	naselje Topolovci	1,11 %
	naselje Gerlinci	1.78 %
	naselje Domajinci	1,11 %
	naselje Korovci	■ 1.11%
6.	Krajevna skupnost Čepinci Krajevna skupnost Čepinci	0,33 % 2,54 %
7.	Krajevna skupnost ČERNELAVCI	
	naselje Čmelavci	1.39 %
	naselje Veščica	1,39%
	naselje Kupšinci	2.30 %
	naselje Pušča	2,30 %
	naselje Polana	2,74 %
8.	Krajevna skupnost DOKLEŽOVJE	2,30 %
9.	Krajevna skupnost GANČANI	5,56 %
10.	Krajevna skupnost GEDEROVČI naselje Gederovci	0,44 %
	naselje Krajna	2,22 %
11.	Krajevna skupnost GORNJI PETROVCI	1,42 %
12.	Krajevna skupnost GRAD' naselje Dolni Slaveči	2,30 %
	naselje Grad	2.22 %
	naselje Motovilci	2,22 %
	naselje Vidonci	2.17%
	naselje Kovačevci	2,28 %
	naselje Kruplivnik	2,22 %
	naselje Radovci	2,22 %
13.	Krajevna skupnost HODOŠ	0,33 %
14.	Krajevna skupnost IŽAKOVCI	2,20 %
15.	Krajevna skupnost KRIŽEVCI V	
	PREKMURJU	1 %
16.	Krajevna skupnost KUZMA	5%
17.	Krajevna skupnost MAČKOVCI	3%
18.	Krajevna skupnost MELINCI	1,11 %
19.	Krajevna skupnost MORAVSKE TOPLICE	0.89 %
20.	Krajevna skupnost PERTOČA	0,67 %
	Krajevna skupnost PERTOČA	1,11 %
21.	Krajevna skupnost PROSENJAKOVCI	0,44 %
22.	Krajevna skupnost RAKIČAN	4%
23.	Krajevna skupnost RATKOVCI	0,50 %
	Krajevna skupnost RATKOVCI	0,50%
24.	Krajevna skupnost ROGAŠOVCI	5%
25.	Krajevna skupnost SELO-FOKOVCI -od 1. 5. 1984	0,89 %
26.	.Krajevna skupnost ŠALOVC1	0,33 %
	naselje Dolenci	2,54 %
Navedene stopnje krajevnega samoprispevka.se uporabljajo od 1. januarja 1984, odnosno od navedenega datuma v tem sklepu.
V Murski Soboti, dne 24. septembra 1984
Strokovna služba skupščine občine '
239
Na osnovi 2. člena Zakona o samoprispevku (Ur. lista SRS št. 3/73 in 17/83) ter 43. člen Statuta Krajevne skupnosti Ratkovci je skupščina Krajevne skupnosti Ratkovci na svoji seji dne 18. 3. 1984 sprejela naslednji:
SKLEP
o prenehanju veljavnosti sklepa o uvedbi samoprispevka za naselji RATKOVCI in KANČEVCI
7	.	'	. .	V? . .LO G
1.	’
Po odločitvi delovnih ljudi in občanov na referendumu dne 15.4. 1984
preneha-veljavnost sklepa o uvedbi samoprispevka za naselje Ratkovci in Kančevci (Uradne objave pomurskih občin št. 25 z dne 21. 10. 1980).
2.
Ta sklep se uporablja od 1. 6. 1984 dalje.
3.
Ta sklep'začne veljati 8 dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.	'	1
Ratkovci, dne 15. 4. 1984
Predsednik skupščine
KS RATKOVCI
Viljem ŠKERLAK