12 Dopisi. V Gorici 3. jan. — x+y — Kako to — čujemo pogostoma popraševati — da naša „S o č a" živega glasu od sebe ne daje? Je li se živa? Vže oni pot, ko je šlo za nezaupnico Gorjupu, bila je tako tiha, da so mnogi njeni družabniki z glavo majali. Pozneje, ko je njen predsednik, dr. Lavrič, prišel iz Ljubljane od jugoslovanskega shoda, bilo se je nadjati, da bode napravilo naše „politiško društvo" sijajno manifestacijo za v Ljubljani sestavljeni načrt, za krasno jugoslovansko idejo; a ,,Soči" naši se je razvidelo — molčati. Znabiti, da je vzrok molčanju pomanjkanje shodnice, odkar se „Soča" v čitalničnih prostorih več shajati ne more, morebiti pa tudi kaj druzega, to namreč, da je predsednikova Egerija za primerniše spoznala molčanje, nego govorjenje — in kdo ne ve, da molk je zlato, govor le srebro. Al molčanje ne bo večno, saj se delajo priprave za „Sočin" glasnik. 5000 gold. je že obe-Čanih, pogodba z lastniki tržaškega „Primorca" tudi že narejena: z drugim četrtletjem bo izhajal list, ki bo imel eno nogo v Trstu, eno v Gorici, in tako bo ta Janus tiskarni postavi, to je, določbi zarad kavcije, fige kazal. Kedar bo tedaj „Soča" svoj časnik imela, potlej bo pa že zopet svoj glas povzdigovala. Da bi le precej! če ne, prehiti jo „katoliško društvo" in potem „z Bogom" vpliv! Eden „Sočinih" odbornikov je vže vkljub odsvetovanju pristopil „katol.-polit. društvu" in postal njega odbornik, akoravno je težko razumeti, kako se moreta ogenj in voda bratiti. — V čitalnici bo prva predpustna veselica prihodnjo soboto 7. dne t. m.; pozneje imajo biti še tri. — Gimnazijski dijaki se pripravljajo za navadno Vodnikovo „besedo". Mislili so jo napraviti v čitalnični dvorani v mestu, potlej pa so se neki premislili in hočejo iti v Solkan, kjer so poprejšnjih let že dvakrat Vodnika slavili. Iz Gorice 4. jan. —p — Včeraj se je odprlo tukajšnje italijansko-slovensko učiteljsko izobraževališče*) po novih postavah uravnano. Zadnje dni preteklega meseca so bili imenovani ravnatelj Peter Rejakovic (rojen Ljubljančan, ki je bil že tudi poprej vodja normalke in starega pripravništva) in 4 učitelji: gg. Fr. Bud al (Slovenec in blizo Gorice rojen, bivši suplent na gimnaziji); Jož. Moc (Goričan, bil dozdaj začasno v Gradcu), Iv. Trojanschek (ital. učitelj na tukajšnji vadnici), in Fr. Vodopivec (bil učitelj na poprejšnji nizi mestni realki na Reki, iz Kamenj na Ipavskem doma). Razen Trojanscheka so vsi drugi zmožni v 3 jezikih učiti; učili pa bodo B. in V. v slovenskih, M. in T. v laških oddelkih. Bo li pa kaj s tem novim učiliščem , na ktero vlada vso skrb obrača? Slišim, da v enem razredu so samo 3 dijaki! Kako bo pa še le z ženskim izobraževališčem? Bojim se, da se kteri dan ne poreče: Zaprite vrata, da vam izobraževališče ne uide. Vse te ogromne priprave ne bi bilo pri nas treba, ko bi učiteljski pripravniki po dognanem 4. razredu gimnazija, realke ali realnega gimnazija nadaljevali svoje študije v viših gimnazijskih ali realnih razredih tako, da bi na gimnaziji bili oproščeni latinščine in grščine, druge predmete pa da bi skupno poslušali z rednimi gimnazijskimi dijaki ali z realci, in samo strogo pedagogičnih predmetov da bi hodili poslušat na posebno izobraževališče. Za te predmete pa bi zadostoval vodja sam ali k večemu še en učitelj. Toda prepustimo vse prihodnosti, da ona določi, kaj in kako bo najbolje. — Ker sem se vže spustil v šolske zadeve, naj še nekaj povemo njih. Citali smo v „No- *) Izraz , ,izob raze vali šče" rabim jaz zato, ker se nahaja v uradnem teksta šolskih postav. Pis. vicah", da je pomnoženo okrajno šolsko svetovalstvo T o minsko pod razumnim vodstvom izvrstnega našega Winkler-ja vže davno potrdilo šolski proračun za 1871. leto z dotičnimi dokladami k izravnim davkom. Uni mesec je imelo tudi goriško-okolično svetovalstvo to isto storiti, a deželnemu zastopniku gosp. Dolijaku se je zdelo primerno odvrniti ne le proračun, temuč tudi izvrševanje dotične deželne postave, češ, da naj bi se začela še le v prihodnjih letih izpeljevati. Večina mu je neki pritrdila. Tako se bo vlekla ta stvar na dolgo in učitelji bodo še dolgo po dosedanjem načinu dobivali plačo, in okrajnih šolskih blagajnic ne bode še tako hitro. Naši šolski krogi so jako radovedni, kdo bode Klodičev naslednik. Vsem povolj-nega deželnega šolskega nadzornika najti, ni ravno lahka naloga. Gotovo slabo pa jo zadene vlada, če bode take ljudi za svet popraševala, ki naših razmer ne poznajo, ali ki jih poznajo, pa vodo na svoj mlin napeljujejo! V Gorici 5. jan. 0 — „Katoliško društvo" se je vendar-le ustanovilo; in to je prav; da bi le svoj poklic z vspehom spolnovalo. 28. decembra po maši v kapeli neomadežv. spočetja (v glediščinih ulicah) je bil prvi občni zbor v baron Degrazia-vi dvorani« V vvod-nem govoru je opisal predsednik osnovalnega odbora dr. D o lijak društvo in njega namen z besedami „ka-toliški Franc-tireurs". Ta izraz bi bil popolnoma pristojen, ako bi le vsi udje tudi vedeli, kaj je hotel g. Dolijak s tem reči. On sam gotovo najbolje v6 in čuti, koliko izmed pričujočih in sploh izmed dosedanjih druž-nikov razume izrek njegov in ž njim oznamljeni namen „katol.-polit. društva". — Za predsednika je per ac-clamationem izvoljen dr. Dolijak, za podpredsednika naš veteran, g. Anton Toman. — Gosp. Toman, ki v odboru (obstoječemu večidel iz neduhovnov in tudi iz mož kmečkega stanu) Slovence zastopa, si je namenil, kakor mi je nekdo pripovedoval, nam na cerkvenem polji marsikaj starih pravic nazaj pridobiti. On hoče odboru te-le točke predložiti: a) Petje pri jutranji slovenski službi Božji v obeh mestnih farnih cerkvah se ima zboljšati, da bo ljudi v cerkev vabilo, ne pa odganjalo jih; b) vpelje naj se zopet krščanski nauk za odrasle v slovenskem jeziku pri sv. Ignaciju na Travniku, kakor je to že nekdaj bilo; potem naj bo z naukom združen tudi blagoslov slovenski; c) na veliko noč in na vseh Svetih praznik, ko se po svečani nadškofovi maši v veliki cerkvi ljudstvu popolnoma odpustek naznanja, naj se naznani tudi po slovenski in ne samo po laški, saj ste več ko dve tretjini tistih, kteri se odpustka vdeleže, slovenski. To isto velja tudi za pripravljavne molitve med birmo na binkoštni praznik. Ako g. Toman doseže, da se Slovencem v Gorici omenjene želje izpolnejo, pristopi jih gotovo veliko „katol. društvu". Nadjamo se, da Tomanov nasvet ne zadene na zadržke, ampak da sad enakopravnosti in poraz-umka med obema našima narodoma naj pred na domačem cerkvenem polji dozori. — O zboru 28. decembra naj še omenim, da je potrdil dvoje adres, eno papežu, drugo cesarju namenjeno, poslednjo merečo na to, da bi se pomagalo sv. Očetu svoje dežele nazaj dobiti. Iz Vipavske doline 1. jan. (Vinska trgovina.) Da je lansko leto naša trta bila popolnoma zdrava, potrjuje nam tudi vinska kupčija. Najstareji možje ne pomnijo , da bi se bilo meseca oktobra in novembra iz Ipave in Goriškega toliko vina izvozilo kakor preteklo jesen; huda huda zima se ve, da je tudi to kupčijo ustavila. Cena vinu je pri nas po 8 do 11 gold. za kvinč. Zdaj se nam je tedaj zopet upanje vrnilo, da tudi za naprej ne bomo imeli trtne bolezni. — Na sveti dan je bilo pri nas zjutraj na prostem zraku 10 stopinj B. mraza, pri vas v Ljubljani pa 19. Al če je ta naš mraz z burjo, je bolj občutljiv kakor vaš tihi mraz. Iz idrijskih hribov. — Ideja ali misel, osnovati v našem hribovji bralna društva ali tudi čitalnice, je jako lepa, reči smem, slehernemu rodoljubu sveta reč. Duhovščina tistega kraja, iz kojega se je zadnji dopis 49. listu lanskih „Novic" poslal, je vedno na to mislila in že večkrat v pretres vzela, kako bi se dalo to izpeljati. Al ker je ta reč, že enkrat osnovana, zopet v nič padla, imela je duhovščina v družbi s tukajšnjim g. županom 7 časnikov naročenih, ktere je vsak občan in tudi vsak ptuji potujoči človek pri županu lahko in brezplačno brati mogel. — Pišem pa te vrstice vzlasti zato, da razkrijem sramotno sumičenje v dopisu „Iz idrijskih hribov" v 49. številki „Novic" 1. L, kakor da bi tukajšnji gospodje bili sebični in skopi s časniki svojimi, ter jih ne hoteli tudi privoščiti branjaželj-nemu kmetiču! Montenegrin. *) Od Senožeč 2. jan. — Silovita zima nas hudo tare. A ne sneg ne burja nam nista toliko škodila, kakor žled, ki nam je drevje, bodi si pitano ali divje, deloma v celih deblih, deloma pa v odkrhnjenih vejah zdrobil. Pri pitanem drevji so tepka, češplja in marelica, pri gozdnem ali divjem drevji pa topol, jelša, hrast in bukev največ trpeli. Kjer je kaj drevja, vse je z odkrhnjenimi vejami prepreženo. To ti je tak prizor, da je strahota. Ljudje še od lanske slabe letine vsi potrti, so vsi onemogli, ter tarnajo: čemu bom oral, kopal, sadil, cepil, gleštal itd., ki nimam drugo kot delo, in še gladen, raztrgan moram delati; bolje je, da pobegnem iz dežele! Res je stan tukajšnjega kmeta prežalosten: poleti ga tare suša; če ne suša, pa burja; pozimi pa je pri praznih skrinjah, kletih, odrih itd. nuja zima kot v Sibiriji, tako da je res za obupati. Tisti gospodje, ki nam bodo naše „drekave" za pri-mirjanje prihodnjih zemljiščinih davkov cenili, naj se pridejo k nam učit, kako se tukaj od kmetijstva živi, — še po pasje ne! Če ne vzame pridelkov suša, jih vzame burja, če ne ta, pa zmrzlina. In če nazadnje še kak rep ali kaj druzega vendar ostane, nam paKrakar za davek poišče. Dragi čitatelj! to vse je gola resnica — a za nas žalostna resnica! Iz Železnikov 6. jan. (Huda zima.) „Bog pomagaj, kar je prav", pravi neki šaljivi ribniški pregovor, in to bi mogli letos tudi o debelem snegu reči. Naši kraji in sploh taki, kjer z visocih hribov vozarijo, zelo potrebujejo snega; zemlji sami on na mnogo strani dobro tekne; al v toliki meri, kakor se ga nam je letos izpod neba nasulo, dela ljudem britke skrbi ter tu in tam tudi dovolj škode. Tako je na pr. tu v Železnikih potlačil neko žebljarsko delavnico popolnoma na tla; k sreči ravno niso delali tisti dan, sicer bilo bi mnogo ljudi v smrtni nevarnosti. 27. decembra je bila naša dolina od Skofjeloke popolnoma ločena. Na posebno prizadetje vrlega tukajšnjega fužinarja gosp. Fr. Stein-mec-a so delali 28. decembra s snežnim plugom gaz od todi proti Loki, in akoravno je bilo vpreženo 17 k6nj, vendar so za daljavo treh ur potrebovali celi dan, in še le 29. decembra proti večeru so privlekli plug s silno utrujeno živino zopet nazaj. Al bati se je, da trde zime še ni konec. Grom in blisk v jutro 27. decembra (ne vemo, ali so drugje tudi imeli ta za zimo nenavadni prikazek?) ne obeta nič prida. Naši kraji pa imajo tudi še druga znamenja za nov sneg. Kedar se namreč razlega po naših hribih d6n Poljanskih zvonov (in o tem so ravno te dni Gorjanci pravili), ljudje sneg prerokujejo. Tudi nekako čudno letanje ptičev ne obeta *) Prosimo! Vsaj nam je resnica povsod in vselej prvo. Vred. 13 14 nič prida; — pa, pustimo to in verjemimo rajše dru-zemu preroku iz Da v če, ki pravi, da o Svečnici ne bo že nič več snega. — Zima s tolikim snegom pa tudi zveradi ni mila. Tako so na priliko v malem lovskem krogu naše srenje te dni en sam dan ubili 7 srn, drugi dan menda koj zopet 4. Pravili so^tudi, da so une dni sledili na Pertovču 3 volkove. Ce je to res, so se mogli pritepsti le od drugod, kajti gozdi tukajšnje okolice so vedno bolj redki in preveč od drvarjev obljudeni, da bi mogla ta roparska zverad imeti v njih stanovitno domovje. In s tem za danes z Bogom! Jo s. Levičnik. Iz Kranja 1. jan. — Med tem, ko se že umirajoči ustavoverci Še vedno šopirijo proti Slovencem in s pojednami praznujejo rojstni dan decemberske ustave, ktera niti živeti niti umreti ne more, ter pijani pruskih zmag prijateljsko stegujejo svoje roke proti nemškemu carstvu, med tem navdušujemo se mi domačini za našo pravično reč in delamo za povzdigo narodnega čutstva našega mesta in njegove okolice. V čitalnici, središču ndrodnega življenja, imeli smo to zimsko aaisono tri besede, pri kterih so se predstavljale tukaj še ne igrane igre „V Ljubljano jo dajmo", „Filozofu in ,,Strup", in ktere so se vršile tako dobro, kakor se le od diletantov zahtevati more. Popisal Vam besed bolj na tanko ne bom, kajti naše igralne meči so Novičnim čitateljem dovelj znane, posebno naj le omenim gospodičini F. in K. Jugovičevi, gospodičino M. Ulrihovo in gosp. Centriha, ki so kot novinci stopili na oder, a se vedli ko izurjeni igralci. Vsi drugi so nam že stari ljubi znanci na našem gledisčinem odru od prejšnjih let. Navdušeno smo jim zmiraj ploskali in z veselimi klici kazali svojo zadovoljnost. Le tako naprej! — V tem mesecu bila nam je pri srcu tudi revna šolska mladina, koj o je zavoljo pomanjkanja zimske obleke trpinčil hud mraz ter rušil njeno zdravje. Napravili smo tedaj v Čitalnici dobrodelno „besedo", ki je podarila 30 šolarjem in šolaricem glavne naše šole popolno obleko in obutev in deloma tudi 15 gimnazijalcem. V to zdatno podporo sta še posebno s svojima doneskoma pripomogla dva prijatelja šolske mladeži gosp. baron Anton Zois in gosp. Fidel Trpine. Hvala jima! Vrh tega pa je še milosrčni gospod Valentin Plei-weis nam iz Dunaja poslal že narejene obleke za 18 učencev, 18 učenk in 6 revnih mestjanov, za kar se mu tukaj v imenu obdarovanih še posebno zahvalujemo. Na sv. večer se je potem revnim šolarjem in šolaricam glavne šole v čitalničini dvorani vpričo gosp. dekana, gosp. šolskega ravnatelja, gg. učiteljev in druzih prijateljev šolske mladine po primernem govoru prečastitega gosp. dekana Resa delila obleka. Solzice hvaležnosti, ki smo jih pri tej priliki videli igrati v očeh obdarovanih, bile so nam v dokaz , da smo storili res dobro delo. — Na sv. Štefana dan je imela čitalnica svoj občni zbor. Iz sporočil blagajnikovega in tajnikovega smo razvideli, da se društvo naše dobro krepča in utrja. Za predsednika bil je izvoljen gosp. Leop. Ju-govic, za denarničarja g. F. Sajovec, za odbornike skoraj vsi prejšnji, le gosp. dekan J. Reš in gosp. Drag. Pec sta na novo izvoljena. Od rodoljubja, sprevidnosti in žrtljivosti naših čitalničinih odbornikov pa pričakujemo, da se tudi v prihodnje ne bo podiral, ampak še krasnejši in močnejši zidal naš narodni dom. V to pomozi Bog! Iz Postojne 9. pros. {Beseda v naši čitalnici) na dan novega leta se je v vseh razdelkih izvrstno vršila ; ponosno smemo izreči, da imamo moči, za ktere nam je marsikdo nevošljiv. — Zopet bode 15. t. m. veselica v čitalnici, in sicer s petjem, deklamacijo, predstavljanjem veseloigre „živomrtva zakonska" z godbo in plesom, h kteri so čitalnični udje, pa tudi gostje vseh stanov uljudno vabljeni. Vrh v okraji črnoineljskein. — Z novim letom se je pri nas ustanovila pošta, ki je s pošto v Vinici po pismonosu v zvezi, ki 4krat v tednu sem in tje gre. Ob ^enem se je opustila trikratna peš-pošta med Vinico in Črnomljem in na njeno mesto je stopila 4krat na teden pismonoška pošta. Iz Ljubljane. (Političnega društva Slovenije") občni zbor je bil 6. dne t. m. Predsednik dr. Jan. Bleiweis je začel zbor z ogovorom, v kterem se je spominjal društvenega delovanja v preteklem letu, posebno povdarjaje sijajno zmago pri volitvah poslancev v deželni zbor, ktere je vodil društveni odbor, in pa prevažnega shoda jugoslovanskih rodoljubov 1. decembra. — Potem je društveni tajnik Jan. Murnik bral poročilo o delovanji od 27. jan. 1870. leta do 6. jan. t. 1. — Zdaj pa se je začela jako zanimiva razprava o. 1» točki današnjega programa, namreč o tem: ,,ali društva Slovenije" pritrdi programu jugoslovanskemu, razglašenemu iz Ljubljane 1. dec. 1. L? V imenu odborovem je prvi besedo poprijel dr. C o sta, in ko je on končal svoj govor, je nadaljeval dr. Razlag isto obravnavo. Ob& govora, mnogokrat s živahnimi dobro-klici po-zdravljana, sta temeljito in jasno dokazovala sedanjo silno potrebo edinstva južnih Slavenov, živečih v habsburški monarhiji, — da želja po tem edinstvu ni nova iznajdba, in kamo meri ta ideja; obd govornika sta vrh tega pa tudi na tanko sitice djala ugovore nekterih Slovanov in drugih velikih Nemcev, še posebno pa zmešano pamet ljubljanske nemškutarske klike, ki svoje blato poklada v „Tagblattu. In konec teh govorov, ki sta trajala blizu dve uri in ktera bodo „Novice" obširnejše prinesle drugi pot, je bil ta, da je bil predlog, da društvo „Slovenije" popolnoma pritrdi onem programu, s sijajno manifestacijo navdušeno sprejet. Ker je zborovanje ta večer trajalo že blizo tri ure, so ostale točke programa današnjega, bile odložene za prihodnji zbor, ki se kmalu skliče; le predlog gosp. R. Mihelača iz Radoljice, naj odbor priprave dela za to, da se letošnje leto napravi tabor v Lescah na Go~ renskem, je bil še sprejet, in izid novih volitev v odbor „Slo\enije" razglašen, po kterem so bili voljeni: dr. Janez Bleiweis, dr. Costa, dr. Razlag, Jan. Murnik, dr. Poklukar, dr. Ahačič, Mih. Pakič, dr. Mencinger, Fr. Sovan stareji in Peter Kozler. — (V odborovi seji družbe kmetijske) 8. dne t. m. so se obravnavale sledeče važnejše stvari: Osnovali so se odseki; načrt postave, kako ravnati pri kužnih živinskih boleznih, ki ga je ministerstvo poslalo družbi v pretres, je bil izročen dr. Jan. Bleiweisu v poročilo; slovenski prevod gosp. J. Zelena Trientelnove knjige o planinskem gospodarstvu je bil izročen dr. J. Orlu, Dimicu in dr. J. Bleiweisu v pregled; poročila podružnic o poljski policijski postavi so bila izročena po prvomestniku g. Seunig-u 4. odseku , poročilo o čbelarski postavi pa po prvomestniku dr. Orlu 3. odseku vprevdarek; da se bodo spet letos ovce za pleme dale gospodarjem, in da se bode seme svilnih črvičev delilo svilorejcem , naj se po ,,Novicah" in „Laib. Ztg." razglasi; administrator gosp. Lovro Mencinger v Golem je bil za djanskega uda sprejet. — V tej seji je naznanil predsednik pl. Wurzbach pismo prečastitega gosp. misijonarja Franca Pirca iz Crow Winga v Minesoti v Ameriki, v kterem se 841etni starček s srčnimi besedami zahvaljuje za sreberno meda-lijo, ktero mu je lani kmetijska družba poslala v priznanje nepozabljivih zaslug njegovih za sadjerejo kranjsko. Zdaj — piše g. Pire — imam vse druge divjake cepiti vvelicih indijanskih puščavah; ono požlahnovanje 15 divjih drevesic doma na Kranjskem bilo je le mala priprava za sedanje imenitno delo, v ktero me je previdnost božja poklicala pred 35 leti. Vendar sem Vase svetinje tako vesel, da jo večkrat poljubim — kot spominek mojih dragih rojakov. Temu pismu je prečastiti starček priložil pesmico, imenovano „pesem mojega življenja" , v kteri v 7 jezicih (vsaka štrofa je pisana v drugem jeziku) popisuje dogodbe svojega življenja. Začenja se pa pesem slovenski tako-le: Ljuba moja krajnska dežela! Prav se spomnim rad na Te, Ker si men' življenje dala Ino starše, k7 me zrede'; itd. — Trgovsko - obrtnijska zbornica je v včerajšnji seji, o kteri poročamo prihodnjič, zopet enoglasno izvolila gosp. V. C. Zupana predsednika in gosp. J. N. Horaka podpredsednika. — (Deželna šola za slepe?) Ministerstvo za nauk in bogočastje je naročilo obravnavo, da bi se napravila za Kranjsko, Goriško in Primorje posebna šola za slepe. Vsled tega je deželni odbor sklenil, obrniti se na deželno vlado, da se po političnih gosposkah na tanko poizve število slepih cele naše dežele, in koliko jih je te starosti, ki še niso šolskemu poduku odrastli. V tej zadevi se je obrnil deželni odbor kranjski tudi na deželne odbore v Gorici, Trstu in v Poreči. — Dozdaj so se pošiljali ubogi slepi iz Kranjskega navadno v slepcevsko šolo v Line v zgornje Avstrijsko, kolikor namreč so zadostovale v ta namen od dobrotnikov napravljene štipendije. — (Zarad ravnopravnosti slovenskega jezika pri go-rensko-ljubljansko-trbiŠki Železnici) je g. A. Neuman, aktionar Rudolfove železnice na Dunaji in mož pravice, že v lanskem občnem zboru sledeče 4 predloge stavil, po kterih naj bi se varovala ravnopravnost slovenskega jezika, namreč: 1) vsi oklici, vsa naznanila itd. naj se razglašajo v slovenskem in nemškem jeziku, 2) napisi povsod naj bodo v obeh jezicih, 3) kondukterji naj bodo zmožni obeh jezikov, 4) isto tako tudi uradniki in služabniki, ki imajo z ljudstvom na železnici opraviti. Upravni svet (verwaltungsrath) je gosp. Neumanu obljubil, da se zgodi, kar je zahteval, le zarad uradnikov — je odgovoril — ne bode brž iz začetka mogoče, obeh jezikov zmožnih in sicer za službo spretnih najti. — Ker pa je vrli gosp. Neuman pozneje slišal pritožbe in se je deloma tudi sam prepričal, da se ni po vsestorilo, kar se mu je obljubilo, se je o tej zadevi zopet pismeno obrnil do upravnega sveta Rudolfove železnice, naj se dano mu zagotovilo od 1. januarja 1871. leta spolnovati začne in železničnemu vodstvu ukaže, da se v vsem ravna po načelih ravnopravnosti, in s tem djansko pokaže tista pomirljivost, s ktero se Nemci tako radi bahajo. — (Pravnik) dr. Razlaga je nastopil s posebno zanimivimi članki novi — drugi — tečaj. — {Telegram iz Petrinje 7. dne t. m.) naznanja „Novicani" veselo novico, da „Zatočnik" i Mrazovic sta v konečni razpravi glede Rauchovega Lonjskopolj-skega procesa bila nekriva proglašena. — Po takem je ban Rauch obsojen. — (Predstava dramatičnega društva) v deželnem gledališču preteklo nedeljo je napolnila vse prostore tako, da je dohodek znesel 240 gold. Posebno čestitamo danes gosp. Nolli-ju, ki je v dobro zloženi parodiji opere „Faust in Margareta" v vsakem oziru res izvrsten bil. V priljubljeni opereti „Skrivnost ljubezni" so se odlikovali zopet gosp. Meden, gosp. V. Valenta in gospodičina Neugebauerjeva in zaslužili živahno pohvalo. „Strah v kuhinji" je nedeljska burka le bolj za — „olimp", vendar je gosp. Kaj želu dala dobro priliko pokazati svoj lepi komični talent; gospa Odi-jeva, ktera vsako rolo izvrši dobro, je tudi „perico" prav dobro delala. Svetovali bi vendar dramat. društvu, naj bi s tacimi glumami prav skopo bilo. — (Enajsta slovenska predstava) dramatičnega društva v deželnem gledališči bo v saboto 14. j anuarij a. Igrala se bode prvikrat izvirna veseloigra v 3 dejanjih „Roza", ktero je spisal dr. Fr. Cele s t in. Zraven te igre pride na oder nova komična opereta „Ljubica na strehi". Tedaj gotovo dosti zanimivega gradiva za en večer. Sedeži se bodo dobivali, kakor po navadi. — (Dobra orglarska služba.)^ Iz gotovega vira po-zvedamo, daje v Radgoni na Stajarskem izpraznjena služba cerkovnika in orglarja, ktera nad 800 gid. donaša na leto. Vrh tega si orglar v prostih urah lahko mnogo zasluži. Ume se samo po sebi, da žele dobiti izvrstnega muzika od 27-40 let starega, ki ume gene-ralbas in je zmožen voditi cerkveno petje in godbo. Kdor si je svest teh zmožnosti, naj kmalu — saj do 17. t. m. — vloži svojo prošnjo pri predstojništvu dekanijske župe v Radgoni (Radkersburg) na Stajarskem. — (Katoliška družba) ima občni zbor v torek 24. dne t. m. popoldne ob 5. uri v dvorani katoliške be-sednice v Virantovi hiši. Dnevni red: 1. Nagovor predsednikov. 2. Letno poročilo tajnikovo. 3. Posamesni predlogi. 4. Volitev pregledovalcev računa. 5. Volitev odbora. 6. Srečkanje za dobrodelne namene. — Družbena maša bo ravno ta dan zjutraj ob 10V2 uri v Ur-Šulinski cerkvi. Odbor. — (Čitalnica naša) napravi sledeče predpustne veselice: 1. ples 15. januarja; 2. slovesna beseda Vodniku na spomin s plesom 2. februarja; 3. ples 12. februarja; 4. ples 19. februarja. Razun teh veselic bode pustni torek ples z maškerado; o tem pa so še razgovori, ali jo napravi čitalnica ali Sokol ali čitalnica združena s Sokolom. — (Ljubljanski gemeinderaih, cele gore snega po mestu, in pa njegov protest zoper slovenski učni jezik t; mestni Šoli.) Ljubljanski gemeinderath, ki bi zdaj moral posebno skrb obračati na to, da mesto ni podobno zanemarjeni vasi, da bi se tedaj veliki kupi snega odstranili vsaj od tacih krajev, kjer so ulice ozke in kjer se ob tržnih dnevih shaja veliko ljudi, ki preklinjajo nečimurnost „rotovža", se raji sprehaja o tacih sklepih, kteri kažejo, da - namesti da bi teptal sneg s svojimi nogami — tepta pravice naroda slovenskega v šolah ! Deželni šolski svet je namreč, kakor je bralcem „Novic" iz lanskega leta znano, vsled dotične šolske postave vredil učni jezik po ljudskih šolah na Kranjskem. V tej vredbi, o kteri se je lanski „Slov. Nar." grozil, da je zel6 nemškutarska, pa vidi zdaj ljubljanski gemeinderath edino kraljevanje slovenskega jezika (riick-sichtslose Geltung der slovenischen Sprache) in v dokaz tega kliče „Tagblatt" v velikanskem lajtartikeljnu celd neki drug spis ,?Slov, Naroda" na pričo (to ima „Nar." od „doslednosti" svojih člankov!). Da bi tedaj ljublj. gemeinderath zaviral vredbo dež. šolskega sveta, je na predlog dr. pl. Kaltenegger-j a enoglasno sklenil odpor (protest) zoper ukaz deželnega šolskega sveta, češ, da vsled §. 6. šolske postave ni zaslišal občin, predno je odločil učni jezik ljudskim šolam. In celi gemeinderath in po njem celi konstitutioneller verein je dr. Kalteneggerju živahno ploskal pravo! pravo! In brž drugi dan, čujte! je ,,Neue fr. Presse" že prinesla telegram prijatlom pruskim, da ljubljanski gemeinderath protestuje zoper slovenski učni jezik v mestni šoli, in Bismark, sicer zel6 potrt, da se mu ne posreduje bombardovanje Pariza, je neki čez 3 dni, bravši to novico iz Ljubljane, ves vesel, da „nemčija do Adrije še ni zgubljena", na en požirek izpil celo buteljo šnopsa. 16 Naj nam častiti naši bralci ne zamerijo, da ne moremo resno govoriti o premuhastem protestu „rotovža", po kterem pri nas na Kranjskem bi še le morali p oz vedo vat i, kteri jezik — razun Kočevja in Weissen-felsa — je deželni jezik!! Ali je mar deželni šolski svčt v gornji Avstriji, v dolnji Avstriji itd. tudi še le občine vprašal, najemu povedo, kteri jezik naj ondi bode učni jezik? Ce nam modri ljubljanski gemeinde-rath pov6, da se je ondi to zgodilo, tedaj bodemo tudi mi rekli, da kranjski deželni šolski svet bi bil moral popred zaslišati naše občine. In če bi bil zarad kopice ljubljanskih nemškutarjev deželni šolski svčt princip postavil, da hoče barati ljubljanski „rotovž" , tedaj bi bil moral vprašati vseh 347 občin, in kmalu, ko se bodo osnovale druge občine in drugi zastopi občin, moral bi zopet jih poprašati in potem vsake 3 leta po novih volitvah občinskih zastopov! „Pojte rakom žvižgat s takimi burkami" — — bi vam jo zapel ranjki Prešerin. Tam, kjer narodi mešane narodnosti bivajo, ima to zaslišanje občin pomčn in za take dežele velja oni §. omenjene splošne cislajtanske postave; pri nas na Kranjskem ni tega; kranjski narod je slovenski narod, in če je tu in tam kak Nemec vmes, zavoljo teh od zunaj pri-šlihposamcev kranjska dežela ni nemška in Ljubljana ne nemška, sicer bi tudi mesta Zagreb, Lvov, Pest, Reka, Trst itd. morala biti nemške, ker ondi mnogo več Nemcev gostuje kakor v Ljubljani. Na Dunaji biva na tisoče Slovanov in vzlasti Cehov, — vprašamo vas: ali se zavoljo njih v šolah uči češki? §. 19. temeljnih državnih postav nam je sveta postava; po tej postavi mora našemu narodu obveljati narodna pravica; posamesni nemški ljudje nikjer ne delajo naroda. Mi si po nobeni sofistiki ne damo sukati §. 19., ki govori od več narodov (mehrere Volksstamme); na Kranjskem je slovenski „Volksstamm" po vsem Kranjskem, v Kočevji in Weissenfelsu pa je betvica nemška, zato je ne sili nikdo, da se uči slovenski, zato pa tudi po vsem drugem Kranjskem ne more siliti nikdo, da se uči nemški. V naših srednjih šolah se zoper §. 19. še sila godi narodu našemu z nemškim učnim jezikom, ktera bode prestala brž, ko na mesto krivice stopi pravica in se postava bode strogo spelja-vala. Da bi se pa branilo takim, ki se hočejo tudi nemški učiti, tega noben pameten človek ne zahteva, vsaj tudi mi cenimo resnico tega, da kolikor jezikov znaš, toliko človekov veljaš. Al da se našemu narodu v njegovi deželi zapira nauk v njegovem častitljivem maternem jeziku, — da se naša šolska mladina v ljudskih šolah še trpinči s tujim jezikom, — da se jezik našega naroda psuje za „bauernspracbe" in učenje maternega jezika za „verbauerung", kakor po tolovajsko govori „Tagblatt", zoper to moramo prote-stovati pred vsem svetom. Da pa prav jasno pokažemo, kam merita ljubljanski „rotovž", kteremu je dr. Kal-tenegger v gori omenjeni seji organ bil, in ljubljanskemu „bezirksschulrathu", kteremu je Dežman prvi kolovodja, naj povemo prečudno istorijco , ki smo jo te dni izvedeli iz sledečega nam došlega pisma: (Poslano.) Iz tako imenovane „druge" mestne šole so nam prinesli otroci k božičnim praznikom šolska naznanila na dom, ki so zato narejena, da se stariši 4krat na leto prepričamo, kako se naši otroci učijo v šoli. Toda kako smo se zavzeli videti ta naznanila v nemškem jeziku. Dasiravno s tem razžaljeni, bili bi vendar molčali k predrznosti te mestne šole, ako se bi bilo tudi po druzih šolah enako ravnalo. Toda poslušajte! V šentjakobski šoli, ki je menda tudi mestna, dajala so se slovenskim starišem slovenska na- znanila; v nunski šoli, kakor smo izvedeli, dajala so se nekterim otrokom tudi slovenska naznanila, in še cel6 na c. kr. vadnici bili so učitelji in njihov vodja toliko pravični, da so naročili otrokom, naj poprašajo domd svoje stariše, ali žete nemška ali slovenska naznanila, da se jim po želji starišev tudi napišejo. (To se je tudi zgodilo, kar je vse hvale vredno.) Vprašamo tedaj, odkod neki pride, da so se le v naši drugi mestni Boli dajala brez razločka zgolj nemška naznanila, ki jih ne razumemo vsi? Mar je ta šola le za Nemce? Mar ne hodi v to šolo večina otrok slovenskih starišev? Odkod tedaj ta silovita predrznost teh mestnih učiteljev, ki se z našimi žulji plačujejo? Kaj bi rekli Nemci, ako se jim bi kaj enacega zgodilo, kakor se je nam, in bi se jim poslala zgolj slovenska sporočila? Mi pa tudi nočemo, da bi se nam krivica godila, ter imenujemo to djanje grdo predrznost in se očitno pritožujemo zoper krivico, ki se nam slovenskim starišem godi v tej šoli. Mi nočemo in ne trpimo, da bi se naši otroci ponemčevali, pa tudi zahtevamo, naj se nam piše v domačem jeziku, da razumemo, kar beremo! Več starišev, ki imajo svoje otroke v tej šoli.