V oprati, 4 Din. « Fn—mm— HrvB- ka 1 Din. meaečno, M (prejema list naročnina M dom fas po poitl dostavljen list S Dta. - Celoletna naročnina {• 50 Din, polletna 35 Din, četrtletna 13 Din. Cena inte-ratom po dogovora PO^£»££JSK/ Uredništvo: tarieva je« Telelo« ŠL 4001, 40-02, 40-03, 40-04 in 40-05. L»t uhaja vsak ponedeljek tvo: Kopi-uL Jt 6/111. S£OVENEC Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Poštni ček. račun. Ljubljane 10.0«), Telefon štev. 4001. Pogreb kneza Arsena na Oplencu Nj. Vel. kralj Peter je osebno spremil truplo očeta Nj. Vis, kneza namestnika Pavla do grobnice Karadjordjevičev Belgrad, 23. oktobra. AA. Truplo blagopo-kojnega Nj. Vis. kneza Arsena, očeta našega prvega kr. namestnika Nj. Vis. kneza Pavla, so danes pokopali v prisotnosti Nj. Vel. kralja Petra II., Nj. Vis. k n c g i n j c Olge, Nj. Vis. kneza namestnika Pavla, zastojmikov vlade, diplomatskega zbora v kripti cerkve dinastije Karadjordjevičev na Oplencu. Dvorni vlak, s katerim so pripeljali truplo kneza Arsena, je odpeljal s topčiderske postaje ob 10.15 v Mladenovac. Z istim vlakom so prišli v Mladenovac spremljajoč pokojnikovo truplo Nj. Vel. kralj Peter II., Nj. Vis. knez namestnik Pavle, Nj. Vis. kneginja Olga, kraljevska namestnika Radenkn Stankovič in dr. Perovič, minister dvora Antič, prvi adjutant Nj. Vel. kralja Hristič, guverner kraljevskega doma Jeremija Jovanovič, dvorne dame gospe Hadzič, Lozanič, Grujič, Srs-kič in Djundjerska ter člani civilne in vojaške kraljevske hiše. V Mladenovcu V Mladenovac je dvorni vlak prispel ob 11.15. Prihod vlaka so pozdravili s sviranjem državne himne. Častna četa je pozdravila ob izstopu Nj. Vel. kralja, Nj. Vis. kneza namestnika in Nj. Vis. kneginjo Olgo Nato so vojni tovariši pokojnika iz let 1912—13, in sicer bivši komandant timočke divizije Dragotin Milutinovič, komandant šuma-dinske divizije Milutin Marinovič, komaudant 2. polka konjeniške divizije Vojin Colak-Antič, ter komandanta 4. in 3. konjeniškega jxdka Javren Lazič in Savakič prenesli iz vagona truplo pokojnika v okrašeno čakalnico. Pred odhodom sprevoda je dvorni prota Mihajlo Popovič izvršil ob asistenci dveh duhovnov in enega diakona kratko spominsko cerkveno svečanost. Ob tej priliki je častna četa oddala salvo. Skozi Mladenovac, ki je bil okrašen z žalnimi zastavami, je sprevod krenil dalje v Oplenac. Na čelu sprevoda so podčastniki nosili križ in kolivo, nato so sledili vozovi z venci in z dekoracijami kneza Arsena, tovariši iz let 1912 do 1913, nato voz z duhovniki, potem pa vozovi Nj. Vel. kralja Petra II., Nj. Vis. kneginje Olge in Nj. Vis. kneza namestnika Pavla. Sledili so vozovi s kraljevskimi namestniki, dvornimi damami, in člani civilnega in vojaškega doma kralja. Za njimi se je zvrstila dolga vrsta Belgraj-čanov in domačinov iz okolice, posebno iz Šuma-dije, in dijaki srednjih šol. Na vsej poti od Mla-denovca do Oplenca je tvorilo ljudstvo gost žalni špalir. Na Oplencu Ob 12.15 so zvonovi s cerkve na Oplencu oznanili prihod pogrebnega sprevoda. Pred cerkvijo je tvorila špaiir vojaška četa z zastavo in godbo, en eskadron in ena konjeniška baterija kraljeve garde, trije eskadroni 5. konjeniškega polka kraljice Marije in drugi oddelki vojske. Prisoten je bil tudi občinski odbor iz Topole z večjim številom tamkajšnjih meščanov. Dva gard-na jKjdnarednika sta nesla v cerkev križ in ko-Ijivo, vojni tovariši blagopokojnega kneza Arsena pa so spremljali prenos krste, katero so podčastniki kraljeve garde postavili v cerkvi na ka-lafalk. Na krsto je bila položena državna zastava s kraljevskim grbom in z vojaškimi znaki pokojnika, s sabljo, čapko in ikono. Tovariši iz vojnih let 1912—13 so se postavili okoli krste kot častna straža. Pogreb Kraljevski dom Za krsto so stopili v cerkev Nj. Vel. kralj Peter II., Nj. Vis. knez namestnik Pavle, Nj. Vis. kneginja Olga, za njimi po ostala dva kraljevska namestnika, dvorne dame, kraljevi adjutant general Colak-Antič, guverner kr. doma Jeremija Jovanovič, dvorne dame in osebje civilnega in vojaškega doma Nj. Vel. kralja. V cerkvi je imel govor patriarh Gavrilo, v katerem je orisal zasluge blagega jx>kojnika. Vlada Ob krsti so sc zbrali tudi člani vlade z ministrskim predsednikom dr. Stojadinovičeni ter ministri dr. Antonom Korošcem, dr. Spahom, generalom Nedičem, Cvetkovičcm, Magarašc-vičem, Stošovičem, Cvrkičcm, Djordjcvičem, dir. Krekom, Letico, Stankovičcm, Novakovičcm, Hodžero in Kulcnovičcm. Poleg so se še zvrstili predsednik senata Mažuranič, pndj>redtsednik senata Jankovič, predsednik narodme skupščine čirič z obema podpredsednikoma, in drugi. Zastopniki tujih držav Diplomatski zbor je zavzel mesto ob levi strani oltarja. Bolgarskega kralja in bolgarsko vlado jc zastopal bolgarski poslanik na našem dvoru Popov, grškega kralja in grško vlado je zastopal poslanik Bibica-Roseti, italijanskega kralja in cesarja in italijansko vlado je zastopal poslanik Mario Indelli, romunskega kralja in vlado odpravnik fioslov romunskega poslaništva Geplescu, predsednika Zedinjcnih ameriških držav poslanik Brice Leyn, predsednika francoske republike in francosko vlado poslanik Brugere, predsednika turške republike poslanik Hajdar Aktaj. Dalje so se zvrstili ostali člani diplomatskega zbora, zastopniki senata in skupščine, in generaliteta na čelu z načelnikom generalnega štaba armadnim generalom Simonovičem. dalje predsednik belgrajske občine Vlada Ilič, šef centralnega presbiroja Kosta Lukovič, glavni urednik ^Samouprave« Milan Stoimirovič-Jo-vanovič, šef odseka centralnega pre«biiroja Denič, delegati mest iz. štipa, Prilepa in Ku-katera je po zmagi vkorakal po- manova. v Na vrsti so sedaj kolonije Nedvoumne besede v nemškem uradnem listu Berlin, 23. oktobra. AA. DNB: Nemška diplomatska politična korespondenca piše danes o poskusih gotovih angleških krogov, da bi napravili zmedo v razpravljanju o vprašanjih kolonij v vseh delih angleškega imperija. S tem očividno povzročajo po gotovem načrtu nemir, dasi s strani Nemčije ni bil dan noben povod, da bi se sprožilo vprašanje kolonij na ta način, da bi se nemškim željam postavile nasproti čim najbolj nemogoče ovire. Na drugi strani pa je viden namen, da bi se Nemčiji vsilil rok, kdaj naj se to vprašanje razpravlja, če le mogoče z neugodnim uspehom za Nemčijo. Umevno je, da takšni poskusi nikakor ne morejo vplivati na Nemčijo, niti na njeno delovanje. Nemčija za sebe ne zahteva ni- česar, kar po pravici pripada komu drugemu. Toda nemški rajh zahteva za sebe ono posest, ki mu jc bila uekdaj odvzeta na podlagi lažnivih trditev. Pri tem ne, igra nobene vloge dejstvo, kateri državi jc bil tedaj poverjen mandat za upravljanje nemških kolonij. Zdravi razum potrjuje — kolikor kasneje, toliko nujneje — mora hiti krivica končno odstranjena in da tisti, komur je bilo upravljanje kolonij poverjeno, vrne to onemu, komur je bila odvzeto z lažnivimi trditvami. Tako pojmovanje rajha izključuje vsako potvorbo in krivo tolmačenje dejstev. Iniciativa za te krivice ni v rokah Nemčije, temveč v rokah vseh onih, ki nosijo odgovornost za popravljanje prejšnjih napak. Beneš o svojih načrtih lz Londona pojde v Čikago v Ameriki London. 23. oktobra. AA. >Sunday Chronicle« prinaša sledečo izjavo bivšega predsednika češkoslovaške republike dr. Beneša: Jaz sem odslej samo navaden državljan in se zaradi tega trudim samo da uredim svojo lastno bodočnost. Razen tega mi jc sedaj nemogoče govoriti o nedavnih dogodkih. Bodočnost in usoda Češkoslovaške sc nahaja sedaj v rokah vlade, torej v najkompetentuejših rokah. Samo kaki »nad-proroki« bi si mogli prorokovati kar prorokujejo, kar bi se v bodočnosti moglo zgoditi. Svoje osebne stvari na Češkoslovaškem sem uredil tako. da morem bivati v inozemstvu, kolikor rasa boni smatral za potrebno. Ponavljam, da nočem dati nikakih političnih izjav niti intervjujev, niti v Angliji, niti v Ameriki. Beneš bo ostal tri do štiri ledne na Angleškem. Govorilo, da dr. Beneš ni bolan, da pa jc zelo utrujen in vse, kar bi on mogel povedati I glede svojega bodočega življenja v Ameriki. — I je to, da sam ne ve o tem prav nič. Dr. Beneš je samo sprejel brzojavno jx>nudbo. da bi imel nekoliko predavanj na čikaški univerzi. O podrobnostih pa še ni razpravljal, ker je vse odvisno od njegovega zdravja. Razgovori v Pragi Praga, 23. oktobra. AA. Štefani: Češkoslovaški minister za zunanje zadeve Chvalkovsky je danes sprejel madžarskega poslanika v Pragi in z njim razpravljal o vprašanju ponovnih razgovorov med Madžarsko in Češkoslovaško. Nato je Clivalkovsky sprejel podkarpatskega notranjega ministra Turčanskega, s katerim je razpravljal o istem vprašanju, nato pa je Turčanskega sprejel češkoslovaški ministrski predsednik Sirovy, ki mu je dal nasvete o tem, kakšno stališče mora zavzeti Češkoslovaška nasproti zahtevam madžarske vlade. kojni knez na čelu naše vojske kot komandant konjeniške divizije. Pogrebni obred Opclo je opravil patriarh Gavrilo ob asistenci drugih visokih svečenikov. Po končanem opelu jc imel v globoki tišini pratriarh Gavrilo govor, v katerem je oživel spomine na težke j dni iz dobe osvobojenja. v katerih je pokojnik kot komandant konjeniške divizije igral tako . značilno vlogo. Po končanem govoru patriarha so zvonovi naznanili konce opravila, častniki in podčastniki pa so prenesli krsto v kripto. V kripti je patriarh opravil kratko spominsko cerkveno opravilo. Zatem so v kripti ostali le Nj. Vel. kralj Peter II., Nj. Vis. knez namestnik Pavle in Nj. Vis. kneginja Olga, ria so se poslovili od blagega pokojnika Ko so se vrnili iz krrple, ko jim ponudili koljivo. Nato so pa položili krsto v kripto, kar je pozdravila vojaška četa s salvo, dočim je topništvo oddalo 21 častnih strelov. Nj. Vel. kralj Peter II., Nj. Vis. kneginja Olga in Nj. Vis. knez namestnik Pavle so so nato /, avtomobili vrnili v Mladenovac, odkoder so sc z dvornim vlakom odpeljali v Belgrad. Le še danes in jutri imajo člani in somišljeniki JRZ možnost, da si zagotovo volivno pravico za II. december, ako morda še niso vpisani v volivno imenike. Pazile! 11. decembra bo mogel volili le listi, ki je vpisan v volivni imeniki Stopite takoj v mestno tajništvo JRZ na Gosposvetski eesli 10-1, kjer morete vpoglodati volivno imenike. Tam dobite ludi vsa potrebna pojasnila in navodila glede vpisa, izbrisa ali popravka v imenikih. Mestno tajništvo JRZ v Ljubljani, Gosjiosvel-ska cesta 10-1 (tel. 37-04) je odprto v volivni borili vsak delavnik od H zjutraj do S zvečer. Novi češki predlogi Budimpešta, 23. oktobra. A A. MTI: Ponoči so dosli novi češkoslovaški predlogi. Iinredy je takoj začel proučevali nove češkoslovaške predloge, obenem z. ministroma Kanyo in Telekyem. Dopoldne je bila seja madžarske vlade, na kateri so pretresli te češkoslovaške prolipredloge. Po končani seji je Horthy sprejel Imredva in Kanyo, ki sla mu poročala o seji vlade. Kanva je zalem napravil madžarske prolipredloge, katere bodo po konferenci med lmredyem in Kanyo poslali v Prago. Diplomatski solrudnik MTI je izvedel, da novi češkoslovaški predlogi pomenijo napredek nasproti prejšnjim predlogom v toliko, da upoštevajo narodnostne moje, ker pa tega načela ne uporabljajo za gotova mesta z znatnim madžarskim prebivalstvom, smatrajo, da so ti predlogi še vedno nesprejemljivi. — Madžarski profipredlogi ugotavljajo, da praška vlada ne želi priznati teli načel, ki so služila kol podlaga sporazuma v Mo-nakovem. Madžarska vlada smatra, da ima pravico na podlagi narodnostnih načel, da zliteva spoštovanje tega načela. V madžarskih diplomatskih krogih izjavljajo, da je nesprejemljivo, da Praga še ne želi priznati tega načela v |k>lni meri. Socialni teden v Zagrebu „Cerhev odklanja svobodo divjakov, enako pa tudi vsemogočno samovoljo države" Zagreb, 23. oktobra. Včeraj -opoldne je sprejel zagrebški nadškof g. dr. Alojzij Stepi nac v avdienco poslovni odbor Hrvaškega socialnega tedna, ki je prišel, de se mu pokloni kot pristojnemu ordinariju in da se 11111 zahvali za dobroto, da je prevzel pro-tektorat nad Hrvaškim socialnim tednom. Predsednik odbora prof. dr. Jurij Ščetinac je v svojem govoru poudaril, da je Hrvaški socialni teden sklican zaradi razširjenja krščanskega socialnega nauka. Nadškof dr. Stepinac se je zahvalil odboru z.a skrb in trud, ki ga jo vložil v organizacijo letošnjega Hrvaškega socal. tedna. Dr. Stepinac se je spomnil lanskoletnega zasedanja, na katerem so obširno razpravljali o najvažnejšem vprašanju, o družini, medtem pa tudi letošnji pred-mex ni ni čmanj važen, če ne še važnejši od lanskega. Letos je namreč na dnevnem redu vprašanje družabnega reda ter je čestital odboru, da so mu je posrečilo kandidirati za predavatelje odlične strokovnjake. Želel je največji uspeh njihovemu delu, ki naj prinese novo svetlobo v lo važno življenjsko vprašanje. V delu za božjo stvar ne bo manjkalo niti obilne pomoči božje pri lem vzvišenem cilju. Nadškof dr. Stepinac o družabnem redu Danes ob 9.30 dopoldne je v akademski cerkvi sv. Katarine v Gornjem gradu nadškof dr. Stepinac po klicanju sv. Duha imel nagovor pod naslovom »Cerkev in družabni red. V tem nagovoru je dr. Stepinac podčrtal, kako živimo v nemirnem času. Poprej so vladale duhovne vrednote, danes pa na žalost vlada bolj materija kakor pa duh. Danes ljudje nc želijo, da bi Bog vladal nad njimi. Socialne razmere so nevzdržne. Kažo se pravilnost izreka «pcrditia tna ex tc Israek. Razmotrival je. kako je prišlo do današnjega stanja.. In ko najdemo to pot, se bomo spet lahko vrnili nazaj. Cerkev je iz sužnja napravila človeka. To, kar niso mogli storiti rimski ccsarji, je storila katoliška Cerkev. Skozi trinajst sto let je povzdigovala gospodarski napredek, pokazala jc, kako sc lahko spravijo v sklad nasprotni interesi. V tem času so delale tudi nasprotne sile, ki se pojavljajo že v štirinajstem stoletju. Tako so učili, da se mora Cerkev umakniti iz javnega življenja. Potem je prišla reformacija Luthra. Te sile delajo šc danes. Namesto blagoslova 'vlada prokletstvo. 'Dr. Stepinac tu ni šel v podrobnosti. ker bodo to storili strokovnjaki. S prstom pa kaže na dva sistema, ki sta usodno vplivala na razmere in zdaj vsi trpijo za reformami. Rešitelj jc edino v cerkvenem nauku. Prvi jc sistem gospodarskega liberalizma, ki uči, da je človek svoboden in da se mora svobodo dovoliti tudi v proizvodnji in potrošnji. Gospodarski liberalizem ne pozna omejitvo svobode in individualnosti, edini namen pa mu jc gospodarski liberalizem. Gospodarski liberalizem enostransko dela in pozablja na relotnega človeka. Človek nima neomejenih pravic, temveč ima tudi dolžnosti do skupnosti. Se usodneje je. da je ta nauk prešel na vsa področja človeške delavnosti in da se danes no ve nič več. kdo pije in kdo plača. Drugi nauk je padel v nasprotno pretiranost marksističnega socializma. On uči. da je vse v delu. Nadprodukcija je povzročitelj zla in jc zato treba ustvariti kolektivno lastnino. Cerkev se ni mogla strinjati niti z enim niti r drugim sistemom. Cinitelj proizvodnje ni niti delo samo niti kapital sam. temveč oboje skupaj. Marksisem in socializem priznavata samo delo in hočeta osvoboditi delavca, pa sta jra vrgla v šc slabši po- ložaj. Cerkev odklanja oba sistema kot pogubna za družbo. Oba sistema rušita dostojanstvo človeka in vidita v človeku samo stroj za delo in proizvodnjo. Nc skrbita za dolžnosti, temveč samo za proizvodnjo in potrošnjo, za uvoz in izvoz. Oba sistema sta materialistična. Oba sistema žrtvujeta milijone ljudskih življenj, kot sc to danes dogaja v sovjetski Rusiji. Vsak človek ima čut. da jc ustvarjen za nekaj višjega. Človek sc noče ponižati, da hi bil podoben živali in sužnju, ki sc z njim trguje. Zato se človek udaja zlati sredini. ki jo uri katoliška Cerkev. Cerkev ostane zvesta nauku Jezusa Kristusa in je ohranila osnovna načela ljudske pravice, poudarjajoč obveznosti pravice in dolžnosti. Za obnovo ni potrebna rušite v, kot se to dogaja v sovjetski Rusiji. Cerkev odklanja divjaško svobodo in vsemogočno državno samovoljo, ki ne pozna osnovnih človeških pravic. Cerkev poudarja sodelovanje stanov, kakor prihaja do izraza v korpora-cijali, in zato jc treba osnovali sodobne korpo-racijc v sodobnih razmerah, kot je to Cerkev osnovala v številnih državah, kjer jc ta trud do-vcdel do velikih uspehov. Vse, kar sc jc zgodilo, jc ločilo človeka od Boga, človek pa sc mora spet vrniti k Bogu. ker brez njega ni obnovitve. Človek ni na svetu samo zato, da živi in uživa, temveč, da doseže večno življenje. Življenje po načelu Evangelija dola človeka srečnega. Sodobnemu človeku so iztrgali Boga iz srca in zato je postal obupancc. Treba jc iskati Boga in pravičnosti, ostalo pa se bo dodalo in vsem bo dobro na tem in onem svetu. Nalo je v bivši hrvaški saborni cerkvi ob 10.30 na svečan način v navzočnosti nadškofa dr. Stcpinca, križevskega vladike dr. Dionizija Nja-rad.vja in škofa dr. Salis-Sevisa bil odprt v nabito polni dvorani in v navzočnosti predstavnikov univerze, znanstvenih društev, katoliške duhovščine, ženskih in moških redov in predstavnikov številnih društev 111. katoliški hrvaški socialni teden. Začetni govor dr. ščetinca Predsednik odbora g. dr. Juraj ščetinac olvarja ta teden ter izjavlja, da ga veseli, da lahko letos olvarja že tretji teden po vrsti. Preteklo leto je ta teden obravnaval družino kot temeljno osnovo življenja, letos pa bo razmotrival o vprašanju družabnega reda. Podal je kratek pregled predavanj. Prav tako je govoril o gospodarskem individualiznui in kapitalizmu, ki sla dovedla do razrednih borb. V razredni borbi jemlje kot osnovo socializem in komunizem, ki nasprotujeta kapitalizmu, ter jemlje za temelj delo, zahtevajoč ukinitev kapitala in diktaturo proletariata. Prehaja do krščanskega socializma in raznih nacionalnih pokretov po vojni, italijanskega fašizma in nemškega narodnega socializma. Ta gibanja so nastopila jiroti socializmu in so ga uničila. Zdaj hočejo ustvarili nov družabni led. Fašizem in narodni socializem sta si ustvarila tudi svojo ideologijo. Danes živimo v vrtin cu raznih družabnih gibanj. V teh borbah sc lomi ves svet, ker vsi stojimo sredi strašnega nereda in gos|iodarskega sistema, ki ga je dovedol gospodarski liberalizem. Sama sprememba reda in gospodarskega sistema ni lahka stvar. Struktura mora biti v skladu s stvarnimi potrebami ljudstva. Treba je pozorno razmotrivati. katere ideje so pravilne in katero nepravilne. Potrebno je pro učiti, -kateri činitelji spreminjajo lo strukturo in so dovedli do današnjega stanja. Ko spoznamo le činitelje, bomo lahko ugotovili, kaj je treba spre meniti in kako je treba te spremembe izvesti. P,i- (Nadaljevanje na 2. strani) Strau 9, ■PoncJoli.ki Slovenec«, dne 21. oktobra 1933. ">tc v, v?, Mogočna proslava 30 letnice Društva rokodelskih mojstrov Ljubijamu, 23. oklobra. Dne 29. aprila 18.3.") se jo v Ljubljani ustanovilo Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov. S tem se je. začelo smotrno delo za vsestranski dobrobit obrtnega stanu. To društvo vzgaja v Ljubljani že 8 3 let rokodelske pomočnike v dobre mojstre. Nad 3.31)0 pomočnikom jo društvo pomagalo, da so kot izvežbani voditelji opravljali svoj poklic, V Ljubljani bivajoči mojstri, ki so izšli iz društva, so skrbeli za društvo in so kot člani udeleževali društvenega življenja. Kmalu pa so mojstri začutili potrebo lastne organizacije. Vložili so v potrjenje pravila Društva rokodelskih mojstrov, ki jih je deželna vlada za Kranjsko dne 26. maja 1908 potrdila. Danos pa je to društvo praznovalo 30 letnico svojega plodo-tiosnega delovanja. Ob 7 zjutraj je bila v Križankah sv. maša, ki jo je daroval g. kanonik Al. Stroj, izborno pa je prepeval cerkveno pesmi pevski zbor društva rokodelskih pomočnikov. Slavnostno zborovanje Oh 10 dopoldne jo bilo v dvorani Rokodelskega doma slavnostno zborovanje, katero so po-častili s svojo navzočnostjo prevzv. g. škof dr. Rozman, zaslopnlk bana dr. Natlačena načelnik g. dr. II u ti a d , mestni župan g. dr. Juro Adlešič z mestnim svetnikom g. N o v a k <> m . minister v pok, inž. Korner, g. prior U č a k iu številni zastopniki izven ljubljanskih obrtniških društev. Dalje smo mod udeleženci opazili g. kanonika Stroja, podpredsednika zbornico za TOl in predsednika obrtnega odseka g. Ogri-na, predsednika Zveze slovenskih obrlnikov g. Kavko itd. Predsednik društva rokodelskih mojstrov g. Musar je pozdravil vso navzočne odlični ko imenoma in so jim zahvalil za udeležbo. Spominjal se je umrlih članov, katerih spomin so navzočni počastili s klicem: Slava! Sporočil je, da sla ministra dr. Korošec in dr. Krek brzojavno čestitala k društvenemu jubileju, predsednik zbornice za TOl g. Jelačin pa pismeno. S slavnostnega zborovanja sla bili odposlani vdaunstni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru 11. in Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu. Pozdravne brzojavko pa ministrskemu predsedniku dr. Sto-iadinnvieu in ministrom dr. Korošcu, dr. Kreku in Kabalinu. Nalo jo predsednik g. Musar v daljšem, lepem govoru podal zgodovino ustanovitve in tridesetletnega delovanja društva in naštet številne uspehe, ki jih jo društvo doseglo od svoje ustanovitve. Posebno je društvo polagalo važnost na vzgojo obilnega naraščaja. Ustanovilo so je Društvo za varstvo vajencev in priredil v Rokodelskem domu internat za vajence, ki so imeli in imajo šo danes popolno oskrbo s slanovanjetn in hrano. Pri svojem dolu je društvo uživalo močno pomoč in zaslomho pri vsoh oblastvih. Posebno zadnja lota jo društvu vodno in povsod bilo naklonjeno ministrstvo za trgovino, olirl in industrijo, banska uprava in prav posebno naklonjenost je pokazala društvu mestna občina ljubljanska, k čemur jo vse pripomogel g. župan dr. J. Adlešič. Svojo podpore tudi ni odrekla zbornica za TOl. Predsednik se je v imenu vsega članstva vsem najtopleje zahvalil, posebno šo ljubljanskemu županu za njegovo naklonjenost in pomoč. čestitke k slavju društva Načelnik banske uprave g. dr. Josip II u h a d jo v imenu zadržanega bana g. dr. M. Natlačena iskreno čestital društvu k 30 letnici delovanja in poudaril, da ta slavnost ti i pomembna samo za društvo, temveč zasluži, da ji vsa javnost posveti pozornost. Uspehi segajo daleč preko društvenih mej. Društvo ni vzgojilo samo obrtnih pomočnikov, ampak tudi ljudi, ki so se izkazali kol dobri javni delavci. Želi društvu še nadaljnjega plodonosnega dela v bodočnosti. Škof dr. Rožman :'tkoF dr. (Jre.gorij Rožman je čestilal dru-šlvu ua delu in uspellih ler se mu predvsem zahvalil za vzgojo vajencev,katere je društvo vzgojilo v mlade dobre mojstre. Slovenski obrtniški slan jo znan kot soliden, strokovno dobro podkovan. pošten v svojem delu. Želim, da bi društvo v tem smislu ludi naprej delovalo. Vsako delovanje obrtnika jc nekako sodelovanje z Bogom. Bog je dal materijo, katero obrtnik izpopolnjuje in nadaljuje delo Stvarnika. »Moja iskrena želja je, da hi slovensko obrtništvo ostalo na dosedanji višini in tudi v bodoče sodelovalo s Stvarnikom. Takemu delu božji blagoslov nc bo izostal,« Slavnostni govor ljubljanskega župana dr« Adlešiča Nato je spregovoril ljubljanski župan g. dr. Juro Adlešič, ki jo izvajal: Spoštovana gospoda! Cenjeni mojstri! V vsej častitljivi zgodovini Ljubljane menda ni župana, ki bi ne bil rokodelskih mojstrov smatral za svoje najuspešnejše sodelavce pri delu za blaginjo mesta. Zato pa Vaše prijazno ^ vabilo na današnjo proslavo cenim za posebno počastitev in svoj današnji obisk pri Vas smatram samo za prijetno dolžnost, da v imenu ljubljanskega mesta izrazim Društvu rokodelskih mojstrov najsrčnejše čestitke k prelepemu jubileju dela in prizadevanj za rokodelski stan in izrečem zahvalo za zasluge, ki si jih je društvo pridobilo za dobrobit občanov. Kakor so se moji predniki v mestni hiši že v davnih stoletjih zavedali, da so resnični utemeljitelji mest rokodelci, tako se tudi jaz vodno zavedam, da so Vaši predniki — rokodelski mojstri priborili našemu mestu največ pravic in svoboščin in da je predvsem njihova zasluga, da se je iz njihove stanovske zavesti v našem meslu tako krepko razvila tista ponosna iu v ljubezni za Ljubljano tako zgledna meščanska zavest, ki je vedno premagala tudi največjo ovire zdravemu napredku našega mesta. In kakor vsi drugi stanovi še vedno spoštujejo veljavo starega pregovora, da ima rokodelstvo zlato dno, tako mora tudi vsak ljubljanski župan v imenu vsega prebivalstva po vsej pravici ugotavljati, da jo rokodelstvo od nekdaj in tudi še danes zbilo dno Ijubljanel Ko s to, za ves rokodelski stan ponosno ugotovitvijo izjavljam tudi hvaležnost našega mesta, da je Vaš stan od nekdaj in šo dandanašnji najzanesljivejši temelj ljubljanske občine, hkrati tudi poudarjam, da je prav Vaše društvo najstarejši in tudi najočitnejši predstavnik toga zlatega dna našega mosta. Res je. da danes obhajamo 30 letnico Društva rokodelskih mojstrov, ker so bila prod 30 loti potrjena društvena pravita, toda prav lako tudi lahko trdim, da danes prav za prav obhajate 83 letnico svoje organizacije, ker jo bilo že pred 83 loti ustanovljeno Društvo rokodelskih pomočnikov, torej organizacijo tistih, ki so bili v njej tudi soustanovitelji Vašega društva. V resnici pa danes praznujemo tudi sto. dvesto, tristo, štiristo in celo petstoletnico stanovske zavesti rokodelcev, saj proslavljamo duha, ki jo pred pol-lisočlotjn združil ljubljansko rokodelce v cehe z istimi in enakimi nameni, kakršno ima Vašo društvo še dandanes: resnično bratsko medsebojno pomoč r boju za obstanek članov in za napredek vsega slami! ' To sto in stoletno častitljivo geslo ljubljanskih rokodelcev, je pa tudi gesto vsega dobrega meščanstva, je program, ki naj ga skuša uresničiti vsaka mestna uprava v prid vsega prebivalstva Ljubljane! Vsaka mostna uprava naj skrbi. — kakor določajo VaSa pravila: — za povzdigo strokovne in splošno izobrazbe vseli stanov, naj goji in podpira njih kulturno in gospodarsko udejstvovanje, naj varuje in brani vse sloje tor deluje za splošno blagostanje in podpira onemogle ter revne! Ta Vaš prastari program jo manifest meščanske zavesti, ki so slej in prej prizadeva za vzgojo takega potomstva, da bo kos vsent nalogam prihodnosti! Prvi slo bili rokodelci, ki ste poudarjali ikrh za mladino in so zavzemali, da svojemu stanu zagotovite bodočnost s trdnim in sposobnim naraščajem. T. Po svojih pravilih jo žo pred 83 leti Društvo rokodelskih pomočnikov skrbelo za vsestransko izobrazbo vajencev in še posebno negovalo njihovo versko in palriotično zavest, enako si je pn^ prizadevalo ludi za strokovno izobrazbo pomočnikov. I.eta 1909 ste ustanovili Društvo za varstvo vajen-. ev leto pozneje ste imeli že načrt za Vajeniški dom a 1917 sto dobili Vajenski internat, naposled ie pa I. 1936 pričel delovati prekrasni Vajenski dom in smo z njim dobili najtrdnejšo jamstvo za zdravo bodočnost rokodelskega stanu. Zakaj edino tisti stan ima bodočnost, ki skrbi za naraščaj, drugim je pa zapisan jioginl Prva dobrodelna društva v Ljubljani so ustanovili rokodelci s svojimi cehi. ki so se po ukinitvi francoskih časih spremenila v prave dobrodelne in jmgrebne organizacijo. Ljubezen do blunje-ia jo rokodelcem vedno najvišja zapored in se danes sto najtrdnejša opora vsem dobrodelnim akcijam. Prav posebne zasluge pa je rokodelski stan pridobil za naše mesto s prizadevanji, za napredek najrazličnejših obrti, da Ljubljana s svojimi izdelki lahko z uspehom tekmuje z drugimi mesti in celo z inozemstvom ter so ljubljanski rokodelci po vsej državi in tudi onkraj njenih meja po pravici v veliki časti. Oba zavoda za pospeševanje obrti sta uspeh Vaših prizadevanj za napredek rokodelskega stanu in s tem tudi za napredek in ugled vso Ljubljane. Ko je Ljubljano pritiskala stanovanjska hoda, sli bili Vi prvi in ste ustanovili Obrtniško stavbno zadrugo, ki Vam je zgradila 40 hiš s 100 stanovanji. Tako sto ludi na tem polju pomagali mestni upravi iu dajali drugim slojem najlepši zgled! Vaših zaslug za kulturni napredek našega mesla pač ni treba opisovati, saj prav oder legli doma priča o neštetih krasnih kulturnih in glasbenih prireditvah, ki so blažile srca naraščaja in Vas krepile pri trdem dolu za srečo vso Ljubljano. Rokodelci sto vtisnili najvidnejši pečal v obraz našega, mesta in tam ua jugovzhodni strani Gradu okrog sv. Jakoba in sv. Florijuna slo lo naše mesto tudi ustanovili. Ta del mesta je najstarejši in čisto rokodelski tor tudi popolnoma meščanski, da je nekdanja mestna hiša stala lani nekje na sedanjem Trgu sv. Jakoba. Kdor hodi po Ljubljani, se skoraj ob vsakem koraku niora spomnili velikanske vloge, ki jo je od nekdaj do danes igral v našem mestu rokodelski stan. Mesarji in čevljarji imajo most, čevljarji, čolnarji, ključavničarji, krojači, livarji, modarji, peki, suk-njarji, tesarji, usnjarji, zoljarji in zvonarji itnale ulico, — mesarji in opekarji coste, — a barvarji. kleparji, lončarji, strojarji imate sicer samo sto-zo, — toda vsi ljubljanski rokodelci vedno hodite po široki in trdni cesti poštenja in ljubezni dn svoje Ljubljane! Vaše geslo in Vaš program, Vaša pravila in načela jamčijo za srečno bodočnost vso Ljubljane, glavnega mosta Slovenije. S temi Vašimi gesli, programi, pravili in načeli kujte še nadalje zlato dno Ljubjano in zidajte temelje srečne bodočnosti svojega stanu in s tem ludi vsem drugim slojem, vsemu narodu in vsej mogočni kraljevini Jugoslaviji! Nn loj poti naj zmaguje in bo tudi zmagalo Vašo geslo: Rokodelstvo hodi pred vsemi! Po govoru g. župana, katerega so navzočni nagradili z viharnim odobravanjem, je čestital društvu v imenu obrtnega odseka zbornice za TOl njegov predsednik g Ivan O g r i n. G. Karel Kavka, predsednik Zvezo sloveti skih obrtnikov, je čestital v imenu matične organizacijo vsoh obrtnih društev v Sloveniji, ki slone na krščanskih in slovenskih temeljih. 30 tel jr v zgodovini kratka doba, v človeškem življenju pa no. In vos la čas jo Društvo rokodelskih mojstrov neumorno delovalo in zato tudi želo lope uspehe. Danes so vidi. kako prav so imeli mojstri, da so ustanovili to društvo. Delo društva je bilo vsestransko uvaževanja vredno, na socialnem, kulturnem in humanitarnem polju. So pa še neobdelana polja in tc jo treba obdelati, in sirer slrogo slanovsko in gospodarsko. Zato so jc društvo včlanilo pri Zvozi slovenskih obrtnikov. Društvo bo moralo skrbeti, da bo svojo člane, ki so na merodajnih mestih, vodno obveščalo o vsem, kar teži obrtni stan. Zveza slovenskih obrtnikov si je nadela težko, a lepo in koristno nalogo: združiti vse diihritniislečc obrtnike na podlagi krščanskih, slovenskih in državotvornih načel. Tn se je jm srečllo. Danes že skoraj ni večjega kraja, ki hi hil brez obrtniškega društva. Nato je govornik razpravljal o obrtniškem slami v splošnem in na koncu govora se enkral čestital k lepemu slavju r željo, tla hi tudi v bodoče delovalo nepristransko z,a koristi slovenskih obrtnikov. Nato sla čestitala društvu g. V r h o v e c iz št. Vida in pa g. P o l a k iz Kranja. Predsednik katoliškega društva rokodelskih pomočnikov in društva za varstvo vajencev gosp. stolni kanonik Si roj jo častital društvu in pri tem izvajal sledeče misli: Društvo rokodelskih mojstrov je poskrbelo, da se ho njegovo delo za dobrobit rokodelstva vršilo tudi v bodoče, ker je Mgojilo toliko zavednih, mladih rokodelcev. Dni sivo je izvcibalo toliko mladih strokovnih moči. (Nadaljevanje s 1. strani) Irebno je. da razniolrivamo posamezne pokreto fašizma, socializma, komunizma in narodnega socializma, ki hočejo spremeniti družabni rod, ugo lovili moramo, kam oni vodijo. Ugotoviti je treba in paziti, kaj jo dobrega v njih ideologiji, da bi mogli izvesti korekturo. Nato govori o krščanstvu, ki ima jasen pogled ua družabni red. S teh temeljev so lahko ocenijo vrednosti vseh sistemov in se olajša orientacija vsem onim, ki jo iščejo. Socialni teden hoče pokazali ustvaritev cerkvenega sistema v upanju, da bo lahko socialni teden dosegel vse to cilje. Sv. oče papež Pij XI. jo z zadovoljstvom sprejel o prireditvi tretjega socialnega tedna ter je v tem zadovoljstvu poslal pismo kardinala Pacellija, ki ga je prebral. Pri tej priliki se je spomnil ludi pok. hrvaškega metropolita dr. A. Bauerja, ki je z veliko pozornostjo sodeloval preteklo leto na tej prireditvi. Pozdravil je njegovega naslednika dr. Slopinca, ki je život na vasi in pozna bedo današnjega stanja In je zato pokazal tudi veliko zanimanje. Prav lako je pozdravil katoliški episkopat, vse navzočno škofe in druge. Ob 6.15 so se v dvorani sv. Jcronima pričela prva predavanja univ. prol. dr. Stjepana Bakšiča o tonil »Liberalizem in indlvlduali-zom kot filozofski osnovi kapitalizma*. Za njim je dr. Bonefacij P e r o v i č OFM predaval o kapitalizmu. Jutri in do koncu tedna so bodo predavanja nadaljevala. Misijonska nedelja v Ljubljani i-jubljana, 23. oktobra. Ta tedcu j« posvečen misijonom in slovenska krščanska javnost je primerno uporabila to priliko, da izpriča svojo katoliško zavest. V soboto in danes v nedeljo je zborovala katoliška mladina, ki se je posvetovala o svojih misijonskih nalogah. Nadvse veličastna je bila nocojšnja akademija, ki sc jc začela ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani. Vsa dvorana z galerijami vred je bila nabito polna občin-stra. Častna mesta so zasedli škol dr. Rožman, zastopnik bana načelnik prosvetnega oddelka dr. I.ovro Sušnik. zastopnik občine kanonik dr. Tomaž K I i -nar, dalje podpredsednik apelacijskega sodišča dr. Mastnak, nadalje dr. Žilko in drugi odličniki. Akademija sc je začela z nastopom pevskega zbora cerkve Srca .Jezusovega pod vodstvom g. Zde-šarja. Ta mešani zbor jc izvrstno zapel dvoje Tomče-vih in Mavovo cerkveno pesem ob spremljanju harmonija. Občinstvo je loplo pozdravilo škofa dr. Rožma-na, ki je z odra govoril zbranemu občinstvu. Že takoj v začetku je naglašal, da je Kristus dal svojim učencem v svoji oporoki ukaz: »Pojdite in učite vse narode!« S temi Kristusovimi besedami je dana katoliški Cerkvi misijonska naloga. Slovenci smo ponosni, da imamo v vrstah katoliških misijonarjev enega največjih naših sinov Friderika Barago. Škof dr. Rožman je v zelo poljudnih besedah, toda tudi točno znanstveno opisal pomen tega slovenskega misijonarja in svetniškega človeka, ki se jc odpovedal 6vojcmu lastnemu ugodju in premoženju ler se ves žrtvoval za misijonsko delo med zapuščenimi Indijanci. Škof dr. Rožman je v svojem govoru navezal mnogo svojih osebnih spominov iz svojega potovanja po Ameriki ter je številnemu občinstvu podrobno očrtal razmere v Severni Ameriki, in sicer tako, kakršne so bile za časa našega Friderika Barage in kakršne so sedaj v amerikaniziranem novem veku. Po govoru škola dr. Rozmana so sledilo razne glasbene in igralske točke. Kot avtorica se jc uspešno uveljavila na tej misijonski prireditvi naša so-trudnica gdč. Marija Brenčičcva. Ob zaključku lisla misijonska prireditev šc traja, Danes zadnja prilika, da se nasmejete (Das Madchen von gestern Nacbt) KINO MATICA tel. 21-24 Ob 16., 19. in 21. uri Poljaki ne odnehajo V Varšavi želijo neodvisno slovaško državo pod poljskim varuštvom. — Nad Čehi naj vladajo Nemci. — Rusine pa naj pobasejo Madžari. Berlin, 23. okt. TG. Tukaj so z zadovoljstvom vzoli ua znanje, da poljski poskus pri romunskem kralju, da bi se tudi Romunija udeležila razkosanja 1'odkarpatske Rusije, ni uspel in da se je zunanji minister polkovnik Reck vrnil nazaj praznih rok in razočaran. Zadnje dni so v diplomatskih krogih precej šušljali, da je bil med Nemčijo in {•'oljsko dosežen neke vrste lajni sporazum, v katerem Nemčija pristane n a poljsko zahtevo po razkosanju P o (1 k a r p a t s k e Rusije, ako za to pridobi tudi ostale interesirane države v Srednji Evropi. Nemčija, tako so namreč govorili, se trenutno noče zameriti Poljski zaradi 700.000 Ru-sinov, ki Nemčiji nič ne koristijo in ji nič ne morejo škodovati. Odmev Beckovega neuspeha v Berlinu samem in pa v nemškem tisku, kjer škodoželjnosti niso mogli prikrili, pa je dokaz, da gornjo Testi le niso bile resnične in da se Nemčija slej ko prej drzi svojega dosedanjega načela, da jo treba tudi pri Rusinili spoštovati narodnostno načelo, ki je veljalo za odrešitev sudetskih Nemcev. Iz pisanja nemškega tiska pa vedno bolj diha neka čudna razdraženost, kadarkoli pišejo o madžarsko - slovaškem sporu in o madžar-sko-poljski borbi za' skupne meje na račun Pod-karpatskih Rusinov, kajti v Nemčiji vidijo v tem prizadevanju, ki se je Poljska zanj zavzela s tolikšno trmo, poskus, tla sc ustanovi ua evropskem vzhodu neka obsežna zalvornica, ki naj Iii Nemčiji onemogočila nadaljuje gospodarsko in politično prodiranje, proti vzhodu. Veliko presenečenje jc tukaj vzbudil članek, ki jc izšel v krakovski reviji »C z a s«, kjer poljska vlada običajno odlaga svojo vodilne ideje v zunanji jiolitiki. Tu krakovski zvočnik varšavskega zunanjega ministrstva namreč razvija med drugim sledečo misli: »Niti slovaška, niti pod-karpatska ukrajinska vlada do sedaj še nista bili od nobene druge vlade priznani, razen vlade v Pragi. Čc so se slovaški in rusinski ministri raz-govarjaii z nemško vlado v Monakovein, to šc ne pomeni, da jih je nemška vlada priznala. To velja posebno za Ukrajinec. Ukrajinci v Podkar-patski Rusiji se ue morejo oslanjati na določene ljudske množice. Saj sploh ni mogoče povedati, kaj so to podkarpatski Rusini in kaj ta njihova lako imenovana narodna samoupravna vlada dejansko predstavlja ali kaj in koga zastopa. Slovaki imajo vsaj svoje trdno določeno narodno obeležje in slovaška samoupravna vlada ima pod seboj ozemlje, ki je narodnostno nesporno določeno. ter vsebino, ki odgovarja slovaški narodni samohiti. Tega ttusini v Podkarpatski Rusiji nimajo. Tega ludi njihova vlada imeti nc more.« (Poljski časopis ima v nekom oziru prav. kajti Rusinov ni samo 700.000, ki prebivajo v Podkarpatski Rusiji, ampak jih je na Poljskem šo 7 milijonov in v sovjetski Rusiji 32 milijonov, kajti rusinski narod, ki jo danos popolnoma pod-jarmljen, šteje nad 40 milijonov duš. Op. urod.) Tudi glede Slovaške odkrivajo Poljaki po- da bodo obrtni izdelki redno popolnejši, da ho naše obrtništvo lahko konkuriralo s tujimi izdelki, da bodo naša dela dobila priznanje tudi v tujini. Društvo rokodelskih mojstrov se zaveda velike važnosti zakona za zaščito delavcev v Jugoslaviji in je prepričano, da bodo dobro izvežbani, kvalificirani delavci odslej tudi za onemoglost in starost preskrbljeni, kar je najboljše zagotovilo za razvoj iti napredek obrti. Društvu jo Se častital zastopnik obrtnikov iz Brežic g. R u e li. nakar jo predsednik g. M u s a r zaključil slavnostno zborovanje z besedami: Današnja proslava 30 letnice društva ho vsemu našemu članstvu dala novo pobude in novega veselja za uspešno delo. za delo v korist slovenskega obrtništva, za njegov napredek in razvoj, za njegovo srečo in blagostanje in s lem tudi za srečo in blagostanje naše prelepo Slovenijo in našo skupno države Jugoslavije. Ob oni jiopoldno io bilo v Rokodelskem domu slavnostno kosilo, med katerim je bilo izročenih več napilnic. Popoldne so si obrtniki oglodali mostno elektrarno. Grad in nebotičnik, zvečer pa je bil v dvorani Rokodelskega doma družabni večer, ki je potekel v splošno zadovoljstvo številnih costov časi svoje karte. Ista krakovska revija razvfja namreč o Slovakih čudno misel, da bi bilo treba Slovak o p o ji o I a o m a o d P r a g e odtrgati in jih sploh popolnoma osamosvojiti, na kar hi »tudi podkarpatsko - ukrajinsko vprašanje dobilo popolnoma drugo podobo«. »C z a s« nadaljuje svoje razmišljanje takole: »Do danes še no vemo, v čigavih rokah sc nahaja bratislavska radiopostaja. Toda to vemo, da propaganda za zvezno državo, ki bi obsegala Češko, Slovaško in ukrajinsko Podkarpatsko Rusijo, nikjer ne more povzročiti navdušenja in nikjer sprožiti simpatije. Takšna zvezna država hi prve preizkušnje ne mogla preživeti in hi pri prvih težavah sama od sebe razpadla. Ni jc sosednje države nekdanje češkoslovaške republike, ki bi mogla takšno če-ško-slovaško-ukrajinsko zvezno državo resno vzeti in do nje zavzeti pritrdilno stališče. Slovaki so sedaj na tem. da sprejmejo odločilne sklepe. Ti sklepi za nas Poljake ne morejo in nc smejo hiti brez pomena. Nam Poljakom ni vseeno, kaj bodo Slovaki sklenili. Prišel je ras za Poljsko in za druge sosede, da ho treba liitro, odločno ter uspešno ravnati.« Tudi v drugih poljskih listih prihaja do izraza želja, naj Slovaki napravijo »zgodovinsko odločitev. liitro, moško in brez omahovanja.« Edino »popolnoma neodvisna slovaška država sme in more računati na dejansko prijateljsko oporo Poljske«. Iz lega pisanja hi izhajalo, da ima Poljska še bolj obsežne namene, kot je sprva izgledalo, da namreč ofividuo hoče, da pride Podkarpatska Rusija pod Madžare, medtem ko bi prevzela v a r u š t v o nad slovaško državo Poljska. Nad Cehi, ki hi bili tudi samostojna državica, pa naj bi čuvala — Nemčija. Kongres jugoslovanskega planinskega društva Belgrad, 23, akt. m. Včeraj m danes je bil tukaj kongres .Tugoslovanislkega planinskega društva. Delegati vseli društev so podali svoja poročila. Iz poročila zveznega tajnika posnemamo, da je v zvezi 29.843 članov. Predajati vsekakor Slovensko planinsko društvo, ki šteje 10.445 članov. Podružnic je 125 SPD samo jih ima 30. Planinsko koče je obiskalo v preteklem letu 143.082 planincev. Planinske kpče SlPD so sume zabeležile 81.693 obiskovalcev. Smrtnih nesreč jo bilo t! SPD ji je zabeležilo 10. Zveza je včlanjena tudi v Zvezi slovamskib planinskih društev, ki ima sedež v K rakov u. Njen sedanji predsednik jc dr. Fran Toiuinšek. Zveza je tudi tla n mednarodno umije planinskih društev. Pri volitvah so bili izvoljeni v upravo Zveze od Slovencev dr. Fran Tomiiušek kot predsednik, dr. Pretnar Josip kot. tajnik, Vlili a r 1 rane kot blagajnik, dr. Brilej Annošt iu Pučnik Adalbert kot odbornika, vsi iz Ljubljane. v nadzorni odbor pa Hrašovec Milko iz Ccl^a. Danes jo bila ludi otvoritev T. jugoslovanske planinske fotoamalerske razstave, ki jo jo organiziralo Srbsko planinsko društvo. Razstavljenih jo 252 del. od leh odpade na SPD (it, na TI\ Skala pa 11, ostala dela pa na druga včlanjena društva. Razstavo je odprl predsednik. Dr. Brecelj Boadnu jo poročal o reševalnem delu v planinah, dr. Miha Potočnik o vodnikih po planinah, Graianin Gajo pa o turizmu in prometnih sredstvih. Na konru jo bila sprejeta resolucija, v kateri kongres izraža v glavnem sledeče želje: Da zaradi velike vzgojne tendence planinstvo čim losnejn sodeluje p šolo. Da se. turistična dru štva matorielno podprejo; da so odpravijo velike zamudo vlakov; da so predpisane vozno karto raz širijo tudi na praznike; da so izdela avtobusni jiroinot v turistično važnih krajih, kjer doslej še ni bil uveden. Da se p r i prometnih blagajnah osnuje lomi zn pospeševanje in razvijanje turizma, iu sicer naj bi so prt nedeljskih povratnih kartah pobiral dodatek 50 par do 1 din za imenovani fond. — Resolucija bo dostavljena vsem rnero-dajnim faktorjem Naše manjšine Dr. Trnjegorskl je nedavno napisal knjižico »Jugoslovanske manjšine v inozemstvu , o kateri je obširno pisalo vso našo Časopisje. Knjiga vsebuje toliko dragocenega, naši javnosti večidel nepoznanega gradiva, da bo prav, Ce bo »Ponedeljsld Slovenec na strani, ki jo posvečena našim manjšinam v Julijski krajini in na Koroškem, od časa do časa objavil daljše ali krajše posnetke iz te knjige. Koliko je Jugoslovanov? Dr. Trnjegorsld jo na podlagi službenih številk izračunal, da prebiva v Jugoslaviji 13,712.000 Srbov, Hrvatov in Slovencev, izven meja jugoslovanske države pa da jih jo šo 2 milijona 634.000. Skupno število vseh Jugoslovanov, to jo Srhov. Hrvatov in Slovencev, znaša torej ia.236.000 duš. Naše manjšine v tujini Knjiga dr. 1. navaja zelo poučno številke o naših manjšinah po raznih tujih državah, no v računajoč naše izseljence. Tako znaša naša narodna manjšina v Italiji 650.000, v Grčiji 250.000, v Nemčiji 170.000. na Madžarskem 165.000, v Turčiji 100 tisoč, v Romuniji 70.000, v Albaniji 60.000. na Češkoslovaškem 3100 in v Rusiji 2.700. Skupno torej 1,110.000 duš. Naše izseljenstvo Skupno število vseh slovenskih, hrvatskih in srbskih izseljencev znaša 1,118.000. Od teh jih živi v Zedinjenih državah severne A m e r i k e 800.000, v Kanadi 30.000, v Srednji Ameriki 4000. v Argentini 100.000, v Braziliji 30.000, v C i 1 e 16 tisoč, po ostalih ju ž n o a m e r i š k i h državah pa Se okrog 20.000. V Evropi je največ izseljencev v Nemčiji, namreč SOOOO, v F r a n-ci j i jih je še vedno 37.000, v Belgiji 6000, na Češkoslovaškem 6000, na N i z o z e m s k e m pa 2000. Tudi po Aziji so se raztrosili naši izseljenci. Tako jih najdemo v Perziji 2000, v Avstraliji in Novi Zelandiji 15.000, Na a f-riškem kontinentu jih je v Egiptu 40 ** M or j/ ~ 4 ■„ _ l. v. ta iti v-^'1 ' ' -«— a. visoko v Apenmih, v pokrajini Oampo-b a 3 s o, nekako 30 km daleč od Jadranskega morja, se je še ohranila hrvatska naselbina, ki šteje okrog 5000 prebivalcev. To so ostanki tistih Hrvatov, ki so v drugi polovici 15. stoletju zapustili svojo domovino pri Neretvi ter zbežali čez morje, ila se rešijo pred Turki. Naseljeni so šo v strnjenih naselbinah kol Voda Živa. San Foliče Slavo. Ta naselbina pa je brez vsake šole. So pa še razna druga naselja, kol na primer Montolone, Palata Tavenna, ki so bila šo v 18. stoletju čisto hrvatska, kjer pa danes ui več sluha nc duha o kakšnem slovanskem življu. Jugoslovani v Nemčiji Vseh Srbov. Hrvatov in Slovoncev je v današnji Nemčiji (jio priključitvi Avstrije), no vštevši jugoslovanske izseljence, šc 165.000. ki so delijo v 100.000 Slovencev na Koroškem in na Štajerskem ler 65.000 Gradiščanskih Hrvatov. Na Koroškem so so Slovenci naselili žo v 6. stoletju ter prodrli daleč na Tirolsko v Pu-strosko dolino ter čez Visoko Ture (ledenik Pa-stirica) tja na Solnograško. Do 15. stoletja so bili koroški vojvode ustoličeni na Gosposvetskoni polju še v slovenskem jeziku in službeni jezik na dvoru koroških vojvod je bil slovenski. Koroška je bila zibelka in središče slovenskega kulturnega življenja. Tam se je rodila Mohorjeva družba, ki je dosegla 90,0nova n j e zn k I j učeno. SK OLIMP : SK CELJE 0 : 2 (0 : 0) Celje, 23. oktobra. Danes ob četrt na štiri popoldne sc je odigrala ra olimpijskem igrišču prvenstvena nogometna tekma omenjenima kluboma. Objektivno je sodil igro g. Vrhovnik iz Ljubljane. V prvem polčasu jc sodnik vključil igralca Vovka, ki jc dejansko napadel Zupana. 18 minut pred zaključkom igre je bil zaradi surovosti izključen igralec Čatra, ki je zaradi tega napadel sodnika. Tekma je bila zalo pred koncem zaključena. Prijateljska nogometna tekma med mladino SK Celja in SK Olimpa se jc končasa z rezultatom 4 : 0 za Celje. Prijateljska lekma med SK Štore n SK Borutom se je končala z zmago Štor 6:1 (3 : 1). Kranj: Hermes 5:1 (2:0) Zaradi žalovanja na dan pogreba Nj. Vis. i iieza Arsena so bilo dopoldne odpovedano nogometne tekme. Popoldne pa sta se na igrišču ŽSK Hermesa spoprijeli moštvi ŽSK Hermesa in SK Kranja. V enajstorici Kranjčanov je s popolnim uspehom igraj bivši igralec SK Primorja in SK Ljubljane, Jež. Tudi laik jo lahko opazil, kaj pomeni igralec z rutino in z znanjem, s katerim jo Jež svoje čase koristil našemu ligašu SK Ljub- ljani. Sproten vodja in dirigent napadalnih zamisli jo SK Kranju danes v odločilni smeri pri-IHMiiogol do tako učinkovite zmage. Kranj jo danes igral zelo dobro, tako dobro, da je dokazal, s kom se prav za prav v ljubljanskem prvem razredu v resnici utegne spoprijeti za "živo in mrtve«:. Hermes je v prvem in drugem |x>lčasu igral popolnoma podrejeno vlogo. Kranjčani so skozi njegove od kraja razbite vrste hodili kakor za šalo. Pri nekoliko večji rutini in ob majčkeno večji sreči bi danes Kranjčani brez težavo v Ljubljani 1111 hermežanskoin igrišču postavili celo mnogo boljši rezultat. Našemu poročevalcu se je na tekmi zdelo še prav posebno imenitno, da je »pri-prtljaženo« občinstvo izražalo svojo nevoljo nad pisanjem »Slovenskega doma;:, ki je v torkovi številki ostro grajal surovosti na tekmi v Kranju. Z mirno glavo in s preprostimi sredstvi logike za domačo uporabo so bilo preveč pesniške glave v hipu priinorane k razmišljanju, ki je končno obrodilo dober sad. SK Kranju pri sedanji dobri igri res ni več potrebno »hipertemperamentno« občinstvo in surovi igralci. Prav zaradi zanimivega jadikovanja smo lahko prepričani, cla jo seme v torkovem ;Slov. domu« padlo na rodovitna tla. Bask : Jedinstvo 3:3 (2:0) Belgrad, 23. oktobra. Kljub deževnemu vremenu jo vladalo za današnji tekmi veliko zanimanje. Športniki se niso ustrašili dežja in so v velikem številu prišli na igrišče Jugoslavije, na katerem sla so najprej srečali moštvi Jedinstva in Baska. Igra jc potekala zelo ostro in napeto, nekatere momente celo surovo. Bask je imel danes precej sreče pred golom, njegovi igralci pa niso pokazali dobre igre. Občinstvo je pričakovalo, da bo Jedinstvo ponovilo danes igro iz Zagreba. Toda Jedinstvo je že od samega začetka pokazalo, da je njegova zmaga nad Haškom bila slučajna, vsaj po današnji igri je tako izgledalo. Oba nasprotnika nista pokazala lepe igro ter tekma ni bila poseben športni užitek. Bask je odprl serijo golov, in sicer v 7. in 20. minuti prvega polčasa. Dotlej jo vodil 2:0. Pred koncem prvega polčasa jo zapustil igro zaradi poškodbe Tomaševič, tako da jo Bask igral tričetrtine igre z desetimi igralci. To je izkoristilo Jedinstvo in jo v drugem polčasu prevzelo igro v svoje roke in pritisnilo Baska v obrambo. Kljub premoči Jedinstva, je Bask zaradi napake branilca Vukčeviča povečal rezultat v 25 minuli na 3:0. Šele potem se je sreča nasmehnila Jedinstvu, ki jo bilo stalno pred golom Baska. Tekom 12 minut, in sicer od 28. do 40. minute je Jedinstvo dalo tri gole. Nepričakovano, ko je bila rešitev že skoraj nemogoča, je Jedinstvo na ta način rešilo erio točko. Občinstvo jo uspeh Jedinstva toplo pozdravljalo, ker je Jedinstvo dokaz.alo, da lahko v par minutah reši že skoraj izgubljeno igro. Sodil je g.Gligorujevič s precej napakami. BSK : Jugoslavija 1:1 (1:0) Tej igri je sledila tekma med BSK-om in Jugoslavijo. V moštvu BSK-a je nastopil na levem krilu bivši igralec Jugoslavije Zečevič. To je prva ZečeviSeva igra proli matičnemu klubu. Prav tako jo po dolgem času nastopil v moštvu BSKa slari Moša Marjanovič. Razvila se je interesantna igra, polna razburljivih trenutkov. Igra je bila 11:1 zavidljivi športni višini. BSK je igral mirno. Jugoslavija pa hilro in borbeno. Mokri teren je polagoma utrudil Bskovce, medtem ko so mladi Jugoslavci vzdržali svojo borbenost do kraja, kar je imelo za posledico, da je bila Jugoslavija malo pred koncem nadmočna. Posebno, ker je BSK v drugem polčasu igral brez Zečeviča, torej z desetimi igralci. Gol za BSK je dal v 11. minuti prvega polčasa Zečevič, ki je iz težke situacijo iz same golčrte poslal žogo v nasprotnikovo mrežo. Izenačil jo rezultat v 19. minuti Aca Petrovič. Sodil je zelo dobro Vasa Slevanovič. Kljub dežju je z zanimanjem sledilo igri nad 6000 glodalcev. * Zagreb, 23. okt. Gradjanski : Sparta 4:0 (2:0). Split, 23. okt. Ilajduk : Hašk 3:1 (1 :0). Skoplje, 23. okt. Nogometna tekma za prvenstvo Jugoslavije Gradjanski : Ljubljana 3 : 1. Sarajevo, 23. okiobra. Varaždinska Slavija proli Sarajevska Slavija 2:1 (0 : 1). Cakovcc. 23. okiobra. SK Čakovec : SK Železničar 4:0 (2:0). — To je bila predzadnja tekma v prvenstvenem tekmovanju LNP v jesenski sezoni. Današnja tekma, ki so jo zlasti Mariborčani pričakovali z velikim zanimanjem, se je končala s hudim porazom mariborskih Železničarjev. Cakovčani so danes odlično igrali, zlasli sijajna .ie bila napadalna vrsta. Sodil jo zelo dobro g. Wcble iz Celja. Tenis v Mariboru Maribor, 23. okiobra. V soboto in nedeljo je bila spet v Mariboru znana teniška prvakinja ing. Geza Sernec, ki je odigrala vrslo eksihibicijskih iger proti najmočnejšim damam in gospodom in s tem pokazala, da jo tudi res najmočnejša jugoslovanska igralka tenisa. Izvojevala je spol lopo število zmag in marsikateri domači mojster je moral priznati njeno dovršeno igro. Bilo jo tudi mnogo gledalcev. ki so 7, zanimanjem sledili posameznim igram. • Nesreče v Ljubljani Ljubljana, 23. oktobra Nocoj malo pred 6 sc jo na Cesti na Rožnik ponesrečil znani znanstvenik in medicinski pisatelj g. dr. Gosti. Na sprehodu ga je podrl neki avto. Dr. Gosti je dobil notranje poškodbe. Reševalni avto ga jo prepeljal v sanutorij. — V Vošnjakovi ulici je padel snoči, kmalu po h. delavec Valentin Siipu.n, star lel, tako nesrečno. da si jc zlomil nogo. — Na oglu Poljanske ceste in Kopitarjeve ulice se jo snoči ob 6 pripetila huda prometna nesreča. Trčila sta motorno kolo, ki ga je vodil orožniški poročnik Janez Brega r in pn neki avto. Brcgar jo bil pri padcu hudo pok od ovnu tor si je /lomil nogo. Reševalni avto jo moral Brcgarjn prepeljati v bolnišnico. Tudi obe vozili sta zelo po škod o \ ani. Zcmunska vremenska napove Hladno, oblačno in deževno vreme v vsej kraljevini. Verjetno bo snežilo na planinah, posebno v severnih krajih. Dr. Topalovič v Celju Celje, 23. okiobra. Snoči ob pol devetih 6e je pripeljal z vlakom v Celje dr. Živko Topalovič iz Belgrada. Na celjskem kolodvoru sta ga sprejela brala gg. Svctck in poročevalec »Delavske politike« g. Vodopivec ter drugi. Dr. Topalovič je imel z zastopniki delavske organizacije posvetovanje, na katerem je, kot se sliši, prišlo do ostrega prerekanja, Dopoldne se jc zbralo v Celjskem domu 82 delegatov, konfcrenci pa je prisostvovalo tudi nekaj drugih, tako da je bilo na konfcrenci navzočnih 100 ljudi. Zborovanje je vodil časnikar gosp. Adolf Jelen iz Maribora, ki je pozdravil dr. To-paloviča. Dr. Topalovič je bil danes kratek. V svojem govoru jc orisal položaj naše države v najtežjih trenutkih, ko je bila vsa Evropa razburjena zaradi dogodkov v ČSR. Zastopnik »Slobodne riječi« g. Pfeiler iz Zagreba je v svojem govoru hvali! Slovence, od katerih je prišla pobuda za širjenje delavskega časopisja na Hrvatskem. Posebno zanimivo ie bilo predavanje g. Petejana iz Maribora. V svojem govoru je predvsem poudarjal naloge združene opozicije. Napadal je tudi zadnje volitve 1935, ki so vzrok, da katastrofalno nezadovoljstvo raste iz dneva v dan in je rodilo kompromis med dvema ekstremoma. Važno je, jc rekel, da pojasnimo delavcem, da jih ne bo mogoče varati s strahom, kajti sporazum je sklenjen, narod pa ga mora sprejeti. Oprostiti nam je. da stojimo v združeni opoziciji, ker je za nas edina pot, po kateri bomo lahko prišli do cilja. S tem, da smo pristali na združeno opozicijo, nismo dali nobenih obvez, marveč smo se zavezali le v toliko, v kolikor bo treba koristiti našemu delavcu. Sledila so poročila o širjenju in napredku delavskega časopisja. Delegati z Jesenic, iz Ljubljane in Maribora so sc pritoževali, da 6C članarina zelo neredno in slabo plačuje, dočim je v Trbovljah, Hrastniku in Ribnici na Pohorju usoeli zadovoljiv. Zborovanja sta se udeležila gg. dr. Reisman iz Maribora in Jelene iz Ljubljane. Zanimivo je, da se zborovanja nista udeležila brata Svetek. Govori se, da je prišlo med dr, Topalovičem in drugeni ter njima do nekega prepira. Danes še niso izvolili svoiega kandidata, govori se pa, da se bo sestala v nedeljo krajevna konferenca, na kateri bo izvoljen kandidat za celjski okraj. Vroče želje po kandidaturi imata gospoda Svetka iz Celja in Ljubljane in g. Vodopivec. Pri slučajnostih je bil soglasno sprejet predlog, da bo izhajala »Delavska politika« odslej samo dvakrat na teden, dva ali tri tedne pred volitvami pa po petkrat na teden ali pa celo vsak dan. Mariborski drobiž Maribor, 2?. oktobra. Hlapec vlomil pri svojem gospodarju. Ko se je danes v nočnih urah od obiska pri svojih starših vračal mimo očetove gostilne v Smetanovi ulici g. Josip Nek rep, je v posebni gostilniški sobi zapazil luč in vlomilca. Žcini je naročil, da pazi pred oknom, sam pa je pri stranskih vratih skušal vdreti v sobo. To je vlomilca tmko preplašilo, da jo skočil skozi odprlo okno, kjer ga je zgrabila žena za telovnik, vendar so, mu je posrečilo, da se je iztrgal. V vlomilcu .je prepoznala domačega hlapca, 42-letncga Gabrieia Zamudo, ki je, kakor so pozneje ugotovili, skušal vlomiti v omarico v gostilniški sobi, v kateri je imel gostilničar okoli 2000 dinarjev gotovine. Nepoštenega hlapca išče policija. Mariborski volivni upravičenci, ki še niso vložili reklamacije, lahko to storijo šo danes, v ponedeljek, in jutri do IO dopoldne. /.Glasijo naj so v tajništvu JRZ, Loška 10, telefon št. 23-34. Najbolje je, da reklamacije izvršijo že daines! Tatovi koles na delu. Delavki Tereziji Er-hairtič je bilo izpred Okrožnega urada ukradeno kolo zmamike Superbo, vredno 1600 din, trgovskemu slugi Francu pa izpred neke go-stilne v Mlinski ulici 1400 din vredno kolo znamke Touring. Prav talko je izginilo kolo mizarskemu pomočniilkii Rudolfu Kranjcu pred noko trgovino na Aleksandrovi cesti, grnfičar Ignac Likavec pa je prišel ob kolo na Betnav-Ski cesti. Verjetno je, rla v Mariboru deluje spretna družba talov. ker se v zarlnje.m času tatvine koles kar vrstijo. Tat v stanovanju. Pekovski pomočnik Josip Vrabl jc prijavil policiji, rla mu je nekdo i/, omare ukradel žepno uro. srebrno cigaretno dozo io šo neikaj drugih drobnarij v skupni vrednosti 500 dinarjev. Nehvnležnost je plačilo sveta. 49-letni posestnik Alojz Toplak v Ciglencih je prišel v denarno zadrego, pa je zato stopil k svojemu 'MBBaMBBMBMHB^KM^miliM 'IIIMmiUMLIlMfJM M W \ »I Bukarešta, 24. okt. TG. Pri pregledovanju poslov komisije, ki je v Besarabiji izvedla agrarno reformo, razdelitev veleposesti in podelitev med male kmetske posestnike, so naleteli na velike nerodnosti in korupcionistične tolovajščine državnih uradnikov. Notranje ministrstvo je j.a enkrat odredilo javno nadzorstvo nad premoženjem vseh uradnikov brez razlike, ker želi dognati, kdo je pri besarabskem škandalu vmešan in kdo ni. Zdi se, da je ogromno število državnega uradništva prizadeto. Oškodovani niso samo mali kmetje, marveč v prvi vrsti romunska država. Govore o visokih številkah, nekateri listi so namignili, da gre škoda, ki so jo korumpirani državni uradniki povzročil držav, v več sto milijonov lejev. Lastniki veleposestev so uradnike in sodnike, ki so imeli nalogo izvesti agrarno reformo. enostavno z denarjem podkupili, da so zemljišče, ki bi moralo bili razlaščeno, cenili mnogo previsoko ter lako državo prisilili, da jc morala doplačati več sto milijonov več, kot pa je^ bilo potrebno. Dobiček so si veleposestniki in državni uradniki med seboj porazdelili. Vlada je na to sklenila ostre protiukrepe. V pismu, k i ga je ministrski predsednik patriarh Miron Christea Volitve v francoski senat Pari:. 23. oktobra. AA. Havas. Danes so bile delne volitve za senat. Do dveh popoldne je bilo izvoljenih 14 neodvisnih republikancev (dva nova), 7 levičarskih republikancev (eden nov), 7 neodvisnih radikalov (4 novi). 25 radikalnih socialistov (4 novi). Ponovnih volitev bo še 30. Niso še znani rezultati iz 14 volilnih okrajev. Med izvoljenimi so sledeči: Pernost, dosedanji senator, bivši minister republikanske levice; Fabri, dosedanji senator in bivši minister republikanske levice; Lafonde, dosedanji senator radikalnih socialistov, bivši minister; Malnrne, neodvisni radikal, narodni poslanec sosedu Vincencu Pečarju in ga prosil, naj mu vrne 100 dinarjev, katere mu je pred časom posodil. Pečar, ki je bil pri kosilu, pa je, namesto da bi sosedu vrnil denar, segel po sekiro in z njo dvakrat udaril po Toplaku, da se je ta nezavesten zgrudil. Kljub Pečarjevi surovosti pa se želi Toplak z njim mirno poravnati. Perutninarska razstava, ki upravičeno vzbuja veliko zanimanje, bo orlprta danes še ves dan. Perutninarji, oglejte si jo! Kongres za rejo štajerske kokoši Maribor, 23. oktobra. Pred 25 leti je bil v Mariboru I. kongres za rejo štajerske kokoši. Za ta jubilej je kr. banska uprava organizirala perutninarsiko razstavo in II. kongres zu štajersko kokoš, ki naj nadaljuje rlelo 1. kongresa, in amketo perutni-narskih strokovnjakov, ki je bila 1. 1930 v Celju, na kateri jo bil določen standard štajersko kokoši. Obe ti prireditvi naj bi dali pobudo za smotrnejšo in umnej.šo kokošjerejo, ki zaenkrat v našem kmetskem gospodarstvu ne iffra one vloge, ki bi jo zaradi svoje donosnosti zaslužila. Iz velikega števila obisikovacev razstave štajerske kokoši bi bilo sklepati, da bo namen obeh prireditev dosežen. Kakor včerajšnje otvoritve razstave, se je tud« današnjega kongresa udeležilo lepo število perirtni-narjev in kmetijskih strokovnjakov. Kongres je ob 10 dopoldne pričel v mali unionski dvorani referent kmetijskega oddelka banske uiprave g. inž Janez Oblak, ki je po pozdravu prisotnih perutnkiarjev in zastopnikov oblasti dal besedo g Josipu Gosaku iz Teharij, ki je sporočil rezultate ocenjevanja razstavljenih kokoši. Med razstavljenim materialom jc mnogo perjadi, ki jo dosegla predpisan standard štajersike kokoši, zato pa .jc bilo razdeljenih tudi mnogo prvih nagrad. O razvoju štajersko kokoši je poročal agilni pospeševatelj domače kokoši kmetijski referent g. Martin Zupane, ki je podčrtaval vse odlike štajerke, ki ji gre mesto pred vsemi drugimi pasmami, kar so priznali ne le naši domači, marveč tudi inozemski stroikovnjaki in konsresi. O ovirah in napakah reje štajerske kokoši na kmetih je govoril g. inž. Boris AVenko. Za njim je govori! g. Josip Gosak iz Teharij o vprašanjui, kako naj bi šola sodelovala pri vzreji štajerke in pri propagandi zanjo. O pospeševanju rrje in odbire štajerske kokoši jc predaval K. LaVoslav Gosak, o produktivnih sposobnostih štajerke inž. Jože Er-pič, o zdravju in odpornosti štajerke g. dr. Š. Žibort in o trgovini s perutninarskimi proizvodi tajnik Kmetijske zbornice g. dr. Jože Lav-rič, ki je v svojem referatu poudaril, cla spričo razmer na svetovnem trgu ne gre za to, rla bi stremeli za povečanjem števila perutninnrstva, marveč za zboljšanje' pasme, pri izvozu pa je nujno potrebna kar najstrožja kontrola, da ne bomo v svetu izgubili slovesa, ki ga sedaj uživamo. Ogenj uničil domačijo Celje, 23. oktobra. Ob 11 dopoldne je telefonirala vojaška straža pri skladišču v Pečovniku pri Celju gasilski četi, da gori blizu ribnika v Pečovniku domačija posestnika Karla Kovača. Vojaki, ki so OpažiH ogenj, so takoj prihiteli na pomoč in spravili iz goreče hiše otroke, ki so bili sami doma. Nalo so z vso naglico spravili s podstrešja še seno. Čez nekaj minut je bila na mestu požara čelj^kit gasilska četa. Gasilci so se potrudili in rešili krave, pohištvo in vse, kar so je rešiti dalo iz gorečega poslopja. Gospodarja ni bilo doma, ker je bil v Celjski koči, žena pa je šla v Celje. — Ogenj so pogasili ob 1 popoldne. Škoda znaša čez 40.000 din. Posestnik Kovač je zelo prizadet, ker je bil slabo zavarovan. Huda nesreča pri Litiji Lilija, 23. oktoina. Danes je bil ljubljanski reševalni avto poklican na Polšnik pri Litiji, kjer sta se nevarno ponesrečila 17-letna delavka Zora Žagar-jeva in 30-Ietni delavec Alojzij Papež. Prevažala sta pohištvo. Voz se je prevrnil, pri čemur sta oba padla z voza ter sc oba težko ranila. Oba imata prebito lobanjo. Prepeljana sta bila v ljubljansko bolnišnico. Njuno stanje je skrajno resno. BOBHMHHHHHHaBaBBHaBRBSnBBCSnBBgn pisal notranjemu ministru, pravi, >da je premoženje številnih državnih uradnikov zelo temnega izvora in da je dolžnost državne oblasti, da to izvore odkrije. Ministrski predsednik prosi pravosodnega ministra, naj takoj odredi splošno preiskavo premoženskih razmer vsega državnega uradništva. Besarabski škandal, ki je le začetek velike korupcionistične, zadeve, ki se bo v bodočnosti verjetno razvila v mnogo večji obseg, je povzročil v javnosti veliko ogorčenje, med prizadetimi pa veiiko nervoznost. Ko je pravosodno ministrstvo povabilo sodnika Hansuja, enega vodilnih državnih uradnikov, ki so nadzorovali agrarno reformo v Besarabiji, naj se javi v ministrstvu, se je zgodilo, da je »sodnik Hansu med vožnjo padel iz vlaka«, in pri tem našel smrt. Glavni iirivec je torej ušel roki pravice in s svojo smrl-jo preprečil, da bi preiskava gotove stvari, ki jih je samo on vedel, dognala. Preiskava je dognala, da Hansu ni napravij samomora in da ni sam skočil iz vlaka, marveč, da so ga iz vlaka vrgli sokrivci, ki so se bali, da jih ne bi Hansu izdaj in sjiravil pred sodišče. V tej zvezi jo bilo več ljudi aretiranih. iz Alžira; Sarraut. senator radikalnih socialistov in minister notranjih zadev; Palmade, senator radikalnih socialistov in bivši minister. Po kitajskih bojiščih Šangliaj, 23. oktobra. AA. DNB: Japonske čete ki operirajo ob Jangceju, se nahajajo -10 milj od Hankova. Severne čete so prekor/^le piejo med provincama Honan in llopej. Tokio, 23. oktobra. A A. Havas: Kitajske čete se na vsej fronti ob Jangceju umikajo proti jugu ob železniški progi Hankov—Kanton in po cestah, ki vodijo iz Vusangn v Juso. V Besarabiji so ogoljufali državo za več sto milijonov