Ctljild okraj. e Mozirje. Ne bi se radi več pečali z mozirskim Baprednjakj, ker so bili že po svoji oholosti dovolj opisani. Ker pa še vedno ne mirujejo, in da svet izve, kam pluje mozirska naprednost, opišemo še sledeči slučaj. — V nedeljo, dne 17. aprila dopoldne med sveto mašo |e hodil neki visoko — akademično izobražen gospod, s pasjim bifeem v roki po trgu gor in dol; že na obrazu se mu je videla neka razburjenost v meseeu aprilu. Pred ob6insko hišo je vzel svojega ginčka v naročje, rekoč: Ti fantek, ti boš še tudi y oajtnge priSel. kaj ne; vsi tisti so — lumpi, faloti, gavnerji, tatovi, ravbarji. Te besede je kriCal po svoJi inteligentni navadi po trgu proti cerkvi, in sicer s tako silo. da so ljudje slišali v sobe pri zaprtih oknili r prvem nadstropju. Tto je inteligontna olika in nappednjaška vzgoja svojih otrok. Kar se je lantek naufiil, to tudi fant zna. Ne vemo p#, ali vpliva niesec april samo na vremensko nestanovitnost, ali pa tudi na naprednjaško inteligentno temperaturo ? Torej s pasjim bičem v roki — gavnerji, streljali pa še bomo, gavnerji — ? Tako je kri&al visoko Študirani goapod! Priee na razpoiago. c Okoliea Mozirje. NajviŠji kmet mozirske župnije Matevž Napotnik je šel na lov divjib. petelinov. Na vrhu Goličke planine se mu je posrečilo, ustreliti velikega divjega petelina, težkega približno 5 kil. Kmet je iz daljave tri ure hoda prinesel petelina najemniku lova, Jožefu Goričarju. Ta, gospod pa je nevoljno rekel kmetu: ,,Vi, zakaj pa niste prišli po mene, da bi jaz šel, in petelina ustrelil?" , Seveda je kmet v svojem veselju, ko je petelina zasačil, poaabil petelinu naročiti, da naj tako dolgo počaka, da gospod Jože pridejo, temveč je brez usmiljenja ustrelil. Za petelina in ves njegov trud pa je kmet dobil bori dve kroni, akoravno kmet zatrjuje, da mu pristojajo Sitiri krone. Prav tako! Zakaj pa nisi prišel po g. Jožefa! Saj bi lahko petelina privezal k brinjevemu grmn — gospod bi ga ustrelili, in ti bi dobil 4 krene. Lovci, ^(apomnite si, kaj imate storiti. c Velika Plrešiea. V nNarodnem Listu" štev. 14 je skrpucal nek dopisnik dopis, v katerem se jasho zreali neznafiajnost in hinavščina, ki vlada v liberalnem taboru. Dokler je bil g. Franc Rehar pristaš teko zvane Narodne stranke, ne štajercijanec, kakor piše ,,Narodni List", nisovideli na njem nobene pike; sedaj pa, ko je iz preprifianja, kakor je sam izjavii, ker mu mrze liberalne neunrnosti, postal pristaš krŠčanske narodne stranke, pa mu očitajo vse mogoče stvari in mladostne napake, katerih so ga prej naufiili. Saj je bil Rehar od začetka njih pristag, zato jih pede, ker je bil sedaj toliko pameten, da je odstopil in s tem pokazal, da ne mara vefi za nstoke liberalizma. Dopisnik je s tem dopisom sam nevedoma odkril, kako liberalci kvarijo mladino, menda tudi z nameBom, da imajo kaj očitati, ako odstopi; v tem obstoji njih mofi. Zato pa tvidi liberalizem propada, ker spoznava ljiidstvo njega puhlost. Pisec omenjenega dopisa piše tudi o nekem kaplanovem izobraževalnem druStvu, ki pa ima najbrž svoj začetek in sedež v do pisnikbvi glavi, saj prostora bi bilo dovolj; drugo kot takšno nam ni znano nobeno. Imamo sicer izobraževalno društvo, ki pa obstoji že 10 let, in je ustanovIj-eno od fantov brez pomoči kakšnega kaplana; torej ni kaplanovo. V njem tudi ni Jakob Mirnik član. Sicer pa svetujemo dopisniku, da naj drugič bolj premislij kaj bo pisal, in se boli pouči o razmerah, da ne bo pljuval v skledo liberalne stranke in poročal stvari, ki so stranki v nečast, in da si drugič ne bo spet pritisnil pečat lažnjivca o našem društvu. e Nova StlfU pri Gornjem gradu. V ^Narodnem Listu" se dobro znsui dopisnik zaganja v našega 6. g. župnika, in mu očita vse mogoče in nemogoče preerehe. Ker o njem kot o vestnem duhovniku ne v& nofeeden nič slabega, se pa mora liberalni dopisnik posluževati laži in obrekovanja. Kot posebno pregreho pripisuje župniku lo, da je baje v Soli pred u6enoi rekel, da se ni še nikoli zlagal! — No, to bi bil pač vzoren katehet, ki bi učence svaril pred lažjo, a o sebi bi jim rekel, da se dostikrat zlaže. Najboljše vzgojevalno sredstvo so glasi: dober vzgled, in če bi se vsepovsod porabljalo ta sredstva, ne bi se pojavljali slabi sadovi ravno na ufiiteljskih sinovih. Ce takšen nadobuden sinko stori kaj taiega, za kar mora potem par dni kašo pihati, pa razni liberalni gospodje od ]eze ne vedo, kaj bi počeli. Kakor liberalci zmiraj kričijo, da naj se duhovniki brigajo samo za cerkev, tako naj bi se tudi učitelji brigali samo za Šolo in pa za odgojo otrok. Zabraniti nadaljno pohujganje, to je bila pa dolžnost župnikova. Ce S6 župnifc pri izpolnjevanju svojih dolžnosti ne vstraSi nobenih nasprotnikov, ga mi potem Se bolje spoStujemo. Zato pa tudi ostro obsojarao nesramno pisavo ^Narodnega Lista". in klifiemo g. župniku: Bog Vas ohrani nam še mnogo let, da bi Še dolgo delovali za naš Casni in večni blagor, brez ozira na nasprotnike, pa naj se ti potera jezijo, kakor se hoCejo. c St. Peter v Sav. dol. Dne 11. aprila je izvrSfla c. kr. okrajna sodnija na licu mesta v Dol)6rteŠi vasi zapuSčinsko razpravo po pokojni Mici Skorjanc. Dne 19. (. m. je ista sodnija izdala v zapuSSinski zadevi Marije gkorjano ^sklep" A I. 54-10-7, glasora Ifaterega podedujeta brata pokojnice, ki je napravila (hte 2. novembra 1909 pismeno oporoko, nad 10.000 K v denar]u in mnogo nepremiCnega prenioženja. Se- daj j« torej spHCano, kabo resnieoljuben |e tisti doberte&ki Tone, ki je pred d\ema mesecema pisaril v cel|skih liberalnih listih, da je smrtno bolna Mica 8korja^c B6ez 10.000 K podarila župniku dr. Jan6ieu" in da se bode ,,miiogo vina dalo kupiti za onih 10.000 K, če bo treba zopet Trglava ali kakega drugega bedastega kandidata poslancem izvoliti." Radovedni smo, če ima Tonče toliko poštenja, da bode svoje obrekovanje preklioal. Graški in dunajski socialdemokratični listi, ki so na podlagi Tonetovega članka c«rkev in duhovnike surovo napadali, svoja obrekovanja že prekjicujejo. — Ton&e pafi ni zdrav, 6e ne zabavlja čez duhovnike in krščansko misleče može. Nič mu ni prav, kar duhovniki storijo. I-.6 škoda, da ni on šempeterski župnik. On bi vse nezmotljivo prav storil in ,,zlata doba bi Sentpetranom prišla." ReMca ob Savinji. Prav veselo je bilo pri uas v nedeljo dne 17. aprila popoldne, ko je »aše izobraževalno društTO priredilo gledališko predstavo ,,Cevljar", veseloigro v Ireh dejanjih. Z veseljem smo prU čakovali, in ipokazalo se i&i da na^e veaslje ni bilo zastonj. Vrlim igraloem se pač ni poznalo, da so bili nekateri prvikrat na odru, ter bi želi tudi na velikem odru priznanje. Vsa čast jim! Vsak dUetant se je vglobil v svojo vlogo tako dobro, kakor bi bil že vajen igralec. Nad ^e komičen je bil čevljar Blažek v svojih idealno zakrpanih lilačah in predpasniku, ki je s svojim humorjem in neprisiljenim kretanjem pridobil igri vrhuneo priznanja, in je spravil ^gledalce večkrat v dolgotrajen, bučen smeh. Cili nastop Tončka, dobro pogod^na vloga dr. Lopuika, izvrstno podani znač&j Opeke, oholo obnašanje Bogatina, dalo je agri pomen, iz katere veje resnica, da so res &udna pota previdnosti božje, in da Mkdor se na Boga zanese, njemu ne spodnese." Z vlogo barona Stradeža v ekrbnili rokah poštenega kmečkega ian^a, bi se pač kakšen zahrbtnež niti meriti ne mogel. Med presledki so ubrano udarjali tamburaSi bratskega društva iz Mozirja. Hvala jn 6ast vam za vaš neutrudljivi in požrtvovalni poset, osobito še tistim štirim udeležencem iz Skal. MeŠani zbor je pod spretnim vodstvom našega vrlega organista gospoda Ą\. Ven,inšeka zapel marsikatero tkrasno in znafiilno. Videlo se je tukaj, koliko moč Ima lepa pesem, 5e ss prednaša 6 čustvom, na vsako človeško srce. V po zdravnem nagovoru orisal se je namen in pomen iz* obraževalnili društev, osobito kar se tiče prirejanja gledaliških iger, ter mimogrede na kratko pojasnilo vsebino igre. Izrekla ge je sploSna želja, da bi nam druširvo v Skratkem zopet kaj sličnega priredilo. Toraj sedaj pa le po tako lepo začeti poti neumorno in stanovitno naprej! Morda se potem 'tudi naša vrla dekleta enkrat pokažejo na gledališkem odru. Iz zgo^ dovine društva posnamemo, da je istemu postavil te, melj 6. gospod kaplan Iv. Hribar, ; sedaj na Bizelj^ skem, in življenje vdahnil (6. gospod kaplan Martin Jurhar, sedaj v Konjicah. Hvala jima! Pozabiti pa ne smemo zdajšnega gospoda kaplana F. Ropa, ki je ona oseba, katera vodi in vlada vse društveno delo. Tudi prireditev igre je njegova zasluga. Naj bi mu nikdar ne manjkalo volje in veselja za delo, katerega se marsikdo ibrani. Udeležba je bila nepričakovano velika; obširna dvorana je bila do zadnjega kotička natlačeno polna, ter je bilo obfiinstvo iz trga in vseh okoliških krajev zastopano, ki so se zadovoljni po-* slavljali s željo na svidenje. Castno omenjena naj bode samo prisotnost dveh Castitih članov izobražeževalnega društva Nazarje, kakor tudi innogobrojna udeležba vrlih in veselih Mozirčanov. Hvala jim za toliko požrtvovalnost. Zahvala se mora izrefii hišnerau gospodarji in gospodinji gospodu Josipu in gosp. Franci Stiglič, po domače pri Cuježu, da sta blage volje prepustila svojo prostorno hiSo za to prireditev. Vse naj paŁ deluje v neskaljeni Ijubezni z združenimi močmi, Miz naroda za narod." c Rečlca ob Savinji. Od vseh strani se sliši, kako napreduje mladina, ustajiavljajo se Marijine družbe, Mladeniška in dekliSka zveza, prirejajo shodi itd. To me je privedlo do tega, da zastavim pero, in vam, draga mladina, opišem, da bi se tudi pri nas že ustanovljena Marijina družba lahko razcvitala, ker se je že lansko leto pripravljala, in bi bila že meseoa majnika lanskega leta ustanovljena, pa so priprave zavoljo spremenjenih razmer zaspale. Toda trdno upamo, da se bo vendar enkrat Marijina družba ustanovila tudi pri nas. c Sv. Vld pri Grobelnem. Naš Florijan nikakor ne more pozabiti, kako veliko čast je še pred kratkim vžival kot posilij župan. To se je pokazalo posebno pri prvi oMinski seji, kjer je na nekem zapisniku svojemu cenjenemu imenu Se dodal blesteCo besedo _župan". dasiravno je bil že novi občinski predstojnik potrjen. Pripoveduje se, ne vemo, Ce je r-es, da ima sedaj baje v svoji sobi vsak dan lepopisne vaje z g. Sumerjem, da bi kje ne pozabil zapisati svojega imena s pristavkom ..župan" do tega ^sa, ko zasede zopet županski stolec. Cemu &e dosedajj drugega občinskega peč-ata ni izročil na pristo.jno mesto, ne vemo; saj ga vendar ne pritiskuje na papir, da ne bi izgubll tiste spretnosti, katero si je bll pridobil v dne\ih svojega vladanja. o Sv. Vld pri Grobelnem. NaŠi liberalci so ,'rozno nesreCni, ker nimajo več svojega žnpana. Svoje boleCine si zdravijo z vinskirni kapljicami, v katerih bi tudi radi vtopili vse klerikalce. Toda zadnjič Ki je bil neki liberalCek privoftčil preveč takih kapljie, in pozno ponofii se je prizibal domov. Pa misli na klerikalee se le ni lTiogcl iznebiti, in šft v saajak mu niso dali miru. Kaj se mu je sanjalo, je pwedal ,tNarodni List!i. Res, pomilovanja vreden je ta lislv ki mora svoje prazne predale polniti s takimi budalostrni, a še večjega pomilovanja so vredni njegovi bi*alci, ki morajo požirati takšne budalosti. Se iz svetih reči se zraven ta sanjač norčuje. Kdo bi se ne obrnil s studom od takili ljudi? Poštenim ljudem da|ejo priimke, kakor otrooi, kadar zbadajo drug drugega. o Sv. Vid pri Grobelnem. Da dobe popolni liberalci tem V6č zapeljanih pristašev med kmeti, se delajo na shodih in ftasopisih ne samo dobre kristjane, ,,ki veri nikakor niso nasprotni," ampak tudi ,,prijatelje kmetov". Vendar včasih se jim ta hinavščina ponesreči, in nehote se izdajo, kakšni prijatelji kmetov so. To se jim je zgodilo tudi v nadaljnih dopisih iz Št. Vida, sprejetih v »Narodni List". V teh se namrefi naravnost norčujejo iz kmetov in njihovib stanovskih opravil, ter očevarije z domačimi živalmi in druge opravke. Vpra§am vas, ali je to kaj sramotnega? Ali ne delajo te* ¦a tudi vaši pristaši? Ali bi bil v današnjili hudih časih dober gospodar oni, ki bi doma roke križem držal iri samo tarnal, da mu daje posestvo vedno manj, davki pa so vedno večji? Ali ni veliko boljše, }X«nagati si ali s kupčevanjem, ali z vožnjo, ali s kakim drugim zaslužkom? Sram vas torej bodi, da se iz ie-> ¦;i uorčujete! Dovolj hudo se godi kmetu, in vi ga .*¦ smešite, ko si skuša pomagati! S tem ste pač vsem. ki nočejo biti slepi, pokazali, kakšni prijatelji kmetov ste. — Je že tako, vsl ne moremo biti gostilničarji in trgovci; mora nas biti nekaj tudi takih, ki tem de-nar nosimo. Ali so vaši odborniki sauii grofje in baroni, da se njihm* dopisnik iz nas norčuje? Kako pa potem to, da se ravno pred njihovimi gostilaami največ kupčuje, in se vrše tam raajlmi sejmi? VaS prejšnji župan ima pripravijena eelo prenočišča za kranjske kupčevaloe in še za njihove ščetinovce, in g. Vuga je tndi najbolj vesel, 6e ima polno gostilno šentvidskih kupčevalcev. Pričakujomo torej, da bosta ta dva ,,go-spoda" svojega dopisnika pošteno prijela za ušesa, da drugokrat ne bo veft pisal takih neslanosti, ali pa bosta dala oklicati pri eerkvi, da odslej ne raarata kupčevalcev v svojih gostilnali. G. Goleš bo povrli sereda v najkrajšem času odložil s\'oje odborniško mesto, kakor so mu že pri oeljskem glavarstvu (ako lepo prigovarjali, kor ne mara več s priprostimi kraeti iu še celo s kupčevalci skupaj sedeti v občinskem odboru. — Ali spoznate, kako krepko ,,udarci v vas lete nazaj ?" Mislili ste nienda, da vas bo vaš novi dopisnik polegnil iz blata, pa ,vas je Šele prav noter potlaftil. — Isti dopisuH se je tudi spozabil celo tako daleč, da jo začel pačiti domača imena nekaterih naših mož, in se hotel celo norčevati iz njih. Toda vsakdo ve, da se tako stori lahko z vsakim imenom, in da tako delajo edinole — otroci. Res, ,,otroci" ste še, liberalci, ne zamerite torej, če vas vprašamo, kedaj boste vendar enkrat dorasli? Tako politično orožje prepustimo popolnoma vam. Le talco naprej, in tem prej bode ljudstvo spoznalo, kje so njegovi pravi prijatelji! Iz teh vaših dopisov se pa tudi da spoznati, da dopisnik ni lonečkega staiiu, ni odkritosrčen prijatelj kmetov, 6eravno se morebiti že ,,nad 4 leta" brati ž njimi, in ni prijatelj Sentvidčanov. Naj m sramuje svojili dopisov! c Smarie pri Jelfeah. Vsem preteklim, sedanjiiu in priliodnjim šmarskim dopisnikom v nNarodni Dnevnik"j ,,Nan>dni List", ,,Stajerc" itd. glede moje osebe, odgovarjam danes enkrat za vselej le toliko: Ni se mi še nikoli vredno zdelo, in se mi prav gotovo tudi vr bodoče ne bode, vam odgovarjati, ker vsi ti dopisi obsegajo ali neresnice, ali pa navadne budalosti, za katere seniti jaz, niti noben resen Smarčan ne zmeni, še manj veruje. Jaz imam za take stvari le posmeh, aio slučajno i^em, da so me spet ,,zdelali". 8a,j vemo. zakaj vse to. Vfiasih jim kako štrenico zmešamo, kak račun prekrižamo itd. Pa za naprej ne bo nič boljše, se ne bomo nič poboljšali. ,,Kaplanova stranka" bo še naprej zma^ovita — in s takim vašim čvekanjem ne spravite nobenega svojega moža v — odbor. — Kaj naj pa odgovarjam?! Da neresnica ni resnica? To je itak znano. Za vaSe budalosti in hudobnosti:' Bog se vas usmili in vaon daj pamet! Danes sem se oglasil le zato, da boste vedeli, da so vas kar čisto nič ne bojim. in da no boste mislili, da me morebiti strašno ujezite z vašim malenkostnim brzdanjem! Kaj Se! Ne dosežete me z vašim blatom! Pravijo, da psifiki ponoči v svoji živalski brezumnosti celo meseo na nebu oblajajo. Kaj pa mesec? Smeji se jim, in gre svoj pot dalje. Kaj mu pa morejo! Torej: šparajte pamet, papir in denar za znamke itd., mene ne vjezite, mi nlfi ne §kodiijele, delate le »reklamo* za mene in mojo stranko — ne krenete nas iz prave poti! Ce pa že svoje pasje narave ne morete zatajlti, na naprej lajajte, kakor vam drago — magari v vsatd fctevilki! Sic6r pa pride tudi za vas dan — plafiila, morebiti prej ko mislite. Razumeli? Pa se podpiSite tudi, fe se upate. Jaz se na bom: — Frano Sinko, Smarski kaplan. o St. Pet«r na Medvedovem selu. Z radostnim sreem prebiramo članke o izidu občinskib volitev v naSih sosednih občinah, namreC Ponikva, Sv. Vid in Smar}«. Ko je ob Casu deželnozborskih volitev imel pri nas volilni shod liberalni kandidat Brlizg, je ua tem shodu komandant liberaloev dr. Kukovec proslavijal vrle Ponikovljaue, SentvidCane, in seveda tudi nas Petr{nfftane, kat naJboU stanoTitnt Qapredn|ak». Ako pa pregleda Stallstiko, uridi, da se je poSteoo varal. Trdnjave Ponikva, St. Vid in Smarje so padIe, in kandidatje liberalne stranke so kar trumoma poskakaii v koS. Tudi pri nas se približuje občiuska voIMev. Seveda bode delo naprediijakov neumorno. Morda iim pride na pomoč na4 vse požrtvovalai gospodek iz Smarja, kateri razteza svoj delokrog po sosednjih obeinah. Pa včasih so kje vsede na suiolo, potom pa išče pomo&i pri sodmjah, da celo porotnike si privošŁi. Predno pa se vso to izvrši, S6 mu že smoia od solneti raztopi. Uvidi lahko ta, gospodek, da ima zelo mak) npliva pri možeh, c«lo domačini iiiso hoteli plesati \>o njegovi iiberalni godbi. Mi Pe-trovčani mu tu» tii tnmujeuio, da nuj ua dan naše občLuske volitva doma ostaoe, kajti čaka ga še tista posoda s smolo, v katero se je bil ob času deželnozborskih volitev vsedel. Pa tudi naši možje ne gredo več v liberalne mreže. Upamo, da bo tudi pri nas zmagal zdrav razum in pravi katoliški možje. o Sv. Jorlj ob juž. žel. Naši liberalci so baje napravili stavo, da se bodo skušali, kedo zna boljše lagati in zabavljati. Za to so si baje izbrali tudi posebno komisijo, ki imn nalogo, presojevati, kedo je Boljši mojster v lažeh. Da bo pa ta koraisija lažje presojala, zato so liberalei sklenili, te svoje duševne umazanosti pošiljati v ,,Narodni List" in ,,Narodni Dnevnik". V ta nameu so si pa izbrali tudi kakor framazoni posebna skhvnostna imena, kakor n. pr. n«kdo, napredni mladenift, vohaj za njim, pičispak, pičinorec, pičivrag itd., po katerih imenih se sa-ini med seboj spoznajo. In tako je res svoj veliki talent pokazal najprej Pičispak v zadnjem ,,Narodnem Listu'1, ki je posebno vzel na muho g. župnika, kaplana in tržkega župana Župan mu ni všeč, ker je baje preveč črn; zaradi iega po njegovern mnenju tudi ludi ne gorijo v trgu. Na g, župnika je tudi strašno Imd, ker neki eela pcsestva vtikajo v svoj žep. Res strašno! Ko pa o g. kaplanu piSe, je pa od samega navduSenja i.n veselja, da bo za svoje laži in nesramnosti dobil stavo, tako prevzet, da že ne zna veS slovenski, in da v blaženi nemščini vzklikne: ,,Heil dir in Siegeskranz, o du unser lieber Zganc!" — ln že je mislil Pi&ispak, da je dobil stavo in stavljeno nagrado, toda glej ga spaka, Pieispak je zgubil stavo, in tudi nagrade ni dobil, ker je komisija razsodila, da še ne zna dovolj lagati. Torej Pičispak je pogorel. Zdaj ima besedo Pičinorec. Kako bo pa ta napravil, bomo sporoeili,, kakor hitro bomo zvedeli. — Na svidenj-e! c Sv. Jurij ob juž. žel. Dopisnik ,,Narodnega Lista iz St. Jurja si je zopet privoščil po svoji navadi naše bralno društvo, g. Žganka, župnika, konsum itd. Ti dopisi so gotovo hrana za večnost v liberalno kraljestvo, za pekel. Liberalce silno boli, 6e priredi naše bralno društvo pošteno predstavo, naj si bo isto še tako lepo, njim je to vse ,,tercijalsko nazadnjaško". Ti ljudje bi gotovo rajši videli, da se ljudstvo pohujša in zgubi v blatu. Blato, to je vaše polje, kjer znate vi obdelovati vaše ideje, vaše naklepe. Zato bi pa tudi rajši videli, da se naše Ijudstvo pogubi v vašem blatu. Svetovali bi jim, da gledajo bo]j€ na svoja društva, ki so 2e ob propadu. Morda zna kedaj slepa kokoš šentjurskega liberalizrrm najti zrno, kar pa je silno dvomljivo. Dolgo boste še morali Cakati, predno vas iKide našla pamet. Zakaj pa ne predstavljate vi igre: nPoginjajoče liberalstvo Sentjursko." To bi bili šele prizori! Zakaj vam je ne sestavi in uglasbi Kveder? Hitro, da ne ostanete vzadi! Kako bi se lepo vrstili prizori: plešiSče, ples, spremljanje da-m domov, tema, da se nič ne vidi itd. Clovek sanK) eukrat živi, pa pri vas se ne vpraša, kako se živi, da se le živi. Za has le preveč ne skrbite, da vam prehitro lasje ne osivijo, kajti potem ste hitro stari, in vaše pi;nce vas ne bodo imele več rade. Konsum je prišel gotovo po zaslugi Drofeniga v konJnirs, in brez vse potrebe, tega je le vaSa nestrpnost, sovraštvo, škodozeljnost kriva, vi svobodni svetniki, oznanjevaici svobode mesa itd. . . . In vi hočete ljudstvo voditi ? Bolje, da greste v Ljubljano na Studenec, ?e ste ge toliko pametni, da vas Še morda reSijo. Vaša požarna bramba, tržka namreč, pa je gotovo najnovejSa sveto\na novost, čeravno je že stara. Jo gotovo dežela podpira za pridno spanje. Za njene kolovodje bi bilo treba nove iznajdbe, katera bi že leto naprej povedala, kedaj bode kje gorelo. c Sv. Jurij ob južni železnici. Dne 15. na 16. t. m. je gorelo na Grobelnem pri posestniku J. Milcola, zgorelo rau je vse razven kozolca in par goveje živine, drugo je bilo vse žrtev plamena, ljudje so si rešili komaj borno življenje, a drugega ni6. Beda je velika. Na sumu, da je zažgal, je N. Zupano, p. d. Vedač star., ker so ga našli drugo jutro s prestreIjeno glavo. Bila sta si s sedanjim pogorelcem v sovraštvu. Požarna bramba ni šla nobena na lice mesta, okoliška je predaloč v stran, tržka pa se ni zbudila. Trobentač je trobii celo uro po trgu, bilo je plat zvona, pa ni nič pomagalo. c Sv. Jup ob iuž. žel. Zaeetkom prihrdniega meseca priredi šentjurska narodno-napiedna ^ir.iukii prireditev impozantnega načina, pri kateri sodelujejo vse markantne osebe narodno-napredne straniie. Cisti dobiček te priredilve je namenjen za razne dobre in slabe namene stranke. Predprodaja vstopnic za to prireditev se kmalu začne, in sicer v vseh vecjih mestih cis in trans. Prireditov so vrši, ker se je nadejati veliko tnjih gostov, na velikem spašniku (giiia;ni) gentjurskem. Proizvajalo se bodo razne ^ledaliSke, cirkus in variete umotnosti. Začetek prireditvo oskrbi streich-orkester tržke požarne brambe. Med dru- cimi se bodo videle prvič na svetlo daoe: ..Podobe iz živlleflja Narodne stranke šentjurske." Potpuri c«te?ft \-odstva Narodne stranke. Potem sledi prav koraični r>ostoj^ bivšega* župana, Blaž Urlep kot zopettii kandidat za župajiski stolec, ki bo obenem proizvajal razne črne nmetnosti. Tretja točka: ,,Boj s klerikalizraom." Glavno vlogo ima g. Karl Kveder, ki bo predsiavljal, kako 86 bori Narodna stranka s klerikalizmom. Potem odlikOA-anje vseh najprej-nazadnjakov. Skupen navstop ^eh dekoriranih naprednjakov in naprednjalinj, ki pojo: Mi smo g«ntjurski naprednjaki, kako navS gledajo ljtidje itd. Za tem eksotična slika: ..Divji lov na plesalko", šentjurskega plesnivega društva, nastop vseh dekoriranih in patentiranih pozuavalcev nežnega spola, h koncu divni sokolski recte zajdji randevouz. Velikanski uspeh za smeh obeta jjoppereta: ,,Iz življenja." Glavno vlogo zastopa.Janez Lober, tajnik okol. občine in obenem tajni prijatelj naprednjakov, ki bo predstavljal razne pojave Iz svojega prejSnjega in zdajgnjega življenja v di-užbi z Ijudskim govomikom Franc Ferležem in drugimi gospodi njegove baže. Direktor napredne stranke Karl Kveder nastopi v zadnjem dejanju kot solist v pesmi: ..O.j zdaj grerno, oj zdaj gremo, nazaj nas,več ne bo!" e Dl)a*kl fenhinii * Cetjn «) daroraii o