List   6 .
Politiški oddelek.
Notranji položaj.
S preložitvijo poslanske zbornice je torej v naši državi začasno zavladal § 14. naše ustave. Govorili bi neresnico, ako bi trdili, da je razen drž. poslancem še komu drugemu žal, da se je končala komedija v parlamentu. Splošno se priznava, da je popolnoma prav, da se je zaprlo torišče politične podivjanosti in pobalinskih škandalov, za katere je moralo ljudstvo plačati tisočake in tisočake.
Opozicijonalne stranke so sicer neposredno pred zaključkom zbornice uprizorile hrupne proteste proti vladanju s § 14., ali ta nastop radikalnih in najradikal-nejših nemških govornikov je imel samo namen, uplivati na volilce, v ostalem pa se nemški opozicijonalni poslanci popolnoma zadovoljni z vladanjem § 14. Dokaz tega je tisti nemški poslanec iz alpskih dežel, ki je najprej podal predlog, naj se grofa Thuna obtoži radi kršenja ustave, koj na to pa obiskal jednega izmej resortnih ministrov, in mu toplo priporočal ter ga lepo prosil, naj za zgradbo necega mostu v njegovem volilnem okraju potrebno državno podporo dovoli s pomočjo § 14., torej potom kršenja ustave.
To jedino dejstvo osvetljuje razmere veliko bolje, nego je osvetljulejo vsi opozicijonalni govori skupaj, tako namreč, da prebivalstvo vladanju s § 14. ne bo prav nič ugovarjalo. Prebivalstvo si želi miru, vsaj nekaj mesecev. In polabsolutizem bo trajal nekaj mesecev, zakaj delegaciji se snideta šele na jesen, a za volitev delegacij ni potrebno poprej sklicati drž. zbora, ker je že sklenjeno in zagotovljeno, da se nagodba z ogersko uveljavi s §14.
Vprašanje je: bodo-li na jesen take razmere, da bo kazalo sklicati državni zbor in da bo ta končno prišel do kacega dela? Odgovor na to vprašanje nam pojasni os notranjepolitični položaj.
Vlada ima naravno nalogo, da poskusi vstvariti take razmere, in v to svrho hoče poskusiti s posredovanjem v dosego sprave mej Čehi in Nemci. Žal, da ni posebnih upanj na ugoden uspeh fe akcije.
Zaupniki nemških opozicijonalnih strank so se pred kratkim začeli posvetovati o sestavi skupnega narodno-političnega programa.
Nemški nacijonalci se udeležujejo teh posvetovanj samo ker se jim je zagotovilo, da uspehi teh posvetovanj nikakor ne bodo veljali za podlago kakim spravnim pogajanjem in zmernejši Nemci so se jim udali. Kar se sicer čuje o spravni akciji ne obuja nobenih upanj. Tako Hochenburgerjeva brošure „Neu-BabiIona, kakor Lippertov znani članek v „N. Fr. Pr.tt zahtevata uveljavljenje nemškega državnega jezika in isto je zahteval tudi shod nemškonacijonalnih zaupnikov iz Češke, ki se je vršil v Ustju na Labi. Nemškemu državnemu jeziku pa se vsi nenemški narodi upirajo z vso odločnostjo in se tej zahtevi ne bodo nikdar udali.
Nemci se pri tej zahtevi sklicujejo na Ogersko. Ta analogija pa nikakor ne velja. „Politiku je nedavno tega prav dobro pogodila razloček mej Ogersko in mej Cislitvansko, rekši, da so na Ogerskem Madjari faktični nositelji državne ideje in da so poleg Hrvatov jedina resnična politična stranka v deželah ogerske krone. Druge narodnosti žive na teritoriju madjarske oblasti, v Cislit-vanski pa žive narodnosti večinoma na svojih lastnih teritorijih in so zato v nasprotju z Rumuni ali Srbi na Ogerskem politične narodnosti.
Tudi številno je razmerje v Cislitvanski drugače. Tu stoji proti 8 milijonom Nemcev, 15 milijonov Ne-nemcev, tako da sklicevanje na državni jezik na Ogerskem nikakor ni umestno.
Dokler Nemci tega ne uvidijo, dokler smatrajo uveljavenje nemščine državnim jezikom, kar daj vidnega izraza njihovi hegemoniji nad Slovani, za conditio sine qua non, dotlej ni prav nič upanja, da bi imeli spravni poskusi kaj uspeha.
52
Te puskese ovirajo še razmere v deželnih zborih. Nemci nečejo iti v češki dež. zbor, na Moravskem ne more stalni spravni odsek dež. zbora nobenega koraka storiti, a v Šleziji hočejo Nemci izstopiti iz dež. zbora in to zaradi jezikovnih naredb, katere je vlada zadnji čas izdala.
Zatorej se lahko že danes reče: Prizadevanje grofa Thuna, doseči mej Čehi in mej Nemci spravo, ne bodo imela uspeha. Razmere bodo na jesen prav tiste, kakor so sedaj, samo da vladi nagodba ne bo več delala skrbij. Vlada ima sicer dolžnost, izposlovati odobrenje parlamenta za vse, na podlagi § 14. izdane naredbe, ali naredbe ostanejo doslej v veljavi, dokler jim parlament direktno ne odreče odobrenja. Da do tega ne pride, zato jamči tako imenovana desnica, ki toliko časa gotovo ne razpade, dokler bo trajala obstrukcija.