AN N ALES 10/'97 DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV / ACTIVITIES BY OUR INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS, 345-350 DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV ATTIVITÀ DEI NOSTRI ISTITUTI E DELLE NOSTRE SOCSETÀ ACTIVITIES BY OUR INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS Lucija Čok ZRS KOPER V TRETJEM LETU SVOJEGA DELOVANJA Februarja 1998 bosta minili dve leti, kar je Znan- stveno-raziskovalno središče Republike Slovenije v Kop­ ru, ustanovljeno sicer že leto dni prej, z zaposlitvijo prvih raziskovalcev in po oblikovanju prve raziskovalne skupine tudi dejansko stopilo v svet slovenskega znan­ stvenega preučevanja. Od tedaj do danes je na osnovah raziskovanja preteklosti Slovenske Istre razširilo svoje delovanje na širše področje humanistike in družboslovja (zgodovinski, družbeni in politični vidiki obmejnega prostora, šolstvo, kultura in šport, varovanje in urejanje prostora, kulturna dediščina in družbena ekologija) in naravoslovja (varovanje naravne dediščine in oblikova­ nje zaščitenih naravnih območij, preučevanje klimat­ skih, naravoslovnih in fizično-geografskih vidikov, agrarna izraba tal in kmetijskih razvojnih potencialov). Temeljni smoter delovanja ZRS Koper je raziskovati, spodbujati raziskovanje in širiti dosežke raziskovalnega dela v jugozahodni Sloveniji ter s tem prispevati k raz­ vijanju intelektualnega potenciala v navedenem območ­ ju, k njegovemu povezovanju v okviru skupnega slo­ venskega kulturnega prostora ter potrjevanju in uve­ ljavljanju v mednarodnem znanstveno-raziskovalnem sobesedilu. Raziskovalno delo Raziskovalni program ZRS Koper pokriva tako te­ meljno kot aplikativno raziskovanje. V okviru temeljnih raziskav: Raziskave zgodovine institucij in vsakdanjega, življenja v Slovenskem primorju v povezavi z Medi­ teranom (B. M. Gombač), Funkcija obmejnih in etnično mešanih območij v integracijskih procesih države Slo­ venije - primer Slovenske Istre (M. Bufon), Dinamika političnega dogajanja, ideoloških in kulturnih premikov ter družbeno gospodarskih in etničnih sprememb na Tržaškem v 19., in 20. stoletju (J. Pirjevec) se prepo­ znava vpetost raziskovalnih vsebin v prostor. V ra­ ziskovalnih hipotezah so posebej poudarjeni vidiki obmejnega položaja jugozahodne Slovenije kot enega izmed najbolj izrazitih in tipičnih slovenskih obmejnih območij, ki jim je skozi zgodovino prepletenost družbenega in kulturnega dogajanja oblikovala posebno podobo. Tako temeljno kot aplikativno raziskovanje si pri­ zadeva, da bi s svojimi rezultati omogočalo boljše razumevanje problemov in procesov v območju Slo­ venske Istre in Primorja. S tem, da jih sooča in primerja s podobnimi dogajanju v širšem mednarodnem sobe­ sedilu, poskuša uveljavljati slovenske raziskovalne in znanstvene dosežke v svetu. Slovenija se v Evropi pre­ poznava kot značilna obmejna država, ki je že relativno zgodaj posvečala svojo pozornost vidikom čezmejnega sodelovanja in povezovanja, vprašanjem funkcionalne integracije ter izpostavljanja širše družbene in pro­ storske vloge lokalnih skupnosti in manjšin. ZRS Koper sledi tej poti tudi v svojem aplikativnem in razvojnem raziskovalnem delu s projekti: Temeljna merila in metode varstva in sonaravne rabe prostora obalne mikroregije Slovenije (P. Fister), Modeli dvo­ jezičnega izobraževanja v osnovni šoli (L. Čok), Druž­ bene dejavnosti v Mestni občini Koper (L. Čok), Pomoč z umetnostjo na področju zdravstva, socialnega varstva in šolstva (S. Tancig) in z več projekti s področja oljkarstva (Senzorične in nekatere kemijske značilnosti olj sorte "istrska belica"; jod, nekateri minerali in ostanki pesticidov v oljčnih oljih Slovenske Istre (B. Butinar), Oljka v Slovenski Istri - naša kulturna dediščina (T. Le­ vanič). Širjenje raziskovalne dejavnosti za razvoj regije Ker je delovanje ZRS Koper usmerjeno v razvoj inte­ lektualnega potenciala, spodbuja interdisciplinarno ra­ ziskovalno delo ter povezuje obstoječe raziskovanje, je ustanavljanje novih raziskovalnih enot, ki naj oblikujejo svoje programe na osnovi potreb, interesov in speci­ fičnih danosti območja, posledično ravnanje. Doslej so bile na ZRS Koper dane pobude za oblikovanje ra­ ziskovalne enote za sredozemske kulture v kmetijstvu in oljkarstvo. Področje Slovenske Istre je eno najsevernejših pod­ ročij, kjer oljka še uspeva. Znano je tudi, da je olje oljk, ki rastejo na severnem robu areala razširjenosti, kako­ vostnejše od južneje rastočih sort. Sorta istrska belica je najbolj zastopana sorta v Slovenski Istri. V zadnjem času se poleg domačih sadi na tem območju tudi precej italijanskih sort. Smotrno je čimprej raziskati razliko odpornosti, rodnosti in kakovosti olja med italijanskimi in avtohtonimi sortami. Kljub sorazmerno velikim vla­ ganjem družbe in posameznikov je razvoj oljkarstva prepočasen. Postaviti je treba drugačne razvojne osnove oljkarstvu kot pridelovalni dejavnosti in oljkarstvu kot prehrambeni kulturi. Vinogradništvo in vinarstvo je na območju severne Istre ena osrednjih gospodarskih panog od rimskega 345 AN N ALES 1 0 /9 7 DELO NAŠIH ZAVODOV IN D RU ŠTEV/ACTIVITIES BY OUR INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS, 345-350 obdobja dalje. Tradicija, ugodno podnebje in bližina morja so tej dejavnosti dajaie ugodne možnosti pride­ lovanja, trgovanja in blagovne izmenjave v bližnjih in daljnih pokrajinah. Koprski vinorodni okoliš ima naj­ boljše naravne pogoje med slovenskimi vinorodnimi okoliši. Med visokimi trtami severne Istre so že v srednjem veku med "črnimi vini" postavljali na prvo mesto refošk ali, kot so ga tudi imenovali, veliki teran. Refošk je torej avtohtona sorta, ki predstavlja del naše naravne in kulturne dediščine, z njim se Slovenska Istra lahko identificira. Še danes med pridelovalci rdečih vin koprski vinogradniki nimajo prave konkurence. V zad­ njih letih so na domačih in tujih trgih kletarji Vinakoper. pa tudi nekateri zasebni vinogradniki, dokazali da s svojimi rdečimi vini enakovredno konkurirajo belim vi­ nom. Na slovenskem in tujem trgu vina ima refošk posebno gospodarsko vrednost, ki bi jo bilo potrebno kot slovensko blagovno znamko tudi posebej zaščiti. Na podlagi dokumentov razvoja mora Slovenija v letu 1998 pripraviti izhodišča za pogajanje o pridružitvi R Slovenije v EU. Nacionalni program za prevzem "Acquis communautaire", na primer, vsebuje tudi sekun­ darno zakonodajo olj in maščob. Ta obravnava tržni red, ki zajema oljke, oljčno olje, namizne olive in druge stranske proizvode oljk in oljčnega olja. Med uskla­ jenimi zakoni pa je že novi Zakon o vinu, v veljavi od 1.12.1997, ki omogoča zaščito porekla in kvalitete vina. Predmet tržnega reda pa so tudi institucionalne cene, standardi kakovosti proizvodov, trgovina z državami tre­ tjega sveta in drugo. Pomen obstoja posebne razisko­ valne enote, ki bo delovala v okviru nacionalnih potreb in mednarodne povezave Slovenske Istre in Slovenije, so najprej začutile lokalne skupnosti, ki jih predstavljajo občine Koper, Izola in Piran ter oljkarji, ki se združujejo v Društvu oljkarjev Slovenske Istre (DOSI). V zadnjem času pa je to pobudo podprlo tudi društvo vino­ gradnikov in kletarjev. Pobudo je sprejela tudi država Slovenija, predvsem s pristopom resornih ministrstev (Ministrstva za znanost in tehnologijo ter Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano) k dejavnostim pri­ prave za ustanovitev enote za sredozemske kulture v kmetijstvu in oljkarstvo. Tudi gospodarstvo in kmetijstvo Slovenske Istre podpirata prizadevanja za njen nastanek. Usmerjeno raziskovanje in vsebina raziskovalnih programov postavljajo ZRS Koper v posebno vlogo pri naporih za oblikovanje interdisciplinarnih, problemsko kompleksnih vsebinskih in metodoloških raziskovalnih pristopov ter za prenos teh pristopov in znanstveno­ raziskovalnih dognanj na univerzitetno raven. V tej vlogi je ZRS Koper tudi sodelovalo pri organizaciji in uresničevanju podlag za nastanek in razvoj visokega šolstva na Primorskem. Glede na svoje specifične interese in možnosti je ZRS Koper soizvajalec razvoj­ nega projekta Primorska univerza. Oblikovanje znan- stveno-pedagoških programov za družboslovno-humani- stično fakulteto in priprava kadrov za njihovo izvajanje pa so za raziskovalce središča še posebno zanimivi. V povezovanju pedagoškega z znanstvenim delom so jam­ stva, ki omogočajo reden in ploden pretok ter sode­ lovanje na ravni univerza - raziskovalno delo na čim večjem številu znanstveno-raziskovalnih področij, kar zagotavlja kvalitetno rast tako teoretičnega kot apli­ kativnega znanstveno-raziskovalnega dela. Razvoj ZRS Koper bo torej neposredno pogojeval in spodbujal so­ delovanje z nastajajočim univerzitetnim središčem. Z oblikovanjem univerzitetnih programov in usposab­ ljanjem svojih raziskovalcev in mladih raziskovalcev za pedagoško delo bo ZRS Koper doprineslo k oblikovanju razmer za nastanek univerze na Primorskem, ki bo znanstveno usmerjena, študentom bo ponujala alter­ nativne, na regionalno specifiko navezane programe, pri tem pa omogočala interdisciplinaren, mednarodno pri­ merljiv študij. V okviru projekta Koper 2020 - Družbene dejavnosti raziskovalna skupina ZRS Koper preučuje tudi loka­ cijske možnosti za postavitev posameznih visokošolskih središč bodoče univerze na Primorskem. Univerza je prostor kulture in znanosti ter javna funkcija. V Kopru je visoko šolstvo že del mesta, ga soustvarja in mu pri­ pada. Integrirana mestna univerza Koper kot struktura, v katero je umeščeno visokošolsko delovanje, ponuja prostoru mesta Koper ustrezen, bivanjsko soodvisen, vendar razvojno perspektiven izziv. Ureditev zgodovinskega jedra mesta Koper za po­ trebe visokega šolstva (ena fakulteta, dve ali več visokih šol, dokumentacijsko informacijski center, raziskovalni inštitut), vključevanje kulturnih ustanov v obštudijske dejavnosti (galerijska dejavnost, muzejska in arhivska ponudba, zunanje in dvoranske površine za šport), bivanjska ponudba za študentsko populacijo (spod­ bujanje prebivalcev mesta k investiranju v stanovanjske prostore) pomenijo za umirajoče mestno jedro možnost prenove in oživitve. Znanstveni sestanki V septembru 1997 je ZRS Koper v sodelovanju z Inštitutom za novejšo zgodovino, Znanstvenim inšti­ tutom Filozofske fakultete v Ljubljani, inštitutom za na­ rodnostna vprašanja v Ljubljani, Goriškim muzejem, Po­ krajinskim muzejem v Kopru pripravilo tridnevni znan­ stveni sestanek "50-letnica Pariške mirovne pogodbe, nova jugoslovansko-italijanska meja in priključitev Pri­ morske k matični državi Sloveniji". Na sestanku je sodelovalo več kot trideset zgodovinarjev, od tega je bila polovica tujih priznanih strokovnjakov iz 14 držav. Mesec dni kasneje je ZRS Koper izvedlo drugi znan­ stveni sestanek z naslovom "Sistemi oblasti - oblast institucij: teorija in praksa v sredozemskih deželah v novem veku". Oba sestanka sta poleg zgodovinarjev združila mednarodne ustanove in s tem omogočila pre­ tok informacij in znanja. 346 AN N ALES 10/'97 DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV/ACTIVITIES BY OUR INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS, 345-350 Založništvo Za učinkovito izvajanje znanstveno-raziskovalnega dela je potrebna tesna vez med raziskovanjem in in­ formacijsko tehnologijo. Publicistični del je na vseh področjih preučevanja, še posebno pa v družboslovju in humanistiki, zaključna in najbolj odmevna, predvsem pa znanstvenemu vrednotenju najbolj izpostavljena faza. Soizdajajateljska dejavnost ZRS Koper v znan­ stvenem publiciranju ANNALES je podprla raziskovalno delo in ponudila širši strokovni javnosti vpogled v svoje znanstvene dosežke zadnjih nekaj let. Informacijsko-do- kumentacijsko delo, ki je odprto raziskovalnim in uni­ verzitetnim potrebam, a tudi vsem drugim uporabnikom, oblikovanje sodobnih, elektronsko podprtih mednarod­ nih, medinštitutskih in meduniverzitetnih informacijsko- dokumentacijskih mrež je osnova za rast raziskovalne ustanove in razvoj njenega dela. ZRS Koper je v soizdajateljstvu z Zgodovinskim društvom za južno Primorsko v letu 1997 pripravilo in izdalo dve številki revije Annaies (10. in 11. številko), prispevke znanstvenega sestanka "Razsvetljenstvo v Istri: Gian Rinaldo Carli med Istro, benetkami in Cesarstvom" v zbirki Acta Histriae, v Knjižnici Annaies pa iepo bero del: Rastlinstvo primorskega Krasa in Istre, Travniki in pašniki M. Kaligariča, Poštna zgodovina in filatelija na Primorskem B. Morenčiča in V. Guština ter prevod Tomšičevih Šavrink v italijanščino. Glede na predviden razvoj visokošolskih ustanov na Primorskem pa je smiseino v okviru ZRS Koper povezati v času in prostoru tako informacijsko kot obstoječo za­ ložniško dejavnost. Sodobno zasnovano delovanje in­ formacijske tehnologije in znanstvene publicistike v okviru istega informacijskega središča bo pokrivalo ne le potrebe raziskovanja, temveč tudi visokošolske dejav­ nosti. Založniška programska zasnova z utečenim delo­ vanjem in kadrovsko zasedbo pa že lahko predstavlja zametek bodoče znanstvene in univerzitetne založbe. Usposabljanje mladih raziskovalcev in spodbujanje mladinskega raziskovanja Povezovanje pedagoškega z znanstvenim delom je najbolj naravno in uspešno v procesu usposabljanja mladih raziskovalcev. Mladi podiplomski študentje, ki so ob študiju še dejavno vključeni v raziskovanje po­ menijo rast intelektualnega in znanstvenega potenciala prostora v katerem delujejo. ZRS Koper ima tri mlade razsikovalce, in sicer dva za področje zgodovine in enega za področje urbanizma. Dobri obete o povečanju števila razpisanih in zagotovljenih novih mest za mlade raziskovalce nam omogočajo bolj poglobljeno in teme­ ljito načrtovanje raziskovalnih programov do leta 2004. ZRS Koper je prevzelo tudi poroviteljstvo nad mladinskim raziskovanjem. Z regionalnim Odborom za uresničevanje nacionalnega programa "Uvajanje ljudi v znanost in tehnologijo na Obali" je v letih 1996-97 spodbujalo dejavnosti mladinskega raziskovanja, koor­ diniralo pripravo in vrednotenje raziskovalnih nalog ter organiziralo občinska tekmovanja v okviru projekta "Gibanje znanost mladini". V letu 1997. smo pridobili sredstva pri Ministrstvu za šolstvo za izvajanje programa za usposabljanje mentorjev mladinskega raziskovanja ter izdali eno številko Mladega glasnika ZRS Koper. V letu 1998 z delom nadaljevali in izdali drugo številko tega občila. PflRISKïTMIROVNR POGODBR Katalog k razstavi in jorogram mednarodne konference Art 7 < :A ' c št. / n ° 3____4 & Z R S KOP6R 347