KRALJEVINA SRBA, HRVATA I SLOVENACA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
Razred 72 (1)
INDUSTRISKE SVOJINE
Izdan 1. Oktobra 1925.
PATENTNI SPIS ST. 3190
Leon Emile Rćmondy, Pariš.
Zadrževalni nosilec za perkusijska užigala.
Prijava z dne 16. februarija 1924.	Velja od 1. oktobra 1924.
Prvenstvena pravica z dne 26. marca 1923. (Francija).
Pričujoči izum ima za predmet zadrževalni nosilec za perkusijska užigala, vporaben zlasti v kombinaciji z užigali one vrste, ki so opisana v jugoslovanskem patentu št. 1295, in ki delujejo potom kombinacije vdrtja in inercije.
Sl. 1 priložene risbe kaže v narisu užigalni nosilec, v katerem sta montirana užigalo tega tipa in zadrževalec v smislu izuma; sl. 2 in 3 sta narisana obeh varijant.
Bistveni značilni rezultat, ki ga daje novi zadrževalec, obstoji v dejstvu, da je zadrževalna kompozicija pri njem zavarovana od vsakršnega direktnega sunka plina, plamena ali eksplozijskih drobcev, ki nastanejo vsled delovanja zažigalnega mehanizma, sunkov, ki se jih je tem bolj bati, ker se vporablja za zažigalce imenovanega mehanizma silnejše eksplozivno sredstvo.
V smislu izuma leži zadrževalna kompozicija na dnu zvrnjene patrone, ki sega s svojim spodnjim delom v zadnji del osne votline užigalnega nosilca ali „užigalnega trupla", dočim ima sprednji del patrone z manjšim premerom nego votlina užigalnega nosilca o-krepljeno in primerno profilirano dno, tvoreče odbojni ščit, ki zamore ustaviti ali zadržati premikanje vsake trde tvarine, dočim usmerja pline in plamene, ki morejo dospeti do zadrževalne kompozicije le skozi obročasti prostor med užigalčevim nosilom in patrono in skozi odprtine, napravljene na podložni steni poslednje. V patroni se more zadrževalna kompozicija postaviti v direktni stik z nabojem živega nekomprimiranega smodnika, ki tvori rele za prenos ognja na detonator.
V izvedbeni obliki, ki jo predstavlja sl. 1 kod primer, označa A v projektilovi osti zavrtan užigalčev nosilec, na čigar prostem koncu drži klin g užigalo G tipa užigal, ki so opisana v patentu štev. 1295.
Skladno z izumom ima zadrževalec zvrnjeno patrono, vtaknjeno brez vmesnega prostora s svojim zadnjim delom B v zadnje dno votline a užigalnega nosilca A. Srednji zaprti del B te patrone ima zmanjšan premer, tako da pušča med svojo zunajno steno in notrajno steno votline a obročasti prostor a1. Dno B‘-patrone je ojačeno in ima prikladen profil (koničen, ovoiden ali podobno), tako da tvori odbojni ščit z zgoraj označeno svrho. Zadrževalna kompozicija D leži v sprednjem delu B1 z rebrastimi stenami patrone B—B1—B2 in dostop od užigala G prihajajočih plinov in plamenov k tej kompoziciji je mogoč le potem, ko so prešli v obročasti prostor a1 skozi zračne odprtine b, izvrtane v podolžni steni dela B1 patrone B—B1—B2,
Zadrževalna kompozicija D se more postaviti v direkten kontakt z nabojem E živega nekomprimiranega smodnika, ki tvori rele.
Patrona se opira s pomočjo pokrova b1 in eventuelno s posredstvom garniturnega kolesa F iz klobučevine ali podobnega ob zadnji rob užigalčevega nosilca. Zadrževalec sestoji zadaj iz tenke lopatice C, katere rob je u-pognjen na pokrov b1, in celokupni zadrževalec je pritrjen na mestu potom detonatorju 1, privitega na užigalčev nosilec in s pomočjo klobučevinatega kolesca H.
Zračne odprtine b morejo biti predvidene v primernem številu in v različnih ravninah;
Din. 10.
pri tem more biti izpremenljivo število teh zvrtano, pređno se postavi zadrževalec na mesto.
Kakor kaže varijanta slike 2, se morejo primerno razvrščene in na površini dela Bl patrone-zadrževalca porazdeljene zračne odprtine zamašiti z odgovarjajučimi svedrastimi dleti P1, P2, navitimi v užigalu in katerih zataknjena glava je dostopna od zunaj za odprtino odgovarajoče zračne luknje v oni zadrževalni dobi, ki se je izbrala.
Med delovanjem užigala ne morejo plini, plameni i izbruhi, ki prihajajo od nje in so pognani nazaj, udarjati neposredno zadrževalne kompozicije D, ker jih sprejme odbojni ščit B2, kar jih ovira, da ne razrušijo s sunkom zadrževalne kompozicije ter osigura točno delovanje poslednje.
Ogenj ima dostop k zadrževalcu samo skozi obročasti prostor a1, ki obdaja zadrževalcev nosilec, in skozi zračne odprtine b. Oblika odbojnega ščita B5 olajšuje odtok plinovih in plamenovih žarkov, katerih sunek je bil pridušen, proti zračnim odprtinam.
Pripomniti treba u ostalem, da bodo učinki vnetja zadrževalne kompozicije, ker se prednji rob masiva D te kompozicije nahaja za važnim ojačanjem, ki tvori ščit, skušali razširiti se proti steni manjšega odpora, ki jo tvori pokrov C.
Zadrževalčev nosilec ima kot tvorniški predmet v celem samo gladko patrono brez sva-kršne preprege. Isti tip zadrževalnega nosilca služi lahko za serije zadrževalcev, ki se dajo izpreminjati, pri čemur se mora zadrževalna doba modificirati z ozirom na število in lego zračnih odprtin, ki jih bomo odmašili.
Razume se, da predočena izvedbena oblika ki je najenostavnejša, ni edina mogoča. Zavrnjena patrona — zadrževalni nosilec B B'-B3 z ojačenim in profiliranim dnom B2 bi mogla biti narejena iz dveh delov, združenih s kakršnimkoli sredstvom, privitjem, upognitvijo, izdolbenjem. Kot varijanta bi se mogel na-
praviti odbojni ščit, kakršnega predstavlja sl. 3, na posebni kocki, ki tvori klobuk in je nasajena na patroni enakomerne debelosti. Kocka bi bila tedaj prevrtana in reguliranje zadrževanja bi se doseglo potom rotacije kocke, ki bi odkrivala bolj ali manj popolnoma luknje b patrone. Kocka B2 bi se o-pirala potom ovratnika b3 ob oporno steno a2 užigalčevega nosilca A.
Patentne lastitve:
1.	Nosilec zadrževalca za perkusijska užigala, označen s tem da sestoji iz zvrnjene patrone (B—B1—B2). ki sega s svojim zadnjim delom (B) v užigalčev nosilec (A) in ima sprednji manjšega premera (B1), čigar o-jačeno in primerno profilirano dno (B2) tvori odbojni ščit, ki sprejema sunek plinov, plamenov ali kovinskih drobcev, prihajajočih od užigala, in ki vodi pridušeni plinovi curek skozi obročasti prostor (a]), ostavljen med delom patrone (B1) z manjšim premerom in zračnimi odprtinami (bl, napravljenimi tu v izpremenljivem številu in izpremenljivih ravninah, k zadrževalni kompoziciji (D), skriti za imenovanim ščitom in postavljeni eventualno v direkten stik z nabojem (E) nekom-primiranega smodnika, ki tvori role.
2.	Izvedbeni primer, pri katerem so zračne odprtine (b) napravljene v onem delu zadrže-valčevega nosilca, kjer je spravljena zadrževalna kompozicija, normalno zamašene potom svedrastih dlet (P1, P2), privitih v užigalčev nosilec in katerih pogreznjena glava je dostopna od zunaj za odpiranje zračne luknje, ki odgovarja izbrani zadrževalni dobi.
3.	Izvedbena oblika, pri kateri je odbojni ščit napravljen na kocki, ki je nasajena na srednjem delu zadrževalnega nosilca z manjšim premerom (B1) in ima zvrtane odprtine, ki s svojim delnim ali celotnim kritjem z odprtinami (b) trupla zadrževalnega nosilca o mogočajo regulacijo gorilne dobe zadrževalca.
Fifj.l.
Adpafent broj 3J90.
Ti2.