19. štev.
V Kranju, dne 11. maja 1907.
VIII. leto.
Političen in gospodarski list.
Uhaja vsako aoboto sveder
in stane za Kranj 4 K, po poiti 2« celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za druge države stane 51>0 K. Posamezna številka po 10 vin. — Na niročbe brez istodobne vpoiiljatve naročnine se ne oiira. — Uredništvo in uprava i$tvo je na pristavi gosp. K. Floriana v «Zvezdi >.
Mesečna priloga
„SloVcnsHi TehiH"
Inserati se računajo za celo stran 60 K, za pol sirani 30 K, za četrt strani 20 K. In-erati se plačujejo naprej. Za munjsa oznanila se plačuje za petit-vrt to 10 vin., če te tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Politični del. a a s
□ □□□□
14. ma|.
Ko bo pozni povestničar pisal zgodovino avstrijskega ustavnega življenja, tedaj bo pri 14. maju 1907 obstal kot mejniku med dvema dobama: Pred tem dnevom v državi zastopstvo interesov, za tem dnevom enaka pravica za vse.
Zastopstvo interesov, zastopstvo posameznih privilegiranih stanov kažejo srednjeevropske države od srednjega veka sem. Najprvo grašćak in duhovnik, ki vladata z močno roko stoletja ter vži-vata vse pravice, toda davka no plačujeta nič, do veljave pride »časom tudi meščan, ki si v boju proti vsemogočnemu plemstvu in vladeželjni duhovščini s svojo pridnostjo in v s trajnost jo pribori z ogromnimi težavami pravico, da sme povzdignili svoj glas v državi, kadar ta tirja od njega davka v krvi in denarju. V boju med plemstvom ter duhovščino na eni ter meščanstvom na drugi strani pa raste moč deželnega kneza, ki rad izrablja meščanstvo proti prvima stanovoma, da pri tem lažje sam brzda premogočno gospodo na gradovih in v Ako lij ah ter samostanih.
Ko si je nemški cesar Franc leta 1904 nadel naslov «avstrijskega cesarja«, odkar torej datira naše cesarstvo, vladal je že absolutistično, kar se pravi, da ni delil svoje oblasti z zastopniki narodov, temveč izdajal sam v svojem imenu postave. Leta 1848 je za nekaj časa prenehala absolutistična vlada, tedaj je slavni češki politik Rieger dosegel
celo, da se je v državne osnovne zakone sprejelo kot glavno načelo: Vsa oblast izvira iz ljudstva. Toda ti pomladanski dnevi narodnega vstajenja so kmalu preSli in ostra sapa absolutizma je zopel zapihala po Avstriji. Trebalo je priti do krutih porazov na italijanskem bojnem polju, da je avstrijska vlada pričela misliti na izpremembo ustave. S cesarsko diplomo z dne 20. oktobra 1860 je cesar Franc Josip l. oznanil, «da bo izvrševal pravico, dajati, spreminjati in odpravljati postave le s sodelovanjem postavno zbranih deželnih zborov, oziroma državnega zbora, v katerega morajo deželni zbori pošiljati Število članov, katero ima določiti cesar*.
Avstrija je s tem postala ustavna država. S cesarskim patentom z dne 26. februarja 1861,, št. 20 drž. zak, so se izdali izvršilni predpisi k zgoraj omenjeni diplomi.
Po tem patentu bi tudi ogrski deželni zbor moral voliti poslance v dunajski državni zbor, toda do tega ni nikdar prišlo, ker so i vse dežele ogrske krone izrecno odklonile vsako udejfribo v dunajskem državnem zboru.
Treba je bilo za to misliti na premembo ustave in zopet so nesrečni porazi pri Kraljevem gradcu uplivali, da se je po zopetnem absolutizmu, ki je v južne krajo prinesel «Banove huzarje», uvedla I. 1867 ustava in obenem uravnalo razmerje z Ogrsko.
Leta 1873 se se uvedle neposredne volitve v državni zbor, dočim so preje pošiljali deželni zbori svoje zastopnike na Dunaj.
Toda, kakor smo omenili v začetku, bil je ta državni zbor zastopstvo interesov, v njem so bili zastopani veleposestniki, meščani, trgovcf in obrtniki in kmetje, ki so plačevali vsaj 10 (8) kron davka, niso bili pa v njem zastopani oni mnogoštevilni sloji, ki ne plačujejo 10 kron neposrednega, pač pa milijone posrednega davka in državi od-rajtujejo krvni davek.
S postavo z ane 14. junija 1896, St. 169 drž. zak., se je storil prvi korak, da se tudi tem slojem, ki so s povzdigo industrije vedno bolj narasli, da volilna pravica. Zgodilo se je na ta način, da se je dosedanjim širim kur i jam pridejala se peta kurija ali sploSni volilni razred z 78 poslanci.
dele s postavo z dne 26. januari ja 11*07, št. 17 drž. zak., se jo uvedla splošna in enaka volilna pravici. Stare kurijo so izginile in v torek dne 14. maja bodo prvič prišli na volišče grofje in baroni, škofje in kaplanje, kmetje in meščani, kajžarji in delavci in vsak bo imel le en glas, enak glas.
Ali napoči nam Slovencem s tem dnevom nova, boljša .doba ? Kaj bo pisal povestničar, ko bo pisal zgodovino slovenskega naroda, ko pride do 14. maja 1907?
Orne slutnje nas obhajajo in ne moremo se jih%tresti. Dosedaj so naš narod zastopali poslanci, ki so jih volila mesta in dežela, odslej bo morda zastopal narod le poglavar stranke, ki je izdal krilate besede: Stranka je vse, poslanci so nič. In vso stranko reprezentira edini dr. ŠušteršiČ, da lahko rtče s kraljem Ljudevitom XIV. «Stranka — to sem jaz!»
Gorje narodu, če se uresničijo te temne slutnje 1 Kar so od I. 1848 sem priborili zastopniki našega
PODLISTEK.
Ii življenja pesnika Franceta Prešerna.
Meseca februarja leta 1848 je buknil v Parizu upor, katerega so v prvi vrsti provzročili socialno navdahnjeni delavci. Ustanki so se pojavili tudi po raznih nemških in romanskih državah, koder so dotlej s silo zatirali vsako napredno mišljenje.
V Avstriji je izbruhnila vstaja 13. marca leta 1848. Razmere so bile pri nas tedaj Se bolj obupne nego po drugih državah. Kmet je vzdihoval pod bremenom tlake in raznih davščin, katere je moral odrajtovati graSčaku; obrt in industrija se nista mogli razvijati zaradi slabih prometnih sredstev; leta 1847 je prišla nenavadno slaba letina, **iO so se podražila živila, kar je posebno hudo zadelo prebivalstvo. Razen tega so se širile po Avstriji vkljub prepovedim napredne in socialne knjige in časopisi, kar je Se bolj podžigalo duh nezadovoljnosti. Zato so si ljudje skušali pomagati s silo in pritisniti na vlado, da krene na nov tir in izprenaeni ter izboljša ustavo.
Na marcev upor na Dunaju vlada ni bila pripravljena, dasi je bilo že dalje časa čutiti nekako nemirno gibanje. Cesar Ferdinand je dovolil, da se odpusti vsemogočni Metternich, katerega je vse čr-tilo; nadalje je dovolil tudi ustavo, svobodo tiska in narodno oboroženje.
Novica o dunajskih nemirih se je bliskoma razširila po vsej državi. Povsod je zavrelo, zlasti
med preprostim narodom, med kmeti, ki so mislili, da so sedaj odpravljeni vsi davki in da je zavladala popolna prostost.
V Kranju so izvedeli o marčevem uporu na sv. Jožefa dan zjutraj. Tedaj je prijahal iz Ljubljane kurir, namreč Valentin Bleivveiss. Oglasil se je najprvo v Sodarjevi hiši, ki je bila tedaj najbolj ugledna v Kranju. Stari Sodar, g. Karel Flo-rian, se je takoj odpravil k pesniku Prešernu, s katerim sta si bila posebna prijatelja. Prešeren je tedaj Se bolehal in se večjidel držal v postelji. Tudi sv. Jožefa dan 1. 1848 ga je bolezen prisilila, da je ostal v postelji. Florian je sporočil pesniku, kar je bil zvedel po kurirju, med drugim tudi, da je do volji na ustava. Prešeren je malo po-molčal, potem pa pristavil: <Vse tojepridlo za ljudi petdeset let prekmalo.»
Po dopoldanski službi božji je stopil Sodar na kamen pred svojo hišo in ljudem razglasil novico z Dunaja.
Popoldne je privrelo že mnogo kmetov v mesto. Iskali so tedanjega okrajnega predstojnika Pajka, katerega so posebno sovražili zaradi njegove brezmejne strogosti in sirovosti. Niso ga našli. Slutil je nevarnosti in v pravem času izginil iz mesta. Odpravil se je preko Mavčič proti Ljubljani. Kakor pripovedujejo, ga je nekdo peljal v gnojnem košu doli.
Kakor drugod, je tudi v Kranju vojaštvo napravilo kmalu red in pregnani Pajk se je vrnil nazaj.
Prvi maj nI k-
Napisal Franjo Erašoveo.
Zan račeno jutro se je ozvanjalo na oknu nizke sobice na kraju velikega mesta. Na siromašni postelji je ležala žena, umučila jo je dolga bolezen, kj je glasno govorila z nje bledih zapadlih lic.
Ne spi že dolgo. Njen razpaljen pogled teka po črnem stropu in po golih stenah in se upira na tla, kjer na slamnjači spi njen sin, jedino bitje, ki jo je vsaj grelo z ljubeznijo, ko ni mogla to ljubezen nasititi in ji pomoči. ..
Ubogi deček 1 Zanj ni svita solnca in zelenja travnikov, ni detinskega smeha in iger — že leto je priklenjena mati na posteljo bolezni, za katero ni leka in dobri sinko je ne zapusti. Svoj prosti čas posveča materi, kakor bi slutil v detinski svoji duši, da je ljubezen jedini denar, s katerim morejo tudi reveži plačati in mučno rešiti svoje življenje skupa...
V resnici, življenje bede je težko življenje, in živi tako že dolgo. Mož je ponesrečil v tovarni in jama je ostala vdova s tremi detini. Dtlala je, dokler je mogla, ali beda se je oglasila kmalu ... Prodala je, kar se je prodati dalo, kakšno omaro, kak komad obleke z boljših časov, mnogo tega pri delavcih ni — in preselila se je. Sem se je preselila. Resnica, sobica žalostna, temna in vlažna, solnce sem nikdar ne zablodi, ali prihrani se vendarle nekoliko desetič ...
To je bilo na jesen. To jesen sta zboleli najmanjši dve deteti. Prišla je davica, seveda, zakaj bi le zastavila pred revnim pragom uboge vdove?
narodi po krutih bojih, vse te narodnostne pravice &o poglavarju Suiteritču humbug, on te norčuje it slovenskih kulturnih zahtev, kar pričajo njegovi javni govori na shodih. Za poslance svoje stranke si je izbral po večini mote, ki nimajo lastnega prepričanja, ki drve čez drn in strn za njim.
In slovensko ljudstvo? Mi se bojimo, da bo slovenski povestničar pisal o 14. maju 1907:
Narod le ni bil toliko zrel, da bi vedel, koma je dal vajeti v roke; zato mu je pa splošna in enaka volilna pravica prinesla neizmerno gorja!
Dal Bog, da bi ne bilo tako!
Vsi na volišče!
Gorenjci, prihodnji torek imate pokazati svetu, ali ste res tisti ponosni možje, ki se trkajo vedno na prsi: Mi smo mi, kdo nam pa kaj more! Prihodnji torek imate izpričati, ali ste res junaki v srcu, ne pa samo na jezikih, imate dokazat', da se bojite samo boga — ne pa tudi svojih mleč-norobih kaplanov, ki hočejo gospodovali nad Vami, čeprav sebi gospodariti ne znajo, ki hočejo vladati na tem svetu, čeprav jim njihov stan veleva, da imajo skrbeli le za VaSe duše, ki bodo pa lahko zveličane, Četudi sto- in stokrat zapišete na volilni list ime (lop, Sršen, Zirovnik ...
Ali mar mislite, da so poglavarji klerikalcev res mnenja, da gre za vero pri volitvah, da bo tisti pogubljen, kdor ne bo volil Čočovega Franceta ali črnega anarhista Kreka? Vraga, jim je malo mari za to! Oni hočejo vladati, oni hočejo svetu kazati, da imajo slovenski narod za seboj, zato so Vam pa tudi vsilili poslance, ki ne bodo znali drugega v državnem zboru kakor pokorno kimati, ko bo poglavar SušteršiČ v svojih surovih napadih pobijal »liberalce*.
Država razpisuje volitve, ne pa cerkev, državna politična zadeva je to, ki nima z vero ničesar opraviti, in kdor trdi, da bo oni, ki ne voli klerikalcev, pogubljen, tisti govori ravno nasprotno, kakor so govorili škofje in opati, ko so v gosposki zbornici sprejeli postavo, da se p r a v nikomur ne sme braniti, da voli svobodno, kakor mu v e Le v a srce in pamet.
In če vas klerikalni poglavarji strašijo s «svobodno šolo», z «razporoko», s «francoskimi razmerami*, vedite, da je to tisti «bavbav,» s katffim so vas stariši strašili, ko ste še v samih srajcah letali po dvorišču. Tak «parkelj» ni prav nič hud, Nobenega Se ni vzel.
Prihodnji torek vsi vi na volišče, ki imate pravico voliti! Zadrževati Vas ne sme noben razlog, svetu morate pokazati na ta dan, da ste Se vredni potomci onih Gorenjcev, ki so pred stoletji že planili po svojih zatiralcih ki so s svojim Klan-drom na čelu Sli v boj zoper krivične trinoge. Ndiče ne sme ostati doma! Če bi ne šli volit, potem bi tulili klerikalci: Glejte, enoglasno je voljen nas poslanec, vse je zadovoljno z nami! — in zopet bi lahko v državnem zboru brezskrbno polnili
Umrla sta oba otroka, ker beda je slab zdravnik... Pokopala jih je pred svetim večerom. Zmanjšale so se skrbi, ali vendar so ji oči od plakanja pordele, materino srce je vendar vedno enako, vedno ljubeče ...
Ostal ji je ta deček. Malokdaj so se smejale njegove tihe oči in ž njih nezavedne žalosti je govorilo mnogo več kot dvanajst let, beda ubija cvetočo mladost... In sili k premišljevanju, i otročjo dušo sili k premišljevanju. SliSa! je v Soli, da je Kristus, Bog umrl za vse ljudi, da jih odkupi — ni mogel zapopasti, da ta Bog, ki je podstopil strašno smrt z ljubezni k človeku vendarle neha človeka na zemlji v bedi, v nesreči, v trpljenju... Bog, vsemogočni Bog, kateri bi mogel samo prstom mignili in bilo bi vse dobro .. .
In drugje je zopet slišal, da so si vsi ljudje enaki, da so vsi otroci nebeškega Očeta — in vendar je videl, da imajo nekateri ljudje krasno obleko, prelestno pohištvo, obilje vsega, in med tem pri njih doma in pri mnogih drugih revnih Ijjdeh je beda, na telesu cunje, namesto pohištva samo temne vlažne nečiste luknje, v katere bi gospoda ne dala niti svoje konje .. , Čutil je dobro, da se tu dobro odigrava nekaj, kar ni v redu, kar bi ne imelo biti, čutil je, da se tu vrši kruta, grozna nepravičnost — in v njegovo dušo je vnikala trpkost in zaviit. Nezapopadeno, nejasna, neizrazita ali ipak
tepe duhovnikov, kmetu in meščanu pa kazali figo. ludi praznih glasovnic ne oddajajte, ker vlada vrle te v en koš z neveljavnimi, in ne ve se, koliko je ljudi v kaki občini, ki res mislijo se samostojno, katerim ne zleze pred vsako črno suknjo srce v hlače.
Volitve so popolnoma tajne! Nihče ne izve, kako je kdo glasoval, vsako nepošteno vplivanje na volilce ali izid volitve se strogo kaznuje. Glasovnica te odda zavita v volilno posodo.
Bati te torej ni nikogar in ničesar; zato pa tudi pričakujemo, da se neodvisni. Gorenjci, udeležite se v polnem številu volitev in glasujte za kandidate, ki jih ni izbral poglavar posvetne cerkve na Kranjskem, dr. SušteršiČ, temveč izbral in določil Vaš razum in odobrilo Vaše samostojno mišljenje! — V tem imenu v boj za napredne in neodvisne kandidate, brez strahu, s trdno voljo in v zavesti, da pravično stvar podpira nebo.
v _
V Kranja, dne 11. nuji.
O nagodbi. V Ch rudi mu je imel češki minister-rojak volilni shod, na katerem se je izjavil o avstro-ogrski nagodbi: Zagotavljam vas, da ima vlada avstrijske državne polovice popolnoma proste roke in da ima odločno voljo sklenili le tako nagodbo, ki bode vstrezala vsem interesom tostranske polovice, in da raje ne sklene nobene nagodbe. Najboljše poroštvo za ugodno rešitev nagodbenega vprašanja je poleg previdnega postopanja ministrskega predsednika Bccka predvsem parlament, ki izide iz splošne in enake volilne pravice. — Bančni guverner Bilimki se je na shodu v Bresovu izjavil za gospodarsko skupnost: Če bodo tokraj in onikraj Litve krožili bankovci z različno notranjo vrednostjo, Če se bodo sklepale trgovsko pogodbe s tujino iz specijelnih gospodarskih in političnih stališč, tedaj bode tudi skupnost armade in diplomacije šibka. Z ozirom na to mora poljski narod pri vseh simpatijah, ki jih goji do madjar-skega naroda, nastopili proti gesp. ločitvi.
Italijanska ▼ ojna uprava. Vlada se je končno udala pritisku jaVnega mnenja. V njenom imenu je predložil vojni minister italijanski zbornici zakonski načrt, v smislu katerega naj se sestavi komisija iz poslancev in senatorjev, ki bodo preiskala vso upravo vojnega ministrstva. Ta uprava v deželi nima posebnega kredita. Za silno drago slovi in za zapravljivo; neštevilne umazane afere, ki so prišle tekom zadnjih časov na dan so jo spravile ob sleherni ugled in tako se je čutila vlada pri-morano k temu koraku.
Volilna reforma na Švedskem. Odsek za volilno reformo jo sklenil predložiti vladno predlogo o politični in občinski volilni pravici, ki sloni na podlagi sorazmernosti, z neznatnimi izpremembami drž. zboru v odobritev. Po tem načrtu imajo tudi ženske pasivno občinsko volilno pravico, ne pa pasivne politične volilne pravice. Prid, zidar, se les učit!
Kokovcev o makih financah. Ruski finančni minister Kokovcev se je izjavil, da Rusija ne namerava najemati v tujini novega posojila. Rusko finance da sicer niso sijajne, vendar zadovoljive, po zaslugi neizčrpnih produkcijskih virov Ru sije se je finančno stanje v tako naglem času po ru-sko-japonski vojni opomoglo. Dejal jo, da bodo za pokritje izrednih izdatkov zadoščala notranja posojila. — Če ni vse to priprava za nov apel na evropski mošnjiček?
taka, da je poznal trpki razloček med bogastvom in uboštvom . . .
Prišle so mu v roke knjižice. Ostalo so po očetu, ki je bil član delavske organizacije. Šola je probudila v njem veliko hrepenenje do Čitanja. Ni razumel vse, včasih prav malo, ali toliko je vendar zapopadel, da so milijoni in milijoni ljudi, ki niso zadovoljni s svojo usodo, ker je to beda in pomanjkanje in ki kličejo po lepšem življenju, pravičnejšem in brezskrbnejšem. Čutil je, da mora stati na strani teh klicajočih delavcev, kmetov, obrtnikov. In v dušo dečkovo so vcepile misli o nezadovoljnosti z današnjim redom.
Spomladi je mati legla. Še, da so seje dobri ljudje usmilili in jo obvarovali pred gladom ... V delavskem društvu so se odločili podpirati revo ; dobivala je vsak teden par grošev, ki so ji jih zbrali sodrugi po njenem možu .. . Danes kakor bi jej na prsih ležalo kamenje in palčiva bolest jo mori, kakor bi tam plameni goreli . . . Mili bože! da bi vsaj še doživela, da sinko dovrši šolo, vsaj to še, vsaj to! Vsaj to leto Se —--
„ Moreč kašelj je prekinil njene misli in zbudil dečka. Skočil je k majki, popravil ji zglavje — lažje se bo tako odkašljala — in podal ji jo Ick. Zastonj ji ga je pripravljal milosrdni lekarnar, slutil je, da je to poslednji,
liieljevaije ? Sibirija. Ruski poljedelski rai-oitter Vasilčikov je poslal okrožnico vtem guvernerjem, v kateri obravnava pretirano izseljevanje v Sibirijo. Mnogo izseljencev trpi spotoma najhujše pomanjkanje, mnogo se jih mora vrniti v Rusijo vtled nedostatka proste zemlje ob železnici. Minister naroča, da te smejo potni listi za Sibirijo iz-gotavljati le onim, ki se izkažejo i nakaznico na zemljo. Vsem, ki se hočejo izseliti, pa priporoča, da svojo pot odlože na poletje ali pa jesen, ker to vsa letoe nakazana zemljišča že oddana.
Gospodarski del.
Prvo poročilo o delovanju „Deželne zveze za pospeševanje tujskega prometa na Kranjskem".
Konec.
Obisk Postojinskc jame je bil letos povprečno tak kakor druga leta; isto se lahko reče glede Kamnika in Toplic na Dolenjskem. Zveza se bo trudila, di bo vspešno reklamo in z drugimi akcijami povzdignila obisk tujcev v imenovanih treh krajih, ki zaslužijo de'oma vsled znamenitosti, deloma vsled tam se nahajajočih zdravilišč mnogo-brojnega obiska.
Pri tej priliki omenja zveza, da bo v svrho sistematičnega delovanja tako glede povzdige tujskega prometa kakor v dosego zanesljive statistike v kratkem razposlala krajevnim društvom in drugim korporacijam okrožnico, kako se imajo v tem oziru ravnati. Polagamo tem potom vsem imenovanim združbam na srce, da stopijo z nami v najtesnejšo dotiko, da se ravnajo po naših navodilih in da v vseh akcijah zlasti glede reklame povprašajo zvezo za svet. Ravno v tem oziru je to jako potrebno, kajti nabiralci inseratov za neštevilne, včasih jako dvomljive časopise prepričajo kmalu Človeka o koristi in vspehu, ki bi jo imela reklama v dotičnem časopisu, če se pa v resnici more govoriti o kakem uspehu, je vprašanje. Zato ničesar priobčiti brez skupnega posvetovanja in poprej vedno zaslišati deželno zvezo za mnenje. Zveza si sicer ne prisvaja lastnosti, da bi v vsaki stvari prav sodila, toda zato pa ima veliko zvez z izkušenimi in dobro poučenimi društvi in osebami v drugih deželah, ki so zvezi s takimi sveti vedno radi na razpolago. Mnogokrat se prav po nepotrebnem za dvomljivo reklamo vrže denar proč in da se temu v okom pride, svetujemo društvom v njih interesu, da 80 ravnajo po navedenih nasvetih.
Le v tesni zvezi društev s centralo bo delovanje za povzdigo tujskega prometa na Kranjskem vspešno ter rodilo sadove. Tako tesno združenje bo zveza letos izvedla in v prihodnjem poslovnem poročilu deželne zveze se bodo Čitala tudi poročila o delovanju krajevnih društev.
Pisarna je nastanjena v hotelu Lloyd in posluje za stranko vsak dan od 8« do F>. ure popoldne. Ekspedicij je imela pisarna v poslovni dobi čez 4000. Osrednji odbor je imel v omenjeni dobi G sej, administrativni odsek, s katerim se je združil tudi reklamni odsek, je imel povprečno vsakih 14 dni seje in vodil in odločeval v vseh akcijah, ki niso 3pecijelno pridržane osrednjemu odboru.
Podpore, ki so znašale leta 1906 desetkrat več nego članarina, so izkazane v računskem zaključku in te edine so nam omogočile vspešno delovanje. Zato izrekamo na tem mestu najtoplejšo zahvalo vsem podpirateljem, v prvi vrsti mestni
Zotla, voščena lica bolestnice so se napolnile modrino od krčevitega kašlja, smrt je dihala z njih«
<Ne vem, ne vem, sinko, nili to danes moj zadnji dan. Strašno, strašno slabo mi je» — šepetala je mati.
Dečko je pritisnil svojo glavo k inajčinemu telu pod siromašno odejo: «Nikarto, nikar, mamica 1 Danes je ravno prvega majnika, pojdete ven, jaz vam pomorem, posodite se na solnčicu, ogrejete se in zopet vam bo boljše. Solnčice vas pozdravi*--
«Nevem, ne vrm, sinko,. .. moj dragi sinko...»
Pri sosedi najemnici si je ogrel malo kave, ki je ostala od večera in pripravil se je za pot v š«lo. Danes je nekako nerad odhajal. Mati zdela se mu je resnici mnogo slabSa in vse mu je govorilo o uboštvu in bedi, mnogo glasneje nego kdaj poprej. Solze so mu Skrlile grlo ... Zunaj na spomladnjem svodu so pluli težki oblaki in kadar so solnce za-tcmneli črni mraki, stemnelo in sežalostelo je vse, da je bilo tu kakor v grobu. Da je tu kakor v grobu, govoril si jt dečko ko se je konečno poslovil od matere, in odšel. Je tu kakor v grobu mrzlem, temnem in groznem--
Šel je topo, kakor brez duha. Žalostna okolica, ki je v njej živel, vzela mu je smeh.
Na trgu je srečal vrste ljudi — delavci so slavili svoj praznik, prvi majnik. Poznal je nekoliko obrazov, del je % njimi.  Bilo jih jo nekoliko sto,
I. priUp „<jOr*n|CB" It. IS It t 1*07.
ilčini ljubljanski. Konstatirali pa moramo tuli. da u na korporaciji, ki U morila t prvi vrsti podpirati nato delovanje, namreč deželni odbor kranjski, ni dala nobene podpore. Ree je sicer, da te primerna podpora vtkd neu>loranja de-Mmga zbora ni mofia izplačati, vendar bi ae lahko nalet način, da te da vsaj nekoliko podpore; kredit ta izvanredne izdatke je tudi deželnemu odbora na razpolago.
Zahvaliti nam je tudi nato čatopitje v prvi vrati «Gorenjca* in ljubljanske dnevnike, ki to vedno radi priobčevali nafta izvettja in druga naznanila.
H koncu poročila moramo omenjati to žalostno dejttvo, da smo imeli le dvanajst članov. It tega moramo tklepati le to, da nato ljudttvo podcenjuje važnost take korporacije kakor je nato društvo in da se na Kranjskem še ne vpošteva velevažni pomen, ki ga ima tujski pror t v narodnogospodarskem oziru. V poročilu »mo že povdarjali, da moramo ljudstvo v tem oziru vzgo-jevati in te naloge se bo zveza z vsemi silami poprijela. Značilno dovolj je, da oni interesentje, za katerih korist zveza največ dela, to so hoteli, gostilničarji in drugi obrtniki, niti zvezini člani niso, izvzemši dva gostilničarja v Bohinju. Kje so pa ljubljanski in drugi hoteli? Kje so občine, v katerih okoliš tujci radi prihajajo, oziroma ki imajo ugodno pozicijo za tujce in letoviščarje ? Takih vprašanj bi lahko Se več stavili, toda zveza mora priznati, da doslej ni nikogar silila in prosila za pristop, ker je mislila, da bo s podporami izhajala. Ker pa zdaj uvidimo potrebo, da brez znatne članarine ne bomo mogli izhajati, o tem Vam gospod blagajnik se posebej poroča, moramo storiti korake, da si pridobimo člane. Upamo, da bodo interesentje, ko bodo izpoznali, kako velikega pomena je naše društvo, sami radi pristopali. Iz tega vzroka se bo tudi članarina znižala, ako bo slavni občni zbor sprejel od odbora nas veto vano izpremembo pravil, ki je danes na dnevnem redu.
Iz tega poročila naj slavni občni zbor blagovoli razvideti, da te je zvezino vodstvo pošteno trudilo, da čim najbolj srečno izvede svojo nalogo. Po sebi je umevno, da v tej dobi Se ni bilo mogoče doseči posebno znatne uspehe. To bo šele mogoče, ako bo naše ljudstvo prišlo do polnega izpoznanja pomena tujskega prometa, ako ne bodo lepote in naravne krasote nase domovine domačinom samim nič več tuje in ako vsakdo, komur je mogoče, zvezi pristopi, da bomo lahko razpolagali tudi z materijelnimi sredstvi, ki so neobhodno potrebna, da vsaj nekaj tega storimo, česar nam manjka na vseh koncih in krajih, da namreč privabljenim tujcem omogočimo prijetno bivanje na Kranjskem in jih tukaj tudi pridržimo.
Vztrajno delati na to, je ena glavnih nalog, ki smo si jih stavili: prosimo torej vas, prosimo vse, katerim leži blagor naše krasne domovine na srcu, da nas v tem podpirajo, da z nasveti pospešujejo koristno delovanje zveze in da vsak v svojem krogu v dosego lepega cilja dela, kajti le z vztrajnim, skupnim, složnim in dobro premišljenim delom se bodo dosegli lepi naši nameni.
* o Q i ,| i - <•
Tedeniki sejem t Kranju ina 6. maja t L
Prignalo se je — konj, 103 glav goveje živine, 5 telet, 174 domačih prašičev in 6 ovac. — Pšenica po K 9*—, proso po K 7-—, rž po K 775 oves po K 8-—, ajda po K 9.25, fižol ribničan po K —, koks po K — in krompir po K 270 za 50 kg.
K izmed najglavneSih človeikih branil Treba bi ga torej tako dovajati, da bi ne moglo škodovati Žalibog pa to ni temu tako I Znano nam je da te razširjajo potom pokvarjenega mleka injekcijske bole/m. kakor n. pr. jetika legar. ikr-latica itd. Vemo pa tudi. da zakrivi predvsem pokvarjeno in slabo pripravljeno mleko veliko umrljivost nežnih otročičev. Zaradi tega obračajo vse one osebe, ki se bojujejo proti umrljivosti do-jencev, svojo pozornost na higijeno dobivanja in odvajanja mleka in pri tem delujejo z besedo in s peresom na to. da doji vsaka mati svoje otroke.
— V Nemčiji, ki je v tem oziru bolj napredovala kakor pa Avstrija, so postavili v higieničnih zavodih, kjer dobivajo mleko, ta le pravila glede hleva in mleka, da se dobi dobro brezmadežno mleko za prehranitev dojencev: 1. Vsaka bolna oseba, posebno taka, ki ima kako nalezljivo bolezen, ne sme imeti nobenega opravila s kravami in z mlekom. — 2. Vsako kravo, o kateri se sumi. da boleha, naj se odstrani iz hleva, in njenega mleka naj se ne uporablja. — 3. Hlevi morajo biti dobro prezračeni. — 4. Nikdar naj se kravam ne podlaga umazane stelje, in vse močno dišeče tvarine naj se odstrani iz hlevov in iz onih prostorov, kjer se nahaja mleko. — 5 Gnoj naj se zbira zunaj hleva in kolikor možno mnogokrat, naj se ga izkida. — C. Hlevi morajo imeti tla, ki ne popivajo in ne vsrkavajo mokrote in v katerih bodi udelana cev, po kateri odteka gnojnica.
— Teh pravil bi sc lahko držali tudi naši ljudje, pa bi bilo bolje zanje in za živino.
Kako je ravnati i jajci za valjenje. Za valjenje je rabiti le sveža jajca, k večjemu 14 dni stara. Jemati jih je od kokoši, ki dajejo največja in največ jajc. Jajca sama morajo biti pravilne oblike, enakomerno in lepo zaokrožena. Shranjevati jih je na hladnem prostoru in vsak dan obra* čati. Če si naroČil jajca od drugod in jih dobiš po poŠti, jih ni dobro takoj podložiti kokoši, ampak pustiti jih je 1 do 2 dni pri miru na hladnem kraju. Šele potem naj se podlože kokoši.
Dopisi.
H   H B
□ □ □□□
Jeseniške novice.
— Volile!! 14. maja glasujte za narodno-naprednega kandidata. Vsakdo naj napiše na belo glasovnico: Ivan Čop, posesta k ▼ Mostah! Opozarjamo, da malenkostna napaka lahko zadostuje, da je glasovnica neveljavna. Kdor ne prinese seboj volilne izkaznice ali legitimacije, ne bo pri-puščen k volitvi. Volitev se prične ob 10. uri dopoldne ter konča ob 1. uri popoldne. Volitev je popolnoma tajna in volilcu se ni bati, da ga duhovščina radi glasovanja nahruli pri pni priliki!
— Dopisnika »Naroda* iščejo po •Slovencu* vsako soboto. V župniSču so presneto ne umni, - če mislijo, da ga morebiti s tem oplazijo. Še bodo čuli marsikatero grenko in uverjeni naj bodo, da se pri nas ne bo več v kalnem ribarilo. Radi verjamemo, da se toži dopisniku »Slovenca• po
* Ustih časih, ko je bil «Slovenec» Se edini list, ki so ga ljudje čitali. Danes imamo tudi mi toliko močno orožje, da se lahko uspešno branimo!
— Volilni shod narodno-naprednih volilcev, ki se je vršil v nedeljo 5. t. m. ob 3 uri popoldne v gostilni g. Schreva, je prav dobro uspel. Shodu je predsedoval g. dr. Vilfan. Kandidatura g. Ivana ("lopa je bila soglasno sprejeta. »Slovenec* je prav grdo napadel posestnika g. Jož.
stopali so tiho, rdeči nageljčki so jim u del i v luknjicah suknje, v prvih vrstah je vihrala velika rdeča zastava.
Zdajci je solnce prodrlo oblake, veter je zavel, razvil prapor in deček je čital na njem: Svoje Človeške pravice hočemo!
«Vidiš, dečko, pravil je stari osiveli delavec, pokazujoč na prapor, človeške pravice hočemo, živeti kakor ljudje! Kako živi tvoja mama? Kako živiš ti ? Ugonabljati se v bedi, je proti človeški pravici — pojdi z nami. Tata je tudi hodil!*
Deček je šel. Pozabil je na šolo in Sel. Čutil je, da more li kdo pomagati, pomorejo samo oni...
Prišli so na velik vrt. V kronah zelenečih se dreves je svetilo solnce. Tuintam pronikalo, na zemlji je igralo, gorelo na svežih listih, razžarjalo je, zapalovalo vejice in zopet ugašalo.
Nekdo je stopil na mizo in začel govoriti. Rezko in navdušeno:
Vzdignite prapor naš, ta rdeči naš prapor, da bo vihral vsem, vsem trpečim in potlačenim in jih zbudil h klicu: Svoje človeške pravice hočemo! Dosti je trpljenja, konec takšnemu redu, v katerem imajo eni vse in drugi se komaj nasitijo, v cunjah hodijo in brlogih stanujejo pri svojem ušivem delu. Hočemo živeti kakor ljudje, hočemo, da nam delo ne bo prokletstvo nego blagoslov, da bo razmnoževalo dobroto za vie in obogatilo nas vse.
Ogromno je bogastvo zemlje, da zamorejo biti srečni in živi vsi njeni otroci, ali treba je dati dobiček dela delujočim, ves dobiček dela. Popolnoma zadostuje, da preživi vse, i te, kateri delajo, i te, kateri delati ne morejo, ki jih je bolezen uničila ali pa starost. Dobiček našega dela zadostuje i za nato vdove in sirote, ker treba misliti na vse, ki so ostali po bojevnikih dela!
Hočemo biti samo zavarovani proti nevarnosti glada in bede, hočemo uživati vse plodove kulture, izobrazbe, hočemo imeti prost pristop k izobrazbi, kajti smo prepričani, da šele prava izobrazba zjasni nato duše in nam omogoči doseči oni vrhunec plemenitosti, po katerem hrepenimo.
Bijemo se nadalje za enaka, v resnici enaka prava vseh, bijemo se i za svobodo vseh, ker svoboda je topla kakor solnce in nesvoboda je hladna kakor stene ječe. Moramo odstranili razmere, v katerih je človek bitje ponižano in zasužnjeno. Hočemo popravo vsega. Poprej seje za to bojevala vera, sedaj se za to borimo mi. In mi bodemo zmagovalci. Nič ne zaustavi ljudstva, da bi ne hrepenelo biti srečnejšim. Gre se nam za resnično zboljšanje misli in srca. Ne oborožujte se proti ljudem in vrzite se v boj proti bedi duš in teles. Misli socijalizma, zalivane s krvjo trpečih delavcev, so setev božja — nikarte ne uničujte te setve 1 Milijoni gredo, milijoni novi in novi, vedno lilnejši. Bdite, pripravljajte se,
Vovka ter te sploh norčuje It kmetov. Mi pa pravimo: čast tartvan kmeta, ki me samostojno misliti in se tudi upa te tvoje misli javno zastopati. Kohko tekih kmetov premore klerikalna franka na Jesenicah? Pokažite jih! Vato ljudstvo tvorijo gostilničar Rozman, tov. mojster Vi I man, rodbina Krivec, potem pa tte pri krajni Bodite toraj kar lepo tiho in na smešit« ta pred celim svetom!
— Izobrazbe manjka dopisniku «Swv. Naroda* po mnenju znanega modrijana is župnilča, ki te je menda z veliko žlico najedel učenosti is • Katoliška Obzornika* ali kakor sa v najnovejšem čatu imenuje «Čas». Temo modrijanu namreč na gre v glavo, da ta na bojuješ proti bogu, če sa boril proti verski blaznosti in vplivu duhovščine ns javno življenje. Nekdo lahko v vseh točkah sa-metuje običajna veroizpovedovtnja ali kakor te navadno imenujejo «vera», a to kljub temu pri-poznava božanstvo kot vir vsega življenja, (n kdo bi se ne boril proti takemu verskemu po neumne-vanju, kakor se je vršilo ravno za časa jeseniškega misijona!? Kaj pa je dala Francoska človeštvu, vedo bitagarji tami najbolj in bodo čutili posebno takrat, kadar prične tudi Avstrija govoriti po francoskem načinu .. . Jeseniški tvobodomiselci radovedni pričakujejo, kdaj otvori dopisnik € Slovenca* bogate vire svoje velikanske učenosti in izobrazbe. Res, radovedni smo!
— Na nesramen napad nekega Ivana Krivca v « Slovencu* dne 8. maja t. 1. nimam posebnega omenjati. Z družino Krivec sem imel že toliko opraviti, da me ne veseli posebno, te ukvarjati s tem proslulim imenom. Možu ne bom odgovarjal, ker vem, da je prvič le slepo orodje izvestnih ljudi, drugič pa, da je vtled svoje domišljavosti že duševno tako ohromel, da je zgubil še tisti neznatni del razsodnosti, ki mu jo je prisodila narava poleg velike množine zabitotti. Kako stališče sem zavzemal v natprotstvu z lastno ttranko glede aocijainega odteka in napram delavstvu, ve najbolje župnik g. Zabukovec in vet
občinski odbor. Fran Kabine.
* ,e «
Iz Straiiiča. Stari ljudje pravijo, da mesec mali traven ali april rad „zburka" in to se je tudi letos uresničilo, akoravno je že jemal konec, prinesel nam je kljub temu obilo snega, češ, da se stari pregovor ne pozabi. Seveda za tem ne sme zaostati tudi Šmartinski kaplan Traven in „zburkal" je tudi on ter razkrit svojo modro si-rokonstno glavico. Odkar jo je prijadral od pogreba konsumnega društva v Ribnici na mastno faro v Šmartno, rojilo mu jo vedno po glavi, da se mora slično društvo, oziroma zadruga napraviti tudi v Stražiiču. Oovoril je vedno v izobraževalnem društvu o srečnih zadrugah ter jim slikal zlate čase. Oznanjeval je na prižnici ter vabil kmete, oziroma gospodarje, naj pridejo gotovo v izobraževalno društvo, ker jim bo on predaval o gospodarstvu in zadrugah. Toda prebrisane kmečke glavice se niso vsedle na lima-nice neizkušenemu, ter za tako stroko nesposobnemu kaplančku, vedoč o Žalostnih propadih ter britkih izgubah ne samo ribniškega Konsumnega društva, ampak tudi naših sosednih Župnij. Kljub temu ni mirovala ta bistroumna glavica in spravila se je na ubogo sitarijo, Češ. to mora biti zlata ruda, tu bi se dalo mogoče kaj zaslužiti ter našemu škofu prikupiti, ker imamo itak že jako slabe dohodke. Tudi župniku Šarcu so se jele sline cediti po zraku plavajočih cekinih ter se je takoj pridružil naklepu kaplana Travna; faro imam že itak dobro, poleg tega veliko kmetijo in mogoče bi bila sitarska kupčija še najboljša; ker stroškov imam tudi dosti, kajti veliko me
učite se, izobražujte se, spojite se, da boste tudi med onimi milijoni, kojih cil je novo življenje---•
--tu se je dečko, zavzet po besedah govornika, kojih smisel je vse prej Čutil kakor pa razumel, probudil iz svojega navdušenja ter se domislil na šolo in na mamico doma. V šolo je bilo že davno, davno prepozno, pohitel je k materi. Letel je, ves zasopel, poln nade in upov, da pove vse to bolni mamici, tam v revni tužni izbici, da ne sme obupati, da ne sme umreti, ker že je ljudi, mnogo ljudi, milijoni ljudi, ki so napovedali boj bedi in trpljenju ...
Odpira vrata, k postelji radosten se vrže: „Mama, mamica, ne bo več stradanja in bede, vsem bo dobro---"
Ali mamica molči... Boža jo po voščenih modrih licih — hladna so, vlažna, lica mrliča . .T
„Ah mama, mama, mamica! Moja draga mamica!" zaklical je deček in se zgrudil ob siromašni postelji, ki je na nji smrt osvobodila njegovo porodnico ---
Izza oblakov je posijalo solnce, in njegovi blagodejni žarki so se razlili po velebnih palačah velemesta in zlati njih odlesk razširil se je Uho in mirno po siromašni sobici.
Bilo je to solnce prvega maja.
stane moja družina, katera ni nikoli nasičena (njegova sestra kuharica, grozna pijanka), poleg tega pa tudi Škofovi ttrvodi precej pobero. Seveda bi na ta način ne bilo slabo za šarca. Če bi pri sitariji si mogrl par tisočakov prislužiti. Seveda, da tu ne manjka tudi cerkvenih ključarjev, zvonarjev i. t. d. posebno pa Stareta po domaČe <ozla z l.abor, ki bode s svojim zasoljenim ezičkom začel na svoja stara leta delati sitarijo, cer mu njegova zapuščena kmetija ne nese več dosti. Svetujemo pa Kozlu, da na stara leta ni dobro menjati obrt, ker čestokrat ima le slabe posledice in bi bilo bolje za njega, Če bi ostal pri tvoji kmetiji. Pridružil se jim je tudi nekdanji vodja (po dom. Grilc) neke tukajšne tvrdke, kateremu jc pretečeno leto stolec spodletel in i/gubil ime faktor. Žalujoč po svoji sužbi; toda le veliko bolj po mastnih darovih svojih podložnih, prihitcl je takoj k ustanovitvi sitarske M« druge, kaplanu na pomoč. »Kjer pa  Ta rjavga* ni. tam se sploh nič ne naredi." Tudi ta mož po osebi dolg, po umu grozno kratek, se jc takoj s svojim bistrim vratom priglasil kot ustanovitelj sitarske  zadruge.  Akoravno je ta prazen klas t njegovo učenostjo kot faktor pri dveh tvrdkah popolnoma propadel, vendar bo tu zastopal prvo mesto. Toraj ta sveta kršćanska petorica jc ustanovila v Stražišču sitarsko zadrugo z namenom sedanje trgovce, še celo svoje somišljenike popolnoma ugonobiti. Seveda jc samoobsebi umevno, da ta svetost in učenost te krščanske petorice ne bode delala velike preglavice našim trgovcem, kakor jo tudi niso druga tem enaka društva, katerim pogrebom je moral često peti soduijski boben. Kot glavni ravnatelj te zadruge je kaplan Traven, kateri jako pridno okrog leta in dela ter še celo kot potnik sitarske zadruge veliko vlogo igra. Še pred ustanovitvijo zadruge, potoval je že v Ribnico, delal kupčije ter beračil zn račune stražiških trgovcev, da se bode priučil računati, ker baje trgovskega tečaja še tli napravil. Toda kot neizučen in neizkušen potovalec je tudi v Ribnici grozno slabo napravil s svojo sitarsko kupčijo, ker Ribničanjc ga že prav dobro poznajo kot neizkušenega trgovca, za časa svojega tamošnjega kaplanovanja. Drugo pot mu svetujemo, naj gre raje s krošnjo, morebiti bode s krošnjo več računov dobil, kakor pa s črno suknjo. Jako radovedni smo, kdo bode službo božjo opravljal i. t. d., ko bode on kup-Čeval ter potoval in poživljamo knezoškofa Antona Honaventura, da on nam odgovori, ali je nam dal župnika Šarca za trgovca in kaplana Travna pa za .agenta" sitarske zadruge.
Slovenski kandidatje.
Naj še že reče o volilni reformi, kar se hoče, nekaj se ji mora priznati. Prinesla je zanimanje za javno življenje najširjem slojem našega naroda. Povsod! po slovenskih deželah vidimo živahno gibanji-, opažamo, kako ljudstvo vstaja in začenja misliti samostojno. Seveda je pri tem v veliko korist nova postava o prostosti zborovanja, tako da lahko vsaka stranka nemoteno vrši svoje agitato-rično delo med volilci.
Kuj v zibelki slovenskega naroda, na Koroškem, katero deželo je Šušteršič vzročil Nemcem, vidimo, da 10 je naenkrat zbudil Slovenec iz dolgoletnega mrtvila in da hoče pokazati svetu, da le živi in da so prezgodaj vriskali oni, ki so oznanjali njegovo politično smrt. V volilnem okraju: Pliberk, Železna Kaplja, Dobrlaves, Borovlje bo sigurno izvoljen slovenski kandidat Franc Grafen-auer proti nemškemu naciionalcu Seifricu in soci jalnemu demokratu Etbinu Kristanu. Tudi v volilnem okraju: Velikovec, Svinec, Stari dvor, ki stoje po uradnem štelju 11'/» tisoč Slovencev proti 2.1 tisočem Nemcem, utegnemo doživeti presenečenje, da zmaga slovenski kandidat Florijan Ellers-dorfer proti nemškemu nacijonalcu Nageletu, samo čo se bodo nemški krščanski socijalisti držali s Slovenci sklenjenega kompromisa. V volilnem okraju: eolovlka okolica kandidira Valentin Podgorc, ki utegne priti v ožjo volitev z nemškim nacionalcem Kirschnerjem. Za mesto Celovec je slovenski Števni kandidat Teodor Osana, po drugih volilnih okrajih bodo Slovenci vsled kompromisa volili nemške krščaniko-socialne kandidate.
Najbolj vesele vesti prihajajo s Štajerskega. Tam si v slovenskih volilnih okrajih stoje nasproti neodvisni kmetje, katere podpira -Narodna stranka* in dr. Koroščeva klerikalna «Kmcčka zveza*, ki jo pa vso drugo, nego kmečka. Stare štajerske sloge ni več. Boj proti duhovski nadvladi se vrši ostro, toda zmagonosno za napredne ideje. Za okraj Celje—Vransko kandidira kot neodvisen kmet Fran Roblek proti finančnemu komisarju dr. t'ovaleju. Hoblekova zmaga je skoro zagotovljena. Istotako ni skoro dvomljivo, da bi ne zmagal v okrajuMarenberg, Slovenji Gradec, Šoštanj (i orni grad neodv'sni kandidat Vinko Ježovnik proti Hobiču. Zelo ugodna za neodvisne kandidate sta tudi volilna okraju Brežice, Sevnica, Laško (Ferdinand Roš proti klerikalcu dr Benkoviču in socijalistu (''.obalu) ter Šmarje, Rogatec, Kozje, kjer utegne poglavar štajerskih klerikalcev in Šušler-ličev oproda dr. Korošec doživeti pošten poraz proti neodvisnemu kmetu Zurmanu.
V volilnem okraju Ptuj-Ormož kandidira Jakob Zadravec proti klerikalcu dr. Piojn, v okraju Ljutomer, Gor. Radgona, Št. Lenart, Cmurek, Maribor, Mursa proti klerikalcu Roškarju in v okraju Maribor, Slov. Bistrica, Konjice Viktor Glaser proti klerikalcu Pisku. Tudi v teh treh volilnih okrajih bodo neodvisni kandidatje dobili izdatno število glasov.
V mestni skupini celjski je nastopil slovenski kandidat Rebek, ki bo združil nase kako tretjino glasov, če bodo Slovenci šli pridno volit, v mestu Maribor je Slovenec Tratnik števni kandidat. Ker bo najbrže v Mariboru prišlo do ožje volitve med nemškim nacionalcem VVastianom in socialnim demokratom, bodo Slovenci pri ožji volitvi glasovali za soctalnga demokrata.
Tudi na Goriškem se bije hud boj med pomlajeno narodno • napredno stranko in Gregorčičevimi klerikalci. Narodno - napredni kandidatje so: Mihael Gabrijelčič (nasprotnik Fon), Alojzij Strekelj (proti Laharnarju) ter dr. Rudolf Gruntar (proti dr. Gregorčiču). Za nobeno stranko se ne more z gotovostjo reči, da bo prekosila drugo.
V mestu Trstu so slovenski Števni kandidatje Mandie, Rybai, Gregorin ter Slavik, v okolici pa kandidira dr. Otokar Rvbaf, ki bo tudi izvoljen z veliko večino.
V slovenskem istrskem okraju bo voljen Malko Mandić.
Najhujši boj se bije v središču Slovenije v beli Ljubljani, kjer trdno upamo, da bo takoj pri prvi volitvi zmagal župan Ivan Hribar proti trem protikandidatom (Nemec Del kot, klerikalec Krcgar, socialist Kristan).
Še dosti ugodna za narodno-napredno stranko sta postojinski in logaški volilni okraj. V poslednjem okraju utegne napredni kandidat Gruden priti v ožjo* volitev s klerikalcem Goslin-carjem. Precej glasov utegne tudi dobiti neodvisni kandidat Gombač v krškem okraju proti dru. Hočevarju ter narodno-napredni kandidat Rudež v ribniškem okraju proti učitelju Jakliču. V litijskem volilnem okraju bo zmagal brez napora Povše, istotako v novomeško-črnomaljskem okraju Šuklje.
Tudi na Gorenjskem se je začelo svitati. Ko bi bil nadučitelj Zirovnik v ljubljanski okolici nastopil en mesec preje in ko bi se bila uvedla sistematična agitacija, bi tudi poglavar vseh kranjskih katolikov dr. Šušlcršič utegnil doživeti presenečenje. Sicer, pa tudi sedaj njegova zmaga ne bo nič kaj sijajna. V kamniškem okraju utegne dobili izdatno število glasov župan Sršen proti dru. Kreku, v kranjskem okraju agitacija spi, v radovljiškem okraju pa bo dobil narodno-napredni kandidat Ivan Čop precejšnje število glasov. Ko bi se bil Cop poprej odločil za kandidaturo in bi se bila uvedla poštena agitacija, bi gotovo prišel v ožjo volitev s Pogačnikom.
Socijalisti v nobenem okraju na Slovenskem ne bodo dobili toliko glasov, da bi prišli v poštev pri prvi volitvi. Pač pa bodo odločevali pri morebitnih ožjih volitvah v treh ali štirih okrajih.
Gudjvi prihodnjega tedna:
12. Pankracij, Stojmir; 13. Servacij, Dragomir, Dragoslav; 14. Bonifacij, Svetolik, Sardona, Boris; 15. Zofija, Jaromira, Berislav, Sonja; 16. Janez Nep., Mladena; 17. Maksima, Dušoje, Smiljana; 18. Feliks, Medan.
Sejmi na Gorenjskem prih. teden;
12. v Koprivniku; 10. v Moravčah; 18. v Tržiču.
..   _    -       _----A---- ....."... . - ----.------.—» —
Novičar. s s a
jJJJJ /%-------
Narodno-napredni in neodvisni kandidat g. Ivan Sop iz Most pri Žirovnici prav marljivo prireja v svojem radovljiško-kranjskogorsko-tržiškem okraju volilne shode, ki so bili dosedaj vsi zelo številno obiskani. Za shodi v Lescah in na Jesenicah — o slednjem poročamo na drugem mestu — je imel na praznik v četrtek tri volilne shode, in sicer dopoldne v Ratečah »pri Kavalerju", cb treh popoldne v Kranjski gori »pri Slavcu" in ob šestih popoldne na Dovjem „pri Šetini*. Dasiravno volilni shod ni bil pred nedeljo prav nič oznanjen, vendar se jc ob določeni uri zbrala na prvih dveh shodih nabito polna gostilniška soba samih kmetov-volilcev, ki so z vidnim zanimanjem poslušali g kandidata, ki je v jedrnatih in krepkih besedah razvijal svoj program. Na poziv g. kandidata, naj se navzoči volilci oglasijo k besedi in naj izražajo svoje želje in nasvete, so se kar po vrsti naši Gornjedolinci pritoževali nad brezskrbnostjo in nedelavnostjo dosedanjih — klerikalnih — poslancev, ki že nad 20 let hodijo na Dunaj, pa ne dosežejo ničesar koristnega za kmeta. O. Ivan Čop je vpralevalecni na vsako vprašanje takoj
in zadovoljno odgovoril. V dokaz temu so se pa tudi vsi udeželenci- volilci tako v Radečah kakor tudi v Kranjski gori soglasno izrekli za njegovo kandidaturo. Na Čopov shod na Dovjem pa je prišel z nekaterimi delavci soc.-dem. kandidat g. dr. Dermota, ki je imel ravno ta dan popoldne lastni shod v Mojstrani. Po govoru g. Čopa se je oglasil g. dr. Dermota k besedi in zavračal očitanja Čopova, da soc. demokracija ni narodna. Odgovarjal mu je zopet Čop z nekaterimi dokazi. Po kratki kontrovezi med Der-moto in Čopom je dal predsednik, ker se ni nihče izmed narodno-naprednih, oziroma neodvisnih volilcev oglasil k besedi, Čopovo kandidaturo na glasovanje, za katero so glasovali večinoma kmetje. Potem se je zaključil shod. — Kaj se učimo iz teh shodov? Nepobitno dejstvo je, da se je pričelo v gornji dolini prav živahno politično gibanje, ki dokazuje, da so bili taki shodi tod že davno, davno potrebni, in da uspeh še ni večji, je krivo, ker se nihče razen klerikalcev ni brigal za našega kmeta. Menda že več kakor 20 let v radovljiškem okraju ni bilo nobenega shoda, kjer bi se svobodno govorilo in razpravljalo. Ljudstvo je že do grla sita duhovniške komande in prepričani smo, da se morejo nikjer prej na Gorenjskem kakor v tem okraju razpršiti črne megle. Krvavo je potrebna krepka kmetska organizacija, s katero naj bi se takoj pričelo.
Napovedana shoda Danes v soboto /večer priredi gosp. Ivan Čop voiilni shod ▼ Tržiču; jutri ob treh popoldne pa se vrši na Bleda velik volilni shod v hotelu g. Jak. Peternela.
Volilni boj, ki se bije v radovljiško-kranjsko-gorsko-tržiškem okraju, smemo po vsej pravici smatrati, da je najdostojnejši in najumestnejši, kar se jih vrši na Slovenskem. Nasproti si stoje trije kandidati, izmed katerih pripada vsak po svojih načelih se razlikujoči stranki. Tod opazujemo pravi načelni boj. Naj bi se tak dostojen načelni boj vršil i drugod, torej le z uma svetlim mečem!
Klerikalni kandidat Pogačnik se rad pobaha, koliko je že dosegel za svoje volilce. Mi ga pa opozarjamo, da niti tega ni mogel doseči, da bi se osebni vlaki, ki vozijo v in iz Podnarta, njegovega kraljestva, ustavljali na postaji Podna rt-Kropa, ampak dirjajo še vedno malone cel kilometer izven postaje, kjer se ustavijo, in morajo potniki potem zopet peš hoditi na postaju. Niti te malenkosti ni mogel izposlo-vati pri žel. ministrstvu.
Pozor, volilci! Vsak, ki je pravilno vpisan v volilnem imeniku, sprejme sedaj dve od okrajnega glavarstva izdani listini, in sicer: a) volilno izkaznico (volilno »legitimacijo*) in b) glasovnico. Obe ti listini se dostavita vsakemu volilcu v stanovanje. Posebej je opomniti: a) volilna izkaznica (legitimacija) izdana je od okrajnega glavarstva in vsebuje zaporedno številko dotičnoga volilnega imenika, kraj, dan in uro pričetka volitve in pa ob kateri se bode glasovanje sklenilo. Nadalje ime in bivališče volilca. Stvar zaupnikov je, paziti na to, da prejme vsak naših volilcev v resnici izkaznico. Kajti izkaznico je treba pokazati pri volitvi, in če je kdo ne pokaže, ga komisija izključi od glasovanja. Treba torej gledati, da izkaznico vsak naSih volilcev dobi in jo potem dobro shrani in nikomur ne da iz rok, naj jo kdo zahteva pod katerikoli pretvezo, Izkaznica se navadno po posredovanju občinskega urada dostavi v stanovanje volilca. Ce bi pa kdo najpozneje 24 ur pred dnevom volitve ne dobil Se izkaznice, naj gre sam p o nje. Kam? Na ono mesto, ki je določeno v posebnem razglasu. Ko še dostavljajo izkaznice, so namreč obenem izda od gosposke poseben razglas, kje da je dobiti izkaznico, ako bi se vsaj 24 ur pred volitvijo ne dostavila. Toda volilec mora osebno iti ponjo. b) Glasovnica Ta mora biti opremljena s pečatom tiste politične gosposke, ki je izdala izkaznico: na deželi pristojnega okrajnega glavarstva. Drugačna kakor taka, od pristojne politične gosposke izdana glasovnica je popolnoma neveljavna. Ce bi kdo pomotoma ne dobil glasovnice, ali če bi se mu glasovnica izgubila ali pokončala, naj se oglasi za glasovnico pri okrajnem glavarstvu, na dan volitve pa pri volilnem komisarju, kjer dobi novo glasovnico. Izkaznice in glasovnice naj noben naših volilcev ne da iz rok. Ponavljamo še enkrat: Vsak volilec prinesi seboj na volišče volilno izkaznico in pravimo izpolnjeno glasovnico. Ne enega ne dru-zega ne sme doma pustiti. Sicer se sam pripravi ob svojo volilno pravico. Glasovnico odda volilec pri volilni komisiji, izkaznico le pokaže volilec pri volilni komisiji, potom pa zopet shrani.
Loterij tka srećka dat 4 maja t. L
Gradec* 11   82  73   13 ST
Edina stmgarska obrt v Kranju. SJBB
Podpisani   najuljudneje na-ania sla?, občinstvu Kranja in
okolice, da je pričel v zadnjem
zn ok
času
strugarsko obrt
v Kranju "4-2 Savsko predmestje št. 37
ter se priporoča v izvršitev vseh najrazličnejših v to stroko spa-dajočih del.
Z odličnim spoštovanjem
J, Vidmar. Kranj.
Savsko predmestje št. 37.
rT)đ5tiP)
doktorja pl. Trnk6rzyja krmilno varstveno sredstvo se dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom Maetln. Previdni kmetovalec ga primeša krmi vsaki domači živali. Najviše medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z maslinom.
T.>v.<iiii-k.i zalogu:       236—12 Lekarnar Trnk6czy, Ljubljana.
i iiiijiiiiiun ti 1 * ■
Za darovane krasne vence in mnogoštevilne dokaze srčnega sočutja povodom smrti našega iskrenoljubljenega soproga, oziroma črtata, brata in svaka, gospoda
KAROLA FLORIANA
posestnika in knjigotržca
izrekamo tem potom najprisrčnejšo zahvalo.
Zahvaljujemo najtoplejše vse udeležence pogrebnega sprevoda, zlasti vsa tukajdnja slavna društva, — posebe de slavno meščansko godbo in slavni pevski zbor „Narodne Čitalnice" v Kranju za gan^ivi žalostinki pred hiso žalosti in ob odprtem grobu.
•     **; a89iUA   -:-.4iL\/ i \ s i • •> iti h ». /•
KRANJ, dne 7. maja 1007.
joči ostali.
saihk				
				.. * .........-
lagreb.
I
I i t J
i 4 j*
g
ni
SS ,tg Mfltl   i ^l'/i*Oio/
•2
s>. hrv ■ rtUv - iftim del. vlili Odlok od 31. jal. 1900 j It v. j 7 j 7.
. Marija Ž«;bre naznanja v svojem
in v imenu svojih'sorodnikov, prijateljem in znancem pretužno vest, da jc njen produbljeni mož, oziroma svak, stric i. t. d. gospod
Urban 2ebre
posestnik in zidarski mojster
danes, dne 7. maja 1.1. ob pol 12. uri dopoldne, na srčnem kapu v 57. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se vrSi v četrtek, dne 9. t. m. ob pol 4. uri popoldne iz hise žalosti na tukajšnje pokopališče« 88
Sv. maSe zaduSnice se bodo brale v domači farni cerkvi.
Pokojnega priporočamo v blag spomin in molitev.
KRANJ, dne 7. maja 1907.
Žalujoči ostali. Zahvala.
Za dosie nam dokaze iskrenega [Jj sočutja povodom bolezni in smrti našega nepozabnega soproga, strica in svaka, gospoda
Urbana Žebreta
posestnika in zidarskega mojstra
kakor tudi za podaritev krasnih vencev in za obilo spremstvo k zadnjemu počitku, izrekamo vsem prijateljem in znancem svojo naj* iskrenejSo zahvalo.
KRANJ, dne 11. maja 1907.
Žalujoči ostali.
Velecenjena gospodinja I
Nikar si ne pustite dopovedovali, da rnctJ priponi in pridatkom ni nobenega razločka, — — ter ostanite pri kakovosti katero ?>ta rt sami preizkusili in katero že od popreje poznate, namreč pri J) ^
tftttok : Francko vem : pridalku ja kavo "v lesenih zabojčkihali pa v papirnatih zavojih, deianem iz surovin domačega poljedelstva,, od domaČih'delavcev v domači tOV&rni
a^* vM^a*
: Zagreb. —
a f t
mm
I
,......r „
Pravi : Franck: | pridatek za kavo | pridobil si svoje sloveče ime nikakor ni skoz
hrupno reklamo, ampak istinito le skoz svojo : izborno kakovost: ter je zategadelj njegova priljubljenost v polnej meri utemeljena.
kr
■as
Blagovolite toraj pri trgovcu zahtevati ne kar na kratko: „Pridatek za kavo" ampak izrecno : Franck : namreč star o znani
pravi : Franckov : pridatek za kavo iz zagrebške tovarne ter ne glejte pri zabojčkih in zavojih lo na barvo papirja, temveč pazite natančno
na ta natisnjeni podpis:
in
s„_e
te varstvene znamke:
enri/v^n: n cA a
Zagreb. Varstvena tuamka.   Varstvena znamka.   Varstvena znamk*.
kajti le v tem slučaju imate polno jamstvo, da uporabljate istinito dobro blago. —
i
...
* sam a. ,i,
4*£
C . I-----i* ■
apna
3 in 1 učenca S
sprejme takoj
Ivan Kralj, mizarski mojster
v Tr&HtVa.
76 2—2
\ Šivalni stroji i u kolesa
226-28
m
^■■■V Tovarniika udoga
H_ Iv. Jax-a v Ljubljani
■ApLaft^ Dunajska cesta 17
pripoio«* »t oje najbolj priznane
Siv. stroje in kolesa
Ceniki na fah te vanje zastonj.
na Jesenicah fa. 19
priporoča svojo veliko zalogo
pravih švicarskih
žepnih ur
vsake vrat«, dalje Budilk«, ur« M niha s>, Bralen« in verižice, po najnižjih cenah.
Wm  Popravila M
se izdelujejo v Inata i delavnici, ter aem imožen po moji blizn 20letni »kuinji vsaka tudi najtežja popravila izvrliti natančno in po nizkih cenah. Popravljajo te budilke po 80 vin. do 14) K. Žepne ure od K 1 20 naprej. — Zaradi kakovosti priporočam potebno precizijsko uro
„ISJTACT".
Kolesarske potrebščine
NB. Ako talite imeti uro res debro popravljeno jo ne dajajte takim, ki urarije niti Itučeni niso. 17—14
Samo
6 dni
jtoVre-}(ew-Yorl(
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki
francoske prekomorske družbe
Edina najkrajša črta čez
Bazd, Pariz i« JiaVrc V AtacriKo.
Veljavne vosne liste in b res p lasna poJMniU daje ..»o
Cd. Smarda
oblast, potrjena potovalna pisarna
v LJubljani. Dua|aka cesta 18
v novi hisi .Kmetske posojilnice«, nasproti znane gostilne pri «Figovcu>.      4 26—1|
HOTEL „ILIRIJA
e»-6i
■LjuMJana
Kolodvorske ulice št. 22
3 minute od južnega kolodvora.
Shajališče vseh Gorenjcev.
Udobni restavracijski prostori, moderno urejena kavarna z dvema najnovej lima biljardoma ameriškega sistema, lepo nanovo urejene sobe za prenočevanje. -Kopalne sobe v hiši. — Točijo se najboljša Štajerska naravna vina, pristni dol en j ski cviček iz Oadove peči, kakor tudi priljubljen hrvaški pelinkovec. — Izborna kuhinja. Postrežba točna. Cene niske
Za mnogobrojan oblik prosi spoštovanjem
Frlc Novak.
Naznanilo. j^^/M
Podpisani se usoja naznanjati p. n. slavnemu občinstvu, da je otvori! dne 15. januarja t. 1. svojo
ururslto obrt
na Savi pri Markotu.
r
Priporočajo se zlasti popravili. Ure budilke se popravljajo po 1 K 10 h, žepne UTO po 2 K in ceneje. Večja popravila se zaračunijo po najnižjih cenah. Vsa popravila se izvršijo pod jamstvom ali garancijo in se vsako naročilo izvrši natanko in točno. Cene za popravila so kljub voiiki draginji
brez konkurence.
Istotako se popravljalo tudi šivalni stroji točno in ceno.
Priporočujoč se vsem starim in novim naročnikom, bilježim z odličnim spoštovanjem
11 -m Otokar Jedlička.
Ludovik Borovnik
puškar v Borovljah (Terlaoh na Koroškem)
se priporoča v izdelovanj« vsakovrstnih puflk ta lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vspre-jema vsakovrstna popravila, ter jih toćno in dobro izvršuje. Vse puAke so na c. kr. preizkuAevalnici in od mene preizkušene. 204 62 — 31 lluBtrovanl o« »liti asnavtoraj.
Josip Sfi
krojaški mojster
v Radovljici it. 41
priporoča cenjenemu občinstvu svojo  delavnico v izdelovanje vsakovrstnih oblek sa gospode, uradniških uniform, salonskih in tortstovsklh oblek ter ogrinjala, katera so vedno v zalogi. Bogata zaloga angleškega, rancoskega in brnskega sukna. Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju, točno in poceni ter se sprejemajo tudi popravila. Za najboljšo postrežbo glede mere in za vestno dovršenje prevzetih del se jamči. Specijalist v izdelovanju frakov in salonskih oblek. Večletno izvrševanje obrti v zadovoljstvo svojih odjemalcev ter vedno od raznih oddaljenih krajev dohajajoča naročila, so dokaz za strokovnjaško izpeljavo v kro-ajsko obrt »padajočih del. m4a
Ponor,  gospodje in mladeniči!
V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že vel. nego 30 let, se ml je posrečilo, iznajti najboljše sredstvo aa raat brk, brade In laaf prati Ispadanju brk In laa in to je KAPILOR At. I, On deluje, da iasja In brka postanejo ooetl In dolgi, odstranjuje prhljaj In vaaho drugo kožno bolesten glava* Naroli naj ai ga v*aka družinu. Imam inuogo i »i i znal uir in zahvalnlc. — Stane franko na vsako posto I lonček S K 00 h, I lončka B K.
Naročajte samo pri meni pod naslovom 10 20—17
PETER JURIŠIĆ
lekarnar v Pakracn štev. 67 v Slavoniji.
Najbolje Je najceneje.
Pod to znamko je spoznati prodajalne,
v katerih se prodajajo samo Singerjevi šivalni stroji
f Singer Ko., ako. draž. sa šivalne stroje
Kranj, glavni trg 192. Zalega olja, šlvank in posameznih delov. Nad 5000 fllljalk po vsem svetu.
35 62—19
OB
S
81
I
CA 9
S
I
■
Poiop, gospodje in gospodične!
— V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem le već nego SO let, se mi
Sosrerilo iznajti najboljše sredstvo za rast las in proti njih izpadanju K A PILO itev. t. Povzroča, da paataaejo laaje dolgi In goetl, adatraafa prahaj In vsako kožno boleaen aa slavi. Naročila naj bi si ga vsaka družina. Imam premnogo zah valni r in priznalnic. Stane poitnine prosto na vsako posto lonoek t L 10 h, 2 lončka 1 K,
i
Naroča naj se samo od mene pod naslovom
10 20-17
PETER JUR1Š1Ć lekarnar v Pakraca itav. 67 v Snvaa!|t.
n. prilog „Gorenjcu" it. 19 Iz l.lfO?._
II &kafje Laka te nam poroča: Pevski ibor «Nar. čitalnice v Škofji Loki* priredi dne 26. t m.
Hranila legiuaMC*j*'. Likaj opozarjamo vo-lilce, da se pri volitvi odda edine le glasov* niča (volilni listek), legitimacija se mora hraniti za morebitne ožje volitve. Pazite torej, da se ne bo zgodilo, kakor pri zadnji dopolnilni državnozborski volitvi v toliko slučajih, da so volilci oddali v hitrici legitimacije namesto glasovnic. S tem niso bili samo njihovi glasovi izgubljeni, temveč tudi niso imeli več legitimacij za morebitne ožje volitve.
Volilne sleparije in vsi drugi podobni pregrešni po novi volilni postavi zelo strogo kaznujejo. Poživljamo torej zopet nase volilce, da nemudoma naznanijo vsak tak slučaj, da se krivci kaznujejo. Ne prizanašajte jim, saj ste lahko prepričani, da bi nasprotniki vsak tak slučaj, če bi se prigodil v naših vrstah, takoj prijavili oblastim. Sicer pa kogar ni sram takih lumparij, naj ga tudi ne bo sram kazni!
Ne zamndite volite? I Tupatam bo imel kak volilec se kak poseben opravek, ko se bodo drugi volilci že odpravljali skupno na volišče, dasiravno bi bilo z ozirom na velikansko važnost volilne pravice edinole prav, da se vie drugo uklone izvršitvi te pravice; zato pa Se posebej opozarjamo take volilce, da naj svoje opravke uredijo tako, da bodo Se pravočasno na volišču. Občinsko predstojništvo je določilo čas volitev in dalo objaviti, kakor je že v občini navada. Vsak volilec torej ve, kdaj se volitve začno, naj torej ne odlaša, temveč naj gleda, pa pride čim najprej mogoče k volitvi, da ne bi bilo sicer prepozno 1
Klerikalni kandidat t kranjsko-ioškem volilnem okraju, Franc Demšar, je minulo nedeljo strašil po Mavčah in v Desnici. Vodil ga je okrog kranjski Jarec. Par nobile fratres. Vezala sta strašno neumne otrobi, in čudimo se le, da se ni komu želodec preobrnil. Škoda, da Čočev Francelj tudi Še ni povedal, da je že najel na Dunaju stanovanje. Pa se lahko še zgodi.
Število volilcev v radovljiško-kranjsko-gor-skem okraju je naslednje: Jesenice-Sava 1047, Dovje 323, Kranjska gora 324, Rateče 183, Belapeč 182, Koroška Bela 478, Breznica 284, Lesce 159, Begunje 1«:J, Predtrg 63, Radovljica 137, Mošnjo 380, Ovsiše 209, Kropa 149, Kamna gorica 132, Lan-sovo 1,91, Ribno 307, Bled 406, Gorje 593, Bohinjska Bistrica 415, Srednja vas v Bohinju G34. — Tržiški sodni okraj: Tržič 755.
Pogačnik le je pokadil svojim volilcem. Iz Gorenje doline se nam piše: V št 16. „Gorenjca" se je trdilo o posl. Pogačniku, da je govoril okrog po shodih, da povišanje duhovniških plač ne zadene ljudstva, ker so dobili ta „ po boljše k" iz verskega zakladi. Tudi v Kranjski gori vedo kmetje to povedati. Pa mu nočejo verjeti, ker je ta malo predebela. Brez zamere t
Bržavnozborska volitev na Jesenicah bo trajala od 10.—1. ure popoldne, na Savi pa od 10.—2. ure. Ker jeseniški občinski odbor ni volil po tri komisijske člane, preide vsa oblast volilne komisije v roke volilnih komisarjev.
Oaebna vest. C. kr. sodni o litiju 1 g. I. Uan-srhou je imenovan višjim cflcijulom in premeščtn v Konjice na Štajarskem.
Pogreb. Dne 5. t. m. ob 4. uri popodne se je vršil ob velikanski udeležbi iz mesta in okolice pogreb gospoda Karla Floriana, veleposestnika in Hnjigotržca v Kranju. Korporativno so se ga udeležila društva: „Sokol" z (zastavo), »Kranj* (z zastavo) in Prostovoljna požarna bramba; »Meščansko godbeno društvo", katerega predsednik Je bil svoj Čas g. Karel Florian, je oskr belo pri pogrebu godbo. Moški pevski zbor »Narodne čitalnice" pa je zapel pod vodstvom gospoda Vilka Rusa pred hišo žalosti in ob odprtem grobu dve pretresljivi žalostinki. Nepregledna vrsta pogrebcev kako tudi prekrasni venci in vse je pričalo, kakor priljubljen in spoštovan je bil pokojnik. Lahka mu zemljica domača, njegovi blagi duši pa večni mir!
Za čevelj debelo imamo prahu v Kranju na državni cesti, zlasti predno se pride na Savski most. Toda nihče se ne pobriga, da bi se postrgal ta prah in odpeljal proč. Neznosno pa tudi zelo škodljivo je hoditi po tej — državni — cesti. Zatorej požuri se, kogar se tiče.
Učiteljsko društvo za kranjski šolski okraj ima svoj letošnji občni zbor v Podbrezjah prihodnji četrtek, dne 16. maja ob pol treh popo-ludne v tamkaj sni ljudski šoli. Svoj prvotni sklep, da zboruje dne 2. maja, je moral odbor spremeniti radi takrat obilo zapalega snega, ker bi bila udeležba sicer gotovo premala. Dnevni red zborovanja ostane isti.
Umrl je v Kranju posestnik in zidarski mojster g. Urban Zebre, po domače Cavlar. N. v m. p.!
Na kranjakogorakem kolodvora se prokleto malo zmenijo za dvojezičnost. Imajo pač ondi klerikalni občinski odbor in klerikalnega župana, ki hodi predsedovat na farovške shode, v kak gozd in delat štafažo, ne zmeni se pa, da bi pro testiral na pristojnem mestu za tako važno „ma lenkost" kakor so samonemški napisi na on-dotnem kolodvoru. Herren und Damen, herein spaziert, slovenski kmet in delavec pa pojdi za vogal kakor kak pes.
Ljudska knjižnica v fckoiji Loki je v času od 2. febr. oh 2. maja 1. I. izdala 130 legitimacij. Čitateljem je izpoiodla 070 knjig,
pop. ob pol 6. uri v salonu g. Konstelja v Radov Ijici ob vsakem vremenu ijiiiakl koncert »Koroška pest ni», na katerem se bode proizvajalo v koroškem narečju 20 koroških narodnih pesmi (15 mešanih, 5 moških zborov), ki jih je nabral in harmonizira! g. Oskar Dev v Rožni in Ziljski dolini. Na ta prezanimiv koncert ie danes opozarjamo, ker ga poseti mnogo odličnih rodoljubov ii Koroške. Cisti donesek je namenjen «Gospodinjski šoli* pri sv. Jakobu na Koroškem. Vspored priobčimo prihodnjič.
Mali rojaki v Brooklvai sa trni bo iv. Cirila in Metoda. Odbor slovenskega društva sv. Petra v Brookiynu v Severni Ameriki je določil 50 K redne letne podpore družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani in je to vsoto za letošnje leto tudi že uposlal. Izrekajoč vernim rojakom v daljni tujini iskreno zahvalo za (a rodoljubni dar, stavimo jih rojakom v domovini in tujini v vspodbuden vzgled slovenske zavednosti in požrtvovalnosti. Tojina utegne dati komu dobrega kruha, a srca ne poteši, kakor je teši mati domovina. To čuti pač najbolj ta, ki je ločen od zemlje domače, ko ne sliši jezika, v katerem se je razgovarjal s svojo materjo. Zato pa, Slovenci doma in na tujem, bodimo združeni v iskrenem domoljubju in rodoljubju. Družba sv. Cirila in Metoda pa, ta znamenita obrana in prosveti-teljnica slovenska, bodi nam vsem draga tako, da tekmujemo mej seboj, kdo pospešuje v višji meri njene namene, njeno naporovanje.
Društvo ta povzdigo prometa i tujci se snuje za občine Radovljico, Lesce in Begunje.
Slavnost 25 letnice priredi prost, gasilno društvo na Bohinjski Bistrici na Binkoštno nedeljo 1907. Vspored: 1. Binkoštno nedeljo ob 4. uri zjulraj budnica. 2. Od 8. do l/fll. ure dop. sprejem došlih društev na kolodvoru. 3. Ob j/411. uri zbiranje gasilcev pred gas. domom in ob 11. uri odhod v cerkev k blagoslovu nove zastave in zabijanje žebljov in potem sv. maša. 4. Po sv. maši obhod po Bistrici in defiliranje društev pred gasilnim domom. 5. Ob 1. uri pop. obed. 0. Ob 3. uri obhod na vozovih k bohinjskem jezeru. 7. Ob 7. uri zvečer koncert na vrtu gosp. Ivana Mencingarja. Svira »Savska godba«. 8. Binkoštni pondeljek ob 7. uri zjutraj prost izlet k izviru Savice. H koncertu je vstopnina 40 vin. za osebo. Gasilci prosti.
Občni zbor konjerejskega odseka kmet. družbe se je vršil dne 30. aprila t. 1. v Ljubljani. Konje-rejski odsek je imel leta 1900 114 članov. Dohodki s j znašali 4092 K 90 v, stroški 3241 K 83 v; ostalo je koncem leta 851 K 07 v. Proračun za leto 1907 sestavil se je z 7050 K dohodkov in 7000 K stroškov. Na mesto po pravilik izstopivšega načelnika gosp. Frana Povšeta in odbornikov gosp. Leopolda barona Lichtenberga, Alojzija Pavlina in Ivana Žarka bili so imenovani enoglasno zopet izvoljeni. Obširneje poročilo objavi se svoječasno v «Kmetovalcu*.
Poroči se prihodnjo sredo g. Anton Brilli, davčni pristav v Kranju, z gospico Ančiko Črne-tovo iz Kranja. Čestitamo!
Odlikovan domačin. Na pariški mednarodni razstavi je bil odlikovan pekovski mojster Albin Hauptman na Jesenicah na Gorenjskem za razstavljene stvari s častno diplomo in zlato kolajno ter se je tudi njegovo pecivo sploh kot za najboljše pripoznalo.
Izžrebani porotniki za II. porotno dobo so bili z Gorenjskega naslednji gg.: Josip Klemenčič, trgovec v Kamniku; Josip Klinar, posestnik in gostilničar na Jesenicah; Primož Oblak, posestnik in * gostilničar v Smledniku; Peter Otolin, posestnik v Št. Vidu pri Brodu; Josip Pintbach, posestnik v Ratečah; Ivan Pohlin, kovač v Kamniku; Karel Repe, posestnik na Mlinem; Franjo Šifrar, posesteik v Srednjih Bitnjah; Feliks Stare, graščak na Kolovcu ; Valentin Šlunn, veleposestnik v Policah in Franjo Šubelj, trgovec v Kamniku.
V Besnici je izvoljen zopet nov občinski odbor, ki se odlikuje s tem, da je še bolj emancipiran od Medvedovega Franceta, kakor doslej. Župan je zopet g. Ivan Papler.
Tečaj sa pridelovanje krme. Dne 27. in 28. maja se bo vršil na kmetijski šoli na Grmu dvodneven tečaj o pridelovanju krme. Pouk bo brezplačen ter se ga lahko vsak udeleži. Udeleženci naj se zglase po dopisnici do 15. maja pri vodstvu šole na Grmu. Tečaj obsega predavanja o setvi deteljnih mešanic in travniških zmesi in bo združen s praktičnim razkazovanjem deteljnih in travnih semen, raznih vrst trav in detelj, šolskih deteljišč in travnikov i. t. d. — Tečaj je času primeren in ga zaradi važnosti priporočamo našim gospodarjem.
Pridelovanje krme na Grmu. Kmetijska šola na Grmu je pridelovanje krme tako razširila, da je prideluje še enkrat toliko kakor prej. V začetku je imela šola 16 hektarov njiv, 8 hektarov travnikov in 2.75 hektarov pašnika, sknpaj 26*75 hektarov. Danes ima šola 1675 hektarov travniške zemlje in ako vpoštevamo še pridelovanje detelje po njivah, ima šola vsega skupaj 2075 hektarov, odloženih za pridelovanje krme, in le 6 hektarov za setev žita in korenjstva.
Slovenska Matica. (150. odborova seja.) Tajnik
Roroča, da je gospa vdova po Janu Legu podarila latici kaseto s slovarskimi beležkami. Isti poroča,
da je Matica 9. m. m. pozdravila v Ljubljani mu-dečega se srbsko-lužičkega učenjaka profesorja dr. Muko. Odboru za nabavo spominske plošče slovenskemu slovnični ju Fr. Metelku v škocijanu se dovoli K 100-— prispevka. Nadalje poroča tajnik o zadevah, tikajoči ti se izdaje letošnjih publikacij in slovenskega zemljevida. Zgodovinsko društvo za slovenski štajer je izrazilo Željo, da z Matico zamenjava svoja izdanja. — Sprejeto. Tajnikovo poročilo o prošnjah raznih društev in poedincev za podaritev knjig in tozavedne zahvale se vzamejo na znanje. Za tekoče leto je poravnalo društvenino 269 članov, za leto 1908 — 4. Na novo jih je pristopilo 10. Knjižnici je prirastlo 50 časopisov, zvezkov in knjig. Poročilo o 13. in 19. m. m. vršivši se reviziji knjig, računov in prilog ter škontraciji blagajne se vzame na znanje.
Kje aa) zgradim svojo tovario T Pod tem naslovom hoče izdati Viktor Steiner na Dunaju v nemškem jeziku knjigo, v kateri bodo opisane one občine, ki so vsled danih predpogojev pripravne za ustanovitev industrijskih podjetij. Na to delo se opozarjajo občine in zasebni interesentje, in se ob enem vabijo, da pošljejo potrebne podatke izdavatelju Viktorju Steinerju na Dunaju, 11,1, Am Tabor 18. 2ele se podatki o geologičnih posebnostih prometnih sredstvih, vodnih močeh, osrednjih napravah za rasvetljavo in proizvajanje obratnih sil, ugr dne stih, ki jih nudijo občine lastnikom obrtnih podjetij, o delavskih močeh in mezdah, skratka o vseh onih razmerah, ki posebno priporočajo zgradbo industrijskih uapra/ v kakem kraju.
Z Bohinjske Biatrice se poroča: Na 108 kom-padi — v drugem kilometru teče mrzel studenec, pravzaprav potok z navpičnim in stranskim pritiskom v predor. V deževnem vremenu redno narašča in še z večjo silo drvi skozi ?a odtok napravljene vdolbine oboka naravnost na želez-nični tir. Mrzel — neprijeten poliv in šum tega pozemeljskega potoka je čutil vsak vlak v predoru. Ker je pritisk postajal vedno močnejši in je deroča voda zidovje oboka vedno bolj razjedala, bati se je bilo prejalislej nesreče. Treba jc bilo misliti, kako ta nedostatek odpraviti. Vodstvo grajenja železnice jo kočljivo delo poverilo gosp. inženirju Hontschicku. Pod njegovim spretnim vodstvom izstreljali so delavci nov stranski rov, dolg 13 in. Koncem istega krenili so polagoma polokrožno proti jugu kvišku ter dospeli z novim rovom tri metre nad predorom. Tu je počil zadnji strel. In glej! Voda je zadrvila s tako silo po novem stranskem rovu, da so delavci z g. inženirjem komaj ubežali v predor. Za njimi se je valilo kamenje in gromoz. — Nad novo vdolbino gore sliši se bobnenje padajoče vode; biti mora v notranjosti gorovja velikanska podzemeljska jama.
* * *
Elektrika pri sekanju drevja. V deleži Ar-knnzas v Sev. Ameriki stoje velikanski gozdi, v katerih porabljajo elektriko za sekanje drevja. Postavili so na robu gozda električni motor, iz katerega lahko napeljejo električni tok na vsako poljubno mesto v gozdn. Ta tok razgreva pla-tinsko žico, katero ovijajo krog debla in ki se vedno bolj vgreza v les, dokler debla ne prežaga.
Mojstri-požeruhi norimberški. VNorimbergu na Bavarskem je 52 društev z imeni »družba požeruhov* , 'klub požeruhov* itd. I z večin o so si nadeli imena po mestnem okraju, kjer razvija dotično društvo svoje »kulturno* delovanje. Nekatera pa imajo naravnost imenitne in primerne priimke: »Opica*, «Nikdarsit», «Netek». Namen takega društva je pobirati od članov prispevke* dokler se ne nabere tak znesek, da se da zanj napraviti imenitna požrtija. — Pa se še najdejo ljudje, ki zabavljajo na sedanji družaben red. Saj je čisto v redu. eni imajo jelo brez dela, drugi delo brez jela. Ce to m idealna razdelitev   ,. .
Koliko stane državo en vojak? Izračunali so, da stane en vojak povprečno na leto državo: v Avstriji 1175 K, na Nemškem 2151 K, na Francoskem 1633 K, v Italiji 1535 K, na Angleškem pa 2045 K. Najboljše se — po tem računu soditi — godi vojakom na Nemškem, kjer izdajo za posameznega vojaka skoraj celih 1000 K več na leto kot pri nas v Avstriji. Kljub temu, da Avstrijo en vojak povprečno izmed evropskih držav najmanj stane, znaša vendar vojaški davek toliko, da pride na vsakega državljana povprek po 16 K na leto.
Zaradi psovanja i priinice obsojen. V Stanislavu je bil prost Bobykiewicz obsojen na tri dni strogega zapora, ker je sprižnice psoval poslušalce s svinjami. Državni pravdnik se je pritožil zaradi prenizke kazni.
Neusmiljena mati. V Trstu je zapazil neki poštni uslužbenec, da leži na ograjo okolo luteranske cerkve prislonjen mali zavoj, iz katerega je molela mala nožica, Kmalu so, ko je prišla policija, lahko dognali, da je v zavorju bilo povito v naveden papir truplo novorojenca ženskega spola.
Volilo!! Volite dne 14. maja vsi neodvisne kandidate I
Riiglaslli aestnega županstva ? Kranju.
V smislu g a\J, 0. odstavek driavnoihorskfga volilnega reda, se* tem javno rasglaiuj*', da so med volit«ijo in volilci za driavnoiborsto volitev, v poslopju v katerem je volilnka, kakor v okrožju 100 metrov, okoli tega poslopja prepovedani nagovori na volilce kakor druge volilne agitacije vsake vrste. Prestopki te prt povedi se kaznujejo po določbah min. naredbe z dne 30. septembra 1*57, drl sak. it. 19H, z globo 2 do 100 kron ali pa z zaporom do 14 dni.
Umetnost in književnost
Slofeuaii čebelar. Glasilo .Slovenskega čebelarskega društva za Kranjsko, Koroško in Primorsko" s sedežem v Ljubljani ter .Slov. čebelarskega društva za Spodnje Štajersko'". Urejuje nadučitelj Frančišek Rojina. Leto 10., Itev, 5. Ljubljana, meseca maja 1907. Vsebina: Mesečna navodila. Spisujc M Humek. Dr. Ivancs Dzierzon. Iv. JuranČič. (S slikama: Dr. Dzierzon, lastr.k raznih redov in Dr. Dzicrzonu rojstva hiša v Lovkovicah). Zmagajcmo! Hinko Zirkclbach. Naznanilo. Dopisi. Drobiž. Vprašanje iu odgovori. Poročilo o XI. občnem zboru »Slovenskega vsrednjega čebelarskega društva v Ljubljani". Poročilo v III. odborovi seji. Listnica uredništva. Naznanilo osrednjega društva. Iz spodnješta-jerskega društva. Vesti iz podružnic. Mala naztn-nila. — Posebno važen jc v tej številki članek .Zmagujemo", kjer poroča H. Zirkclbach, da |e mestni magistrat pisal svečarju Oroslavu Dolencu v Ljubljani, da mora premestiti svojo delavnici) iz mesta ■ in začeti svojo obrt izvrševati na drug način; doslej je vladala v njegovi delavnici sredi mesta taka nesnaga, da so se tudi okuževaie Čebele in zanašale najnevarnejšo Čebelno bolezen, gnibolo v čebeljnake po mestu iu okolici — Opozarjamo tudi na čebelarski tečaj, ki se vrši pri Čebelnjaku Antona Žnidersiča v Ilirski Bistrici v dneh 20. In 30. junija. — List „Slovenski Čebelar", ki je izvrstno urejevati, kakor tudi „Slovensko čebelarsko društvo" vsem slovenskim čebelarjem prav toplo priporočamo.
,< .. ..
fnfcmjtmjbim m!
Mm te po dddtk ttc. 3n ta » h zato do(nL.
Nlh{« na) bi ur pil močno r»ihur).i|0^' it-flatt  kav* netan«!
K*thr«tuerjevat H Ml p (.<> \ m ■larliin knvn
uma se |* ol>ne»la n najnkuincjlo piimrs, ki lahko J X
prebavna, * redilna In     \ \ krvotvorna ■peli zdravje
Otrok«
bi bilo tamo k navajati
Kathrsli.trjeva
k.ive.
Listnica uredništva.
1 j o v a p: Val i l.uiok pride prihodnjič.
Darila.
Upravništvo naš«ga listaj« prej«! s Z* dijjvško kuhinjo v Kranju: V in.min |if.kn noga
pHjaio|jn \f s oil.-.  Karvh  Flori; m. ihni.i-   >\\ Kitnih .Iu-
/uvir. u. iMj en v Trstu 3 K. — 1'otl istim i/esloni rotlhina Sleinba .i-r (j K. V ijiomin la.ivira Urbana 2er»retu Steinbnmr
a k.
...... _ Chrobith mnio rme*
na krsto g. Karola Piuriaaa |*> nj«fovi t*l)i IS C
Dijaški knktaji v Krsaj« *> l*»W» od 1. februarja Jo * maja t. t »l««iWe <krove f dr. Joaip KnJar ■m*noni f. lUkovra. tovarnarja v Kranju 10 K, kot njenau primjeno xvtdani*ao pristojno; ^tfewr»ki kolegij 10 k. me«ani u februar 23 4" K, dijaki odplavila ia jannar 72 K, ta plačano .. |.|j*do kron.> 2 K. <>l> slctcu -rdn»ka A. Sd»*karja J • k. I Soukup, župnik v Stari Oselici 2U K. profesorski ko-fefij m marec 8 K, »načini xa marre M 80 k, lupaik Al. Kitmmer v Stari l/tki 4 K, |.repre««na near*«a 4 vin. (po BoUrju >lunl.erfsrf|)( Ut, ...iU..nj»»a.j pristojbino 1 K (no prof. Doklerju). dr. Fr. Kogoj na Jesenicah S K, hranilnica in p..-» .jilni..« v Manjih M K lpt> iupnikti I Krat. Trpinu), J.*, kliiur ii PUvJkega ro*ta pri Jesenicah 10 K, dijaki odplavila ?a februar 1H K, mettoa obrisa Kranj le*ni prispevek 5tJ0 K .Jrk.ni Kr. Kummer v Stari UAi SO K, dr. A. Arko v §kofji biki l»» K, lastnika poravnava Kriisnik- Pintar potom
1 ... ! v       ... '.,.y it.ljiinla O. I»^va v Skotji L.ki 2f» K
il ilr. .bi.i,. Kn-ar), r'r Kr»-k, župnik na Vranji ptci pri k.umi ki in K, poa-JJnira v Ha.LvljIci KX) K, profeaoraki kolafij ia april 10 K, meVani za april 4540 K, prebitek di-j.rkfg:i k..n.«Mti !••> h2 K, ine^to vttnpnine h koncertu po
2 K p'^tajfna.'elnk I. Inglitsch in ućiUlj A. Novak, Janez Vimiw ni. Jrrnej in Marija Htkovc 20 K (plakata slednja po ailj. Auttoiti), (li..iki oJpla.il.i za marec 89 K, kazenska po-i vn.ua R bnikir-Crzifr v Radovljici 10 K (po dr. Josipu Ku-tafja), Hog. Knnner iz Ijubljane 10 K, P. H. Vovk v Brežicah 4 K, kazenska poiivmva Janez Pisovc ca. A. Pegam b K a leilnji p i «lr. V. šitempiharju), kranjska hranilni..! v Ljubljani lotni pti-p''Vok 101) K, profesorski kolegij za m;>j 7 K, meMajnl za maj &0 40 K, vamlrov.ik brez pa^už.i nabral v 1'iamk.vi kaiiirif-i 4 21 K (iiroiil Bol^n), mesto rtaea na krsto K. FlorisM g. Kr. S jov.tz 10 K in rodbina Jamvk 8 K (po iipravni;lvu <(ioronjca*), M rija Zhishtnanu z Kranja l«lni prispevek 12 K in rodbina notar Drukarj«va v Gornjem rnulu 80 K |Mito rrBea na krsto umrli Neži Gotzl.
H4 2 1
i] rejmć takoj v stalno delo
Alfonz Kovačič
v Stražišču pri Kranja št. 18.
Stanovanje
♦1^    .. m.a.«« u
4 4 4 4-
4
i
♦
4-4 4 i *
Alojzij Soklič
sobni slikar in pleskar v Kranju
naznanja uljulno slav. občinstvo, da prodaja odslej tudi  8* 6 — 1
suhe in oljnate
barve
I* o   rt oj tal 2 j 11* cenahi
Obenem se priporoča tudi za izvrševanje sobnega slikarstva in pleskarstva, katera dela se izvrše najhitreje, točno in po nizkih cenah.
Z odličnim spoštovanjem
Alojzij Soklič
Kranj štev. 192.
V na|em se da ali pa tudi proda s 1. septembrom 1907
hiša štev. 19
v Kranju, savsko predm.
Več sc izve pri lastniku.
81 3-2
74 G -8
Ceneno čf$Ko ^ m posteljno perje
'jr. cI-vimvici 11  i Stlfl tla 2 Nohami I
so odda. «2   r' kiio«ial,4°¥"• novo rMee$8?10 K 12~"; Mo*
rnehko kaker puh, razcepljeno K 18*—; snežno belo, mehko kakor puh, razcepljeno K 30*—, K 36'—. UazpoSlja fr&nko proti povzetju. Dovoljujem ludi zameno in vzamem nazaj proti povrnitvi poslnin**.
Benedikt Sachsel
Lobes pri Plznju, Češko.
Sladoled
najfinejši, vrč vrst, vsak dan sveži se dobiva pri
E. Brandt, Kranj.
Mntio 4nrsnuino galanterijskega, norimberškega ter modnega blaga. NOVa trgOVina ^ Na drobno in debelo! MM
Anton Adamič v Kranju
nasproti urarja gosp. Henrik Suttnerja nasl.
priporoča svojo veliko zalogo priznano najboljših M 62-7
tržnih tašk znamke „Ernol", ročnih in potovalnih kovčegov in korbic.
To.arniftka zaloga otročjih vozičkov od 4 50 gld. do najfinejše vrata.
Venco in šopke, mašne knjižico, rožno vence, verižico sa na vrat tar vsa druga potrebščine aa
po najnižji cani. s^s^rrizss^^^^^^^—
Slamniki
za dame in gospode, dečke in deklice v bogati vsakovrstni izberi, istolam so okrasijo in prenavljajo ter se dobijo vsi zraven spadajoči okraski po ugodni ceni.
Gricar $ Mejač
Ljubljana     PaAZ^** 6 Ljubljana
Prešernove ulice 9.
uljudno naznanjata, da je zaloga za spomladansko sezono tako v oblekah za gospode in dečke kakor v konfekciji za dame popolna in se priporočata za prav obilen poset, zagotavljajoč točno in solidno postrežbo.
7
04^7
Tonnies
tovarna za stroje, Železo in kovinolivarna v Ltj ubijani
priporoča kot posebnost nage In stroj« za
obdelovanje lesa« Francis-turbine osobito sa iagine naprave zvezane
neposredno z vratilom. Sesalno-generatorski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 v. za konjsko silo in uro.
Večkrat premiranol
Glinaste peči
IN -M)
štedUnike, banje it kopeli, kako. tudi kipe, ftse In droge glinaste iideike v vseh barvah, trpežne In cene priporoča
Avgust Drelse
prva in na j već j a tovarna padi in , glinastih izdelkov v LJubljani.
£££ CflBl flBl SOI tfnttttnttSBanfiftttH*
^^*Tv ^^^Ti ^^^fv ^^P/v ^^PJT ^^^r» ^^PJrT ^^^T» ^^^T
frizer aa dane In gospoda
lajubljana, Sv Petra cesta 35. Fi h j alka na-140-40        sproti hotela „Union"
priporoča sa gojitev las in sa umivanje gl. ve svoj zdrav* niAko priporu
ceni  gorko in mrzlo zračni sušilni aparat. SuSi brez nad-letne vročine. Ne provzroritje skrčenja las. Vpliva dobro na pospeševanje rasti las.
Zalsss takimdik vpierk striZNik 11 ziB-J.nl las
Uililelekzadanie s separatnim vhodoui.
iy*U n laRe
Aleksander Ambro/iv
urar in trgovec na Bledu
dalja vsakovrstnih stenskih in budilnih ur, veriiio, prstanov, uhanoy 1.1, d., vsa po naj-m m nlajih cenah.
JOS. WEIBL
J. Spreitzorjev naslednik
LJUBLJANA,
Slomlkove   11II00   A t. -4.
Stnieio-BB«tio ii koastnikcllsko kllnCavtiCarslvo. Žično omreajs na stroj, ograje na mirodvoru, obmejno omreajs, votna vrata, balkoni, verande,
stolpne krile, Itedilnike 1.1, d.
Specijaliteta: 74-88 vuljičui '/.uatori (Ko 11 bul konj.
Tiskarna I. Pr. Lampret
|*riporoT-a
vizitnice, zavitke Ltd.
ZbUjMiijc: Itrlii.Pirii.tiiiM
Najboljše kosmetlčno
ZObOčistllno sredstvo
Jzdefovate/J
0. Scy dl
jubljana, SpUat.-Strttar. ul, 7
Za vsakovrstna ključavničarska dela kakor
štedilnike, nagrobne in vrtne ograje, železna vrata in okna, balkone, vsakovrstne okove
m 10-10
i. t. d. i. t d.
se priporoča
Rudolf Florjančič
kl|očavnlčar KRANJ, prednestje, Pungrad štev 32.
PopraVlase izVr$e točna ii solidno.
NI
i' . •
m
oVi SiValni stroji
so najboljši sa družinsko rabo.
Šivajo, pošivavajo, vežejo. — So nedoseini aa obrtno svrhe. -   Šivajo naprej in
nazaj. — wr  Teko na krogljicahl -pg
Glavno zastopstvo:
Frančišek Tschinkel
LJubljana
mestni trg 19.
131—44
Kočevje
na gradu.
t.
O O
p-
lajconejša in najhitrejša vožnja Je s parnlkl 0
,Severnonemškega Ialoydac §
iz Bremena v ]tew-york S
s cesarskimi brzopnrniki Kaiser Wilhelm II., Kronprins Wiltielm, Kaiser V
Wilhclm der Grosse. — Prekomorska vožnja traja 5 do 6 dni. QP
Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega W
parobrodnrga društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite (Q
v Ljubljani edino le pri ^
EDVARD TAVUAR -JU v Koiodvorshih ulicah št. 85 g
nasproti občeznanc gostilne «Pri starem Tiilerju». S
O dli o d is l .ju lil j.m.* je vsak torek, Četrtek in soboto. Vaa jiotovanja se tikajoča po-
jasnila to. nn in brezplačno. Postrezlia paklena, reeJna in'solidna. |JP
fulnikoui, namenjenim v zapadne driave kakor: Colorabo, Meziko, Californija, Arizona, flSj
Utali, Wyouiing, Nevada, Oregon in VVashin^ton nudi na3e društvo posebno ugodno in izvan- /t
redno ceno čez (»aldeston. Odhod na tej progi iz Hrrmena enkrat ineselno. «jP
Tu se dubivajo pa tudi listki preko Haltiuture in na vse ostale dele sveta, kakor Bra- OB
lilij*, Kuba, Huenos Aires, Coloinbo, Singupore, v Avstralijo itd. itd. 228—86 *J
Kupujem staro zlato in srebro po najvišji dnevni ceni.
a^ajn^s^sS^sa^fSjn^asftiai
83 26-10
F f. Čuden • urar 11
Ljubljana, Prešernove nlice nasproti frančiškanskega samostana
priporoča svojo bogato tovarniško zalogo najboljših in naj- _ finejiih ur, zlatnine, srebrnine, i~ kina-srebra in dragoc. kamnov.
Razpečavam le prve vrste blago. Zadovoljujem se z malim dobičkom.
Na zahtevanje pošiljam cenike (s koledorjom) brezplačno in poštnine prosto.
my> i^sa^%nv%%<>»Vf^e*%ni
Kupujem staro zlato in srebro po najvišji dnevni ceni.
Ho vol
Ifajeeaejta ta aajretja domaća •ksportaa tvrdke.
Rarpoiiljaajt švicarskih ar aa rta kraja iratal
Isclelenrie
1b ELoina kovine, tla o ponikljane Ladjakraiaa ln polovleo oeneiia kot petrolejska.
Priporoča se gostilničarjem , obrtnikom in sploh vsakomur. 17!» 20-10 Kdor ti boce prihraniti oči, naj kupi
Dobi se samo pri:
J. Ivanc-n
LJubljana, Bolna nlioe, It. 8.
Urar in trgovao
H. Suttner v Ljubljani
priporoča stojo izborno zalogo najfinejših natančnih iflCalf kih V, kakor najbolj slo većih znamk Šafhausen, O-
mega, Roakopf, Urania i. t. d. Zlatnine in srebrnlne kakor nakrao-ki, verlitce, nkani, prstani, obeski Ltd. najfinejšega izdelka po najnižjih
cenah. — Dokas, da |e moje blago sares lino in cono, |e to, da ga raz pošiljam po celem svetu in imam odjemalce tudi nrarje ln zlatarje glavnih mest. St 606. Prava irebrna titin-
Rano |e lašel na|aoTeJSi «llkl cenik, XZ*. kateri se posije zastonj in poštnine < n&, iiu i dobrim anker-
St 609. NikelnaaU atker-rainooloar Honkopf, trpežno koleeje, fld. 2 46, enaka ii pravegi »r«bra gld. 3 9o, ista z dvojnaUm tr*im ure-braun inoi'nim pokrovom fl. 6'50 in naprej.
prosto.
Moške ure, 2 tretjini naravne velikosti.
kolesjem gld. 69ft in naprej.
6-lir
M, Ijnbljana (Kolizij) K« Caitg Marije rcreztjc cesta
Bogata zaloga pohištva Y$ake vrata v vseh cenah. O&le dala, slike v vseh velikostih.
19 m-iti zalagatell drnštva
0. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Popolna oprava za vila. Specijaliteta: Gostilniški atoli.
Pohlitvo Iz žalaza, otroška postelje In vozički  po vsaki ceni
Modrool Iz lična-tega omrežja, afrl-danske trava ali žime, prva vrata vedno v zalogi.
Za spalno sobo od 180 gld. naproj, Dlvan z okraski,
Oprava za Jedilna soba, aalona, predsoba, oala garnitura.
specijaliteta v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično In v I, nadstropju.
Za sobo: postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.
■ MflMBME M JU«V «OM COMCOuMe*
ZobotcMtji atcljt
Oton $eydt
a>
pri g. dr. E. Globoćniku v Kranju
ZOBOVJA, tudi ne da bi se odstranile korenine, z aH brez nebne plošče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNICE In OBJ U H A TOR JI se Izvršujejo po HAJ NOVEJŠIH METODAH.
PLOMBE V ZLATU, PORCELANU, AMALGAMU in CEMENTU kakor tudi vse ZOBOZDRAVNIKE OPERACIJE Izvršuje ;00-17 tU SPECIJALIST.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure.
Rezervna zaklada: K 68.277.
Denarni promet v 1. 1905: K 3,218.500.
Posojilnica v Radovljici
regtstrovana zadruga z omejenim poroštvom
s podružnico na Jesenicah
sprejema hranilne Vloge od vsakega in jih obrestuje po
£11 o
2 lo
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kol gotovi denar, ne da
bi se pretrgalo obrestovanje. P080|ila se dajejo na vknjižbe po 574%, na menico pa po 6°/i. — Eskomptirajo se
tudi trgovske menice.
Uraduje se v centrali in podružnici vsak dan od 8. do 12. uro dopoldne in od 2. do 6. uro popoldne, izvzemši nedelje in praznike popoldne.
Poštno-hranilmcui tucuu St. 45.8G7.
161 41
,Gorenjca'
prodaja
po 10 vin. v
Kranju g. Karel Florian, knjigo-tržec.
Školji Loki g. M.
2 i gon, trafika, g),
trg;
Tržiču g. J. Aha-čič, trgovec;
Radovljici g. Oton Homan, glavna trafika;
Bledn g. Iv. Pretnar, trgovec;
Jesenicah g. Jakob Mesar, gostilničar in posestnik;
flrušic! g. Štefan Podpac, trgovec;
Bohinjski Bistrici
g. M. 6 robo tek, trgovec;
Kamnika g. Marija Ažman, trafika;
LJubljani gdč. Jerica Dolenc, Prešernove ul. št. 51, in trafika v Še-lenburgovih ul., št. 6.
izdaja konsorcij #Gorenjca».
Odgovorni urednik Lavoslav Miku I,
Lastnina in Uwk Iv. Pr, Umprtta v Kranju.
55