OKLEŠČEN OBČINSKI PRORAČUN JE OČITNO NAJBOLJ PRIZADEJAL VSE OBLIKE KULTURNE DEJAVNOSTI.- Jih bodo številke pustile gole in lačne? STRAN 3, 7 velenje, 4. aprila 1991 številka 13, cena 18 dinarjev VSE MANJ ZA-POSLJUJEMO, VSE MANJ ŠTIPENDIRAMO — Očitno se nam obeta mračna prihodnost STRAN 5 KULTURNO GIBANJE MLADIH — Na letošnji Naši besedi je bila vsaka predstava svojstven užitek STRAN 7 Velenjski izvršni svet 0 usodi TUŠ-a prihodnji teden Na predlog vodnogospodr-ske inšpektorice ter uprave za varstvo okolja in urejanje prostora so obravnavali člani velenjske vlade v torek dopoldne ekološko problematiko Tovarne usnja Šoštanj, ki je zelo problematična. Omenjena inšpekcija razmišlja celo o izdaji odločbe o omejitvi proizvodnje s 1. majem oziroma o ustavitvi le te, če do 1. junija ne bodo izpolnjene zahteve (Kakšen je problem pišemo na 4. stani). To pa je seveda tožba odločitev, ki jo mora sprejeti velenjska vlada. Če bi se odločili za zaprtje bi namreč izpadla proizvodnja okoli 300 tisoč kvadratnih metrov usnja, izgubili bi okoli tri milijone dolarjev, s tem pa bi se prekinile tudi poslovne vezi. Brez dela bi seveda ostalo tudi 400 delavcev naše doline. Ekološke zahteve, ki bi morale biti izpolnjene do konca preteklega leta je tre- so ba dosledno uresničiti, menili člani velenjske vlade vendar bodo o celotni problematiki celovito razpra- vljali v začetku prihodnjega tedna, po opravljenem razgovoru z vodstvom omenjene firme in po opravljenih dodatnih analizah. Kaj lahko se torej zgodi, če argumenti vodstva ne bodo dovolj prepričljivi, da bodo izdali sklep o omejitvi ali pa celo o ustavitvi proizvodnje. NOVE CENE KOMUNALNIH STORITEV Velenjska vlada je sprejela odredbo o določitvi najvišjih cen, s katero veljajo s 1. aprilom višje cene komunalnih dobrin. Voda se je podražila za 17, odvajanje in prečiščevanje odplak ter čistilna naprava za 15 odstotkov. Odvoz smeti je za široko potrošnjo dražji za 80, za industrijsko pa za 40 odstotkov. Toploto pa so podražili za 25 odstotkov. -mz- Sodelujmo v akciji »Očistimo reko Pako!« Pa se je našel nekdo, ki mu »cvetenje« bregov reke Pake od Šoštanja navzdol ni po godu. In prav je tako. Člani občinskega odbora krščanskih demokratov Velenje z akcijo »Očistimo reko Pako« želijo opozoriti (kot je to storil Naš čas v 11. št.) na probleme j avne higiene v našem okolju, hkrati pa tudi pomagati pri reševanju tovrstnih vprašanj. Njihovo vabilo za sodelovanje na akciji, ki bo to soboto, 6. aprila, je naletelo na kar precejšnje zanimanje med občani Šaleške doline. Svojo pripravljenost so med drugim izkazali tudi člani velenjskega društva varnostnih inženirjev in tehnikov, ki nakazujejo na poseben žiro račun po 1000 din, ob tem pa bodo še med udeleženci akcije. Tako kot organizatorji tudi mi upamo, da se bodo njihovemu vabilu za lapše in čistejše okolje to soboto odzvali v čimvečjem številu tudi drugi. Akcijo bodo začeli ob 8. uri, zbirno mesto pa bo prostor pred šoštanjskim gasilskim domom. Obisk ministra Brezarja v Velenju Sklad za pospeševanje podjetništva Velenjski sekretariat za ekonomske zadeve je povabil v začetku tega tedna v Velenje republiškega sekretarja za drobno gospodarstvo Viktorja Brezarja. Seznanili so ga s problemi in uspehi naše občine na področju drobnega gospodarstva in mu tudi pokazali nekaj najuspešnejših obratovalnic. Prisluhnili so seveda tudi njegovemu razmišljanju. Med drugim je ocenil, da je bilo v zadnjem obdobju na področju podjetništva in drobnega gospodarstva veliko narejeno, to dokazuje tudi porast števila obratovalnic oziroma podjetij, vendar pa bo treba več narediti, da bodo te zaposlovale večje število delavcev. Pomemben korak je bil po njegovem narejen na področju izenačevanja pogojev obratovanja podjetij in obrtnikov, res pa je, da je nova zakonodaja odrezala nekatere privilegije, ki jih bo treba po temeljitem preudarku (nekatere seveda) ponovno uvesti. Čeprav bo treba davčno zakonodajo še dograjevati, je ta po mnenju ministra Brezarja pomemben napredek. Pomembna novost, ki jo nameravajo v kratkem uresničiti, bo agencija za drobno gospodarstvo, ki naj bi pomagala obrtnikom in podjetnikom z informacijami in pa sklad, ki ga že oblikujejo (vanj bodo nekaj sredstev namenili tudi Avstrijci) — z njim naj bi konkretno spodbujali razcvet na tem področju. Več o tem in o aktivnostih na tem področju v občini Velenje pa v naslednji številki Našega časa. M. Zakošek Bolnišnica Topolšica še na prepihu Problem bolnišnice Topolšica močno odmeva po Šaleški dolini, saj ljudje ne morejo razumeti, da se takšnih vprašanj lotevamo tako ne-argumentirano. kot je to storila naša republiška sekretarka za zdravstvo Katja Boh, ki je pred dnevi preko sredstev obveščanja dala na prepih nekatere manjše bolnišnice, med njimi tudi To-polšico. Se manj je seveaa takšen odnos razumljiv delavcem v teh ustanovah, ki so si po dogovorih o delitvi dela med bolnišnicami v Sloveniji prizadevali za njihovo usposobitev na evropsko raven. Sporočilo Katje Boh je pravzaprav velika provokaci-ja, namerno in nemarno vržena bombica, ki deli bolniš- NAŠA TEMA niče v Sloveniji na priviligira-ne in nepriviligirane in te slednje postavlja na prepih in kot kost za glodanje slovenski javnosti, ki bo tako mirno prezrta druge probleme v zdravstvu. Ponavlja se zgodbica, ki se je pletla ob napovedani vseslovenski stavki zdravstvenih delavcev, preprečila pa jo je preračunana taktika delitve sredstev privi-ligiranim ustanovam. Vse bolj postaja očitno, da se obrobje siromaši, krepi pa Ljubljana v katero se naenkrat preliva vse več sredstev. Velenjska skupščina je na svoji zadnji seji sicer sprejela sklep, da mora izvršni svet storiti vse, da se bolnišnica ohrani, vendar pa gospa Katja Boh zaenkrat še ni' imela čas, da bi prišla na pogovore v velenjsko občino in argumentirano predstavila svojo pobudo. Pričakujejo sicer, da ji bo to uspelo v teh dneh, in da bodo tako tudi delavci bolnišnice lahko predstavili svoje protiargumente. Teh pa gotovo ni malo, saj razvita Evropa daje prav velik poudarek takšnim malim bolnišnicam, ki so ekonomsko izredno zanimive in lahko nudijo bolnikom pristno domačnost v kateri ne izgubljajo svoje identitete in kjer so tudi celovito in dobro pregleda- Izgradnja monocentristi-čnega sistema in siromašenja družbenih dejavnosti na račun postavljanja lastne vojske pač ni nikakršna spodbudna popotnica v Evropo. B. ZAKOŠEK Kulturni center in Glasbena šola Velenje slavnostni koncert ob 200-letnici Mozartove smrti NA VEKE NAŠ MOZART M. Pwm < Il . A H, Dvorana Glasbene šole, 8. aprila 1991, ob 20.00 4 Podrobneje na 11. strani Zanimiva razstava del Jožeta Tisnikarja V petek je kulturni center Ivana Napotnika odprl zanimivo samostojno razstavo del tudi po svetu znanega slikarja Jožeta Tisnikarja. Umetnik se je rodil 26. februarja 1928 v Mislinji pri Slovenj Gradcu. Otroštvo je preživel v Mislinji, kasneje pa se je zaposlil kot bolničar v slovenj-graški bolnišnici kjer je bil zaposlen vse do invalidske upo- kojitve. Leta 1970 je prejel najvišje republiško priznanje — nagrado Prešernovega sklada. Jože Tisnikar je imel vključno z lanskim letom že 69 samostojnih razstav doma in v svetu. V velenjski knjižnici razstavlja svoja najuspešnejša dela, ki ponazarjajo slikarjevo izpoved o sebi in drugih. Tisnikarjeve slike gledalca ne soočajo z življenjem in smrtjo, bolj poudarjajo Tconec življenja, ki ga s kovinskimi toni hladnih barv še bolj kompromisno označuje. Sicer pa si razstavo, ki bo v knjižnici na ogled do 26. aprila velja ogledati. Slovesne otvoritve v petek se je udeležilo veliko obiskovalcev, med njimi precej Slovenj-gradčanov, delavcev bolnišnice in Tisnikarjevih osebnih prijateljev. Vse prisotne je navdušila gledališka in filmska igralka Jerca Mrzel z glasbenim recitalom. b. m. mm Novice r r Lojze Peterle na Ljubnem ... (J. P.) Jutri, v petek, bo Ljubno ob Savinji predvidoma obiskal predsednik republiške vlade in predsednik slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle. Po pogovorih s predstavniki mozirske občine in srečanju s člani občinskega odbora slovenskih krščanskih demokratov se bo udeležil priložnostne slovesnosti ob otvoritvi novega mostu preko Savinje kakšen kilometer od Ljubnega proti Lučam. Most je zgradil Ve-grad, plačali so ga z republiškimi solidarnostnimi sredstvi, otvoritev pa bo ob 11.30. Miha Jazbinšek pa v Velenju Izvajanje meritev onesnaženosti zraka v občini Velenje, ki jih s sodobno lasersko metodo v teh dneh v občini Velenje, v sodelovanju z inštitutom Jožef Stefan, opravljajo italijanske raziskovalne firme si je včeraj ogledal tudi predsednik republiškega sveta za varstvo okolja in urejanje prostora Miha Jazbinšek. Zbor inženirjev varstva pri delu (J. M.) V četrtek, 4. aprila, bo v dvorani Svobodnih sindikatov v Velenju redna letna skupščina članov Društva varnostnih inženirjev in tehnikov. Poleg običajnega pregleda dela v preteklem letu, se bodo pogovorili o aktualnih problemih varstva pri delu, o usodi delavcev, ki opravljajo dela na področju preventive in tehnologije za bolj humane pogoje dela. Prva konferenca ZSSS bo v Velenju (mkp) V soboto 6. aprila, bo v Velenju, v Domu kulture, potekala prva konferenca Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. V ospredju dela konference bo delovanje Zveze svobodnih sindikatov Slovenije po 1. kongresu, njena vloga v sedanjih razmerah in položaj delavcev. Šmartno ob Paki — krvodajalska akcija Prvo soboto v mesecu aprilu že nekaj let člani krajevne organizacije Rdečega križa iz Šmartnega ob Paki namenjajo človekoljubnosti, ki ji ni para. Tako bo tudi to soboto, 6. aprila. V prostorih šmarškega zdravstvenega doma bodo namreč organizirali krvodajalsko akcijo za potrebe celjske bolnišnice. Vsi, ki bi radi z darovanjem krvi na najlepši način pomagali sočloveku pri reševanju življenja ali ohranitvi zdravja, bodo to lahko storili od 7. do 12. ure. Znaki CZ za požrtvovalne Bronasti znak tudi Darinki Herman iz Velenja Na posebni slovesnosti v Ljubljani so ob prisotnosti predsednika republiškega izvršnega sveta Slovenije Lojzeta Peterleta podelili zlate, srebrne in bronaste znake Civilne zaščite posameznikom, organom in organizacijam, ki so se najbolj izkazali ob katastrofalni novembrski poplavi. Med dobitniki priznanj je največ posameznikov in organizacij s krajev, ki jih je poplava najbolj prizadela, pa tudi drugih, ki so z raznih krajev Slovenije in tudi sosednje Hrvaške priskočili na pomoč. Zlate znake Civilne zaščite so prejeli občinski štabi za civilno zaščito iz Celja, Raven na Koroškem in Kamnika, Zdravko Moličnik z Raven na Koroškem ter Vlado Šerbel iz Kamnika. Med dobitniki srebrnih znakov je ob nekaterih celjskih organizacijah tudi Radio Celje in tudi val 202 in letalska enota milice Brnik. Podelili so tudi 71 bronastih znakov, ki jih je dobilo tudi veliko organizacij in posameznikov iz mozirske in velenjske občine: krajevni skupnosti Ljubno in Luče, gasilski društvi iz teh dveh krajev, občinska gasilska zveza Mozirje, mozirski občinski štab CZ, radioklub Mozirje in mozirski občinski odbor RK. Bronasta znaka sta dobila tudi korpusa Maribor in Ljubljana ter več organizacij in organov s širšega celjskega območja in od drugod. Med posamezniki so jih prejeli tudi Darinka Herman iz Velenja, Marija Ježovnik iz Mozirja, Jernej Plankl in Anton Breznik iz Luč, Jurij Funtek iz Podvolovjeka in Anton Žunter iz Rečice ob Savinji. (k) Uporabnikom KRS Velenje Obveščamo vse uporabnike kabelsko razdelilnega sistema Velenje, da lahko prijavijo morebitne okvare neposredno na telefonsko številko 854-229 ali 853-916 (ob delavnikih od 7. do 16. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure). Ob nedeljah, praznikih in dneh izven omenjenega časa, pa pokličite na telefonsko številko 856-273. MlWIilBraMHHMHM^ Emona ekspres mammwmmSm Truplo na obali f ■ « if VINKO VASLE Ko so v šestdesetih letih prvi astronavti krožili po vesolju, so vsi brez izjeme vzklikali, kako krasna je videti zemlja iz orbite. Pa čeprav je takrat po planetu divjala ena najhujših hladnih vojn in se ni nikdar vedelo, kdaj bo počilo in katera od velesil bo prva pritisnila na gumb. Sicer pa je že dovolj, da sedete v letalo in si iz malo večje višine ogledate našo lastno domovino! Videti bo idilično lepa, mirna, spokojna, čista, marljiva, obetavna pač. Cisti Twin Peaks iz prvih desetih minut nadaljevanke, pa čeprav je takojci na prizorišču eno truplo, ki pa ni videti takšno in je pravzaprav tudi to truplo lepo in ugledno. Toda, vsako minuto kasneje, zlasti pa iz dela v del nam David Lynch podira sanje in mit o spokojnem malomeščanskem mestecu, kamor se je čisto slučajno naselil nemir in kamor je tudi truplo lepe Laure Palmer pravzaprav zašlo po čisti pomoti. Morilca bodo našli — seveda bo kakšen priteoeni pohot-než — si mislimo in stvar bo končana. Spet bo vse mirno in idilično! Figo! Potem ne bi bilo nadaljevanke in spet bi gledali čisto ame-rikansko limonado. Življenje pa je neprimerno bolj kruto in zamotano. Že mogoče, da vsi tudi niso tako ubrisani na našem planetu kot prebivalci Twin Peaksa, ampak če jemljemo nadaljevanko kot prispodobo človeške zlobe, nečimrnosti, nesramnosti, umaza-nosti in kar je še podobnih pridevnikov, potem si moramo priznati, da nas je Lynch ujel na limanice — dokazal nam je, da je v vsakem od nas nekaj tiste ču-daškosti njegovih likov in da je navsezadnje vse skupaj en sam Twin Peaks. Pa čeprav je naš planet globalno gledano lep in zanimiv. Ampak, samo od daleč seveda. Od blizu imamo vojne, klanja, špetire, politične napetosti, vikend državne udare, politične stranke na oblasti in tiste v opoziciji, proračun, denacionalizacijo, privatizacijo, zasvinjano okolje, jezne upokojence, proteste delavskega razreda, parlament, vlado, ministre, novinarje in podobne nesramnosti. Naše_ zdravstvo je Twin Peaks. Že res, da ministrica Katja Boh ni Laura Palmer, toda, tudi našemu zdravstvu se obetajo »umori« v stilu iz nadaljevanke, ko preživijo samo tisti, ki twin-peaške bolnišnice sploh ne vidijo od znotraj. Vse druge zadavijo, zadušijo ali kako drugače spravijo s poti. Tudi naš turizem je zaradi znanih razlogov podoben twinpeaškemu in so zdaj za velikonočne praznike moje nemške prijatelje sonarod-njaki proglasili za delno neuravnovešene, ko so povedali, kam potujejo na počitnice. Primerjav bi lahko našli še nešteto in je samo od vašega daru opazovanja odvisno, komu v vaši okolici je še najbolj podoben specialni agent FBI-ja, komu oče umorjene Laure, komu pa skrivnostni Smith, ki goji orhideje v kopalnici. O javni hiši ne bom razpletal, ker je stvar na dlani, primeren objekt lahko poiščete v svoji bližnji ali daljni okolici. Kar vam nihče ne brani, ker je zdaj demokracija in vam ni treba biti tiho, če ste bili v zgodovini na pravi strani. i"a se je resda postavila malo na glavo, ampak v življenju je že tako, da enkrat zmagajo eni, drugič pa drugi in zmagovalci so vedno tisti, ki pišejo zgodovino. In ni čudno, če je baje mule v neki ljubljanski osnovni šoli na vprašanje, na čigavi strani je bil med vojno njegov dedek, odgovoril, daje bil pri partizanih pri ta belih . . . Se najbolje je tistim, ki so imeli v širši familiji med vojno pristaše različnih političnih opcij in se lahko po potrebi zdaj postavljajo z enimi, drugič pa z drugimi. Ostali so pa slej ko prej na-stradali. Sicer pa pri vsej stvari ni najbolj pomembno, kdo je morilec, kdo bolj ali manj mahnjen in pokvarjen! Važno je, na čigavi strani je. Takrat so tudi grehi manjši, ali pa to sploh niso. In najraje bi vam povedal, kdo je umoril Lauro Palmer, a se bojim, da mi do konca nadaljevanke tako in tako ne bi verjeli. Saj mi tudi vsega o zakulisju sedanjega slovenskega časa ne bi verjeli, pa čeprav niti poštenega trupla nimamo. Pa imamo kljub temu svoj Twin Peaks na balkanski način. Celjsko območje Wàmlmmmi Iz proračuna za plače železarjev Čeprav je na našem širšem območju več organizacij, ki se zapletajo v resne težave, je gotovo ta čas v največjih zagatah štorska železarna. Nekateri so mislili, da bo konec njihove agonije z aktom podržavljanja, vendar pa njihovih težav še tudi po tem zdaleč ni konec. Na zunaj za vse to običajno zvemo ob dnevih, ko bi morali dobiti plače, pa ni denarja, pa čeprav tudi mesečni prejemki železarjev niso visoki. Pretekli teden se je spet krepko zapletlo in že-lezarji so čakali na plače več kot deset dni — in še jih ne bi dobili, če jih s »pisanko« ne bi tik pred veliko nočjo rešil celjski izvršni svet. Na seji občinske skupščine, na katere dnevni red so uvrstili tudi razpravo o problematiki železarne, so odobrili kratkoročni kredit v višini treh milijonov dinarjev. Toliko jim je namreč manjkalo za izplačilo osebnih dohodkov. Poslanci takega sklepa o posojilu seveda niso sprejeli zaprtih ust. Opozarjali so predvsem na obveznosti republike. Železarna je bila »podržavljena« 15. marca, v sedanjem prehodnem obdobju pa je v resnih težavah, saj mehanizem bodočega poslovanja še ne deluje. Pomoči, ki naj bi prišla iz republike, še ni, pa se morajo tako tudi še vedno sami brigati za plače delavcev. Celjski poslanci so roke za kredit dvignili malo laže tudi zato, ker jim je direktor železarne Boris Ma-rolt tudi pokazal garancijo za posojilo: te dni naj bi namrež štorska železarna prejela pol milijona nemških mark od nemškega partnerja Kruppa. S tem naj ne bi pokrili le tega, ampak še tudi prejšnje kratkoročne kredite celjske občine. Ti zapleti o osebnih dohodkih pa so le del celotne problematike štorske železarne. Mnogi se namreč sprašujejo, kaj bo dejansko prineslo podržavljenje slovenskega železarstva. Prineslo namreč naj ne bi le delitve dela in ureditev razmer med našimi železarnimi, ampak tudi drugačno poslovanje, kar naj bi imelo za posledice tudi od- puščanje delavcev. V Štorah, kjer je že nekaj časa na čakanju okoli 700 delavcev, se tega zavedajo in bojijo. Kot se tega seveda bojijo v celjski, šentjurski in šmarski občini, od koder je zaposlena večina delavcev železarne. Kakšno je stanje v nekaterih družinah, se je že pokazalo v Štorah, ko so bili primorani ukiniti celodnevno šolo. Starši namreč ne zmorejo več plačila kosil za svoje otroke. Takih, ki bodo ob delo v železarni, pa naj bi bilo kmalu še več. Res pa je, da bi ljudje radi čimprej zvedeli, kakšna usoda jih čaka. Tudi sedanja negotovost namreč močno ubija. >v. (k) ■Savinjsko-šaleška naveza- Dolga beseda, še daljši zapleti V teh dneh se je vesoljna Slovenija, ki ji mnogi radi očitajo razdrobljenost in razcepljenost, zedinila okoli ene same besede: prora- čun. Zedinila seje seveda le v tem, da so povsod o tem razpravljali, še zdaleč pa ne republiški ne občinski proračuni niso zedinili ljudi. Republiški jih je ponovno razdelil na tiste, ki iz posameznih delov največ pričakujejo (ceste, zdravstvo, kultura . . .), v malo mini-malnejši obliki pa to seveda velja tudi za občine in občinske proračune. Ta beseda proračun je posebne vrste tič. Prvi del je tujka, drugi — račun — pa seveda še kako domača beseda. Oboje skupaj pa je skovanka, ki pa jo vsako leto še kujejo na tisoče raz-pravljalcev. Ni ga namreč proračuna, ki bi bil take vrste, da bi bil vsem pogodu, in ni ga, ki bi bil dovolj velik, da bi lahko pod svoje peruti sprejel vse piščance, ki čakajo na denar. In ker je v večini primerov omejen, se pod njegovo streho pričenja najrazličnejše kup-čkanje, ki prinese na dan tudi najrazličnejše umazano perilo, ki je sicer skrito očem in ušesom. lista pripona pred računom — pro — naj bi kazala neke vrste naklonjenost: vendar mi nismo naklonjeni ne računom, ne proračunom. Z naklonjenostjo ga ne gledajo ne kulturniki, saj se ti v njem vedno najdejo ogroženi, ne športniki, saj znajo reči, da se oni znajdejo povsem na repu potreb, ne znanstveniki, ki se zadnji čas sploh čutijo zelo ogrožene, v nekem smislu kar nepotrebne. In ko se pojavijo še predstavniki krajevnih skupnosti in drugi porabniki tega fenomena — proračuna, je kaos popoln. Treba je le iti na kakšno tako sejo, kjer razpravljajo o proračunu, pa lahko takoj vidimo, kako pre- kratke so naše odeje, da bi lahko pokrile vse pred denarnim mrazom. Razprava o proračunu je seveda tudi idealno mesto, da spremo ljudi, ki zagovarjajo posamezne dejavnosti. Kjer je namreč skupna vsota omejena, lahko dobi več nekdo le tako, da drugemu kaj priškrnemo. Toda pokažite mi koga, ki bi brez glasne besede pristal: res je, mi imamo malo preveč, dajte onim, ki res rabijo. Ker takih ni, je vsako jemanje pravi carski rez. Vmes pa seveda veliko zagovarjanja svojih neoddolžljivih potreb. Ob vseh teh zapletih imamo vsaj še to srečo, da imamo še tudi čudežno formulo imenovano rebalans. Še vedno lahko rečemo, da bomo zdaj zastavili tako in tako, potem bomo pa videli. V balansiranju smo namreč mi mojstri, pa tako skorajda vedno prekrmarimo tudi vse težave. In domala red- no se dogaja, da imajo občine ob koncu leta proračunske viške. Le da o teh potem ne razpravljajo več tako natančno, kam in kako bi jih porabili, ampak gredo pogosto za manj pomembne stvari, čeprav bi jih kdo še kako potreboval. Proračun je še posebno huda stvar, če želi kdo v najem zagotoviti preveč denarja za plače občinarjev, pa če je predvideno dati kake velike vsote za kake velike objekte, pa če ... V večini slovenskih občin so proračune že pred tem zadnjim dežjem s snegom spravili pod streho. Le velenjski še vedno vedri na prostem. Ne vemo, kako se proračun na mokrem obnaša — se bo ob predvidenih novih predlogih skrčil ali raztegnil. Ali pa se bo ravnal kot dobro staro laneno platno, ki seje na dežju in soncu lepo »uštimalo«. (frk) Zasedanje zborov skupščine občine Mozirje Na veliki petek so se »postili« poslanci Začetek petkovega zasedanja zborov skupščine občine Mozirje je bil nekoliko nenavaden. Nenavaden zaradi dejstva, da se doslej na osmih skupnih zasedanjih v mozirski občini nikoli niso srečevali s problemom sklepčnosti, tokrat pa je bilo prav zaradi tega zelo zapleteno. Poslanci iz krajevnih skupnosti so bili skoraj polno-številni, družbenopolitični zbor je bil na robu sklepčnosti, zbor združenega dela pa daleč od tega. Od 21 poslancev jih je prišlo celih 8. Kljub temu, da so jih z vabilom posebej prosili za udeležbo. Prvič zaradi tega, ker je za volitve podpredsednika in člana izvršnega sveta potrebna vsaj dvotretjinska udeležba, drugič pa zaradi nujne obravnave proračuna občine Mozirje. Volitve podpredsednika IS so seveda takoj umaknili z dnevnega reda, ostale točke naj bi obravnavala le oba sklepčna zbora, zbor združenega dela pa takoj v prihodnjih dneh, zlasti proračun seveda. Končno niti to ni bilo potrebno, ker so po uri in pol po telefonu le priklicali še tiste manjkajoče poslance in se tako izognili zapletom v zvezi s sprejemanjem letošnjega proračuna. SAMOPRISPEVEK: Pričnimo po vrsti, s pregledom zapisnika prejšnje seje. Izvršni svet je izpolnil obljubo glede stopnje za občinski samoprispevek, za katero se na prejšnji seji niso mogli sporazumeti. Po novem bodo tako zaposleni plačevali 1,0 odstotka od BOD (doslei 1,8 od netto), obrtniki 2,4 odstotka od brutto zavarovalne osnove (doslej 1,8 od dohodka obratovalnice) in kmetje 2,6 odstotka od katastrskega dohodka (doslej 1,5 od oddanega lesa). Sprememba je bila potrebna zaradi sprememb davčnega sistema in ne pomeni dodatnih obremenitev. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Mozirie za lansko leto so sprejeli brez pripomb, s tem, da so ostanek sredstev namenili za turistično dejavnost (2 milijona dinarjev) in v tekoče rezerve (679.000). Potem se je začelo zares z obravnavo predloga letošnjega proračuna. PRORAČUN: Predsednik izvršnega sveta je ob predstavitvi predloga takoj povedal, da ne bi rad poslušal vsakega posebej, da je dobil premalo, ker to vsi vemo in ker je številka takšna kot je, naj povedo komu vzeti in komu dati. V tej smeri je razprava tudi stekla. Kar precej dolga in na trenutke mučna je bila, na koncu pa so proračun sprejeli. Najbolj ostre in konkretne so bile pripombe iz krajevnih skupnosti, saj naj bi vsaka od desetih za svoje redno delo prejela letos (celih) 15.000 dinarjev. Komu torej vzeti, da bi dobile več? Poslanci so izglasovali amandma, ki pravi, da bodo za te namene namenili še 10 odstotkov letošnje proračunske rezerve, predvidena sredstva za slavje ob občinskem prazniku in občinsko nagrado ter 30 odstotkov sredstev namenjenih za delo družbenega pravobranilca samoupravljanja. Glede slednjega je bilo precej razprave, na koncu je obveljal predlog, glede občinskega praznika je takole: poslanci se niso preveč spraševali o načinu bodočega slavja in so tako elegantno (skoraj) zapečatili njegovo usodo, čeprav je predsedstvo občinske skupščine že napovedalo javno razpravo in okroglo mizo o temi občinski praznik da ali ne. PRAZEN KOŠ: Sredstev za kulturno dejavnost po krajih je bilo tudi premalo, po mnenju razpravljalcev pa sorazmerno temu preveč za občinsko knjižnico. Zneska niso povečali, kulturniki bodo morali sredstva sami prerazporediti. Vprašljivo je izobraževanje, saj je sredstev le za zagotovljeni progrma, na dogovorjenega pa lahko najbrž pozabijo. Naštejmo še nekaj pripomb: ni sredstev za intervencije v gospodarstvu, za investicije na področ- Proračun — pa kaj!? Skupno zasedanje zborov skupščine občine Mozirja je bilo torej precej ogroženo. Zaradi nesklepčnosti zbora združenega dela. O vzrokih lahko razpredamo, vse skupaj pa je vendarle malo nerazumljivo. Zasedanje se je izjemoma pričelo ob 10. uri (sicer so seje izven delovnega časa), veliki petek s postom je tudi bil, pa kaj. Težko je namreč najti opravičilo za VSEH 13 od 21 poslancev zbora združenega dela, ki jih na zasedanje ni bilo. Težko zaradi tega, ker je bil na dnevnem redu tudi predlog proračuna za letos. In v njem zelo malo, premalo ali pa nič sredstev za intervencije v gospodarstvu, za infrastrukturo, za raziskovalno in inovativno dejavnost, za socialo, za izobraževanje, za nova delovna mesta . . . Tudi davčni odloki so bili, pa pregled poslovanja na podlagi zaključnih računov za lansko leto in še kaj. So to res tako nepomembne zadeve, ki gospodarstva naj ne bi zanimale in je poslancem vseeno kakšne bodo končne odločitve občinskega parlamenta? V petek se tudi zvonilo ni v zvonikih, mar so si poslanci želeli znoviti po točii? Kriza je splošna in (pre)huda, pa menda ob tem ja niso že obupali in vrgli puške v (poplavljeno) koruzo? ju infrastrukture, za raziskovalno in inovativno dejavnost so zgolj simbolična, ni sredstev za izdelavo programov za razvoj demografsko ogroženih področij, kar nekaj poslancev pa se je spotaknilo ob sredstva za borčevsko organizacijo, pravzaprav v pomen in upravičenost te organizacije. Razprava je bila žolčna in mučna in si zasluži posebno mesto, borci pa so predvidena sredstva (vsaj) letos dobili. Proračun je bil torej sprejet, zdaj pa se naj vsak znajde kakor se ve, zna in more. Predlog odloka o davkih občanov je bil sprejet brez pripomb, nekaj več jih je bilo glede dogovora o usklajevanju davčne politike v letošnjem letu, vendar je bil tudi ta sprejet. Precej pomembne so spremembe in dopolnitve odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov. Skupščina je namreč ustanovila Zavod za urbanistično načrtovanje in razvoj občine Mozirje. Sestavljajo ga domači strokovnjaki, ki se bodo najprej spoprijeli s perečim problemom obnove doline. V upravnih organih so združili dosedanja sekretariata za gospodarstvo, plan in finance ter za urejanje prostora in varstvo okolja v nov sekretariat za gospodarstvo, razvoj, finance in urejanje prostora. V nadaljevanju so pospešeno obravnavali in sprejeli med drugim še poročilo o lanski turistični sezoni in program turističnih prireditev za letos, poročilo o izvajanju 4. samoprispevka po posameznih krajevnih skupnostih v zadnjih treh letih, poročilo o delovanju sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in pregled poslovanja v občini Mozirje na podlagi zaključnih računov za leto 1990. Delegatska vprašanja in pobude izrečene na skupščini v Velenju Zakaj namesto deputata ne denar, zakaj nič več TV Velenje? Tudii zadnje zasedanje velenjske občinske skupščine (predi dobrim tednom) je navrglo veliko delegatskih vprašanj in pobud, novih seveda, pa čeprav odgovorni na marsikatero vprašanje od prej še niso odgovorili. Jože Melanšek iz zbora krajevnih skupnosti je v imenu skupine delegatov podal pobudo proti možni ukinitvi bolnišnice Topolšica. Pobudo je skupščina sprejela in naložila izvršnemu svetu Velenje, da pristopi k razrešitvi problema skladno z že sprejetimi stališči skupščine pred leti. Edo Žlebnik, delegat Zavodenj v zboru krajevnih skupnosti je predlagal, da se najdejo sredstva za monitor, ki bo krajanom te vasice vsak trenutek pokazal, kako onesnažen zrak dihajo. Obenem se je pozanimal kakšne so možnosti financiranja sanacije ceste Šoštanj — Črna. Matjaž Natek (SDP — družbenopolitični zbor) je predlagal skupščini celovito obravnavo problematike osnovnega šolstva v velenjski občini. Ivan Atelšek (LDS — družbenopolitični zbor) je opozoril na govorice o tem, da naj bi Naš čas prenehal izhajati. Radio Velenje pa oddajati in vprašal, kaj je res in kaj namerava IS narediti, da do tega ne pride? Peter Rezman (Zeleni — družbenopolitični zbor) je predlagal, da inšpekcijske službe ukrepajo zoper reklamiranje cigaret na javnih mestih. Obenem je podal po- budo, da Rudnik lignita Velenje preneha izdajati depu-tatne karte za premog tistim svojim delavcem, ki stanujejo v blokih in se ogrevajo drugače. Namesto tega naj bi prejeli denarno nadomestilo in tako preprečili prekupčevanje s premogom, ki onesnažuje okolje. Tone de Costa (SDZ — družbenopolitični zbor) se je pridružil pobudi o celoviti obravnavi osnovnega šolstva v Velenju, predlagal pa, da se tistikrat predstavi problematika celovito, vključi pa tudi srednje šolstvo. Branko Nimac (SKD — družbenopolitični zbor) je vprašal, kako se v Velenju pripravljamo na popis (ta se je že pričel), in če bo v zvezi z njim dal izvršni svet kakšna pojasnila občanom. Jožef Lekše (delegat Stare vasi v zboru krajevnih skupnosti) je vprašal, zakaj na kabelski televiziji ne gledamo več internega programa TV Velenje in kako so bila porabljena sredstva, ki jih je Informativni center dobil od odprodaje stavbe HPH. (Mimogrede — sredstva še niso bila porabljena, ker jih Informativni center še niti dobil ni). Tone Šelige (zbor združenega dela) je vprašal, kaj bomo naredili, da preprečimo odnašanje plodne zemlje z obrežja Pake, predelov, kjer ni regulirana, in kjer je povodenj odnesla kamenje, ki je utrjevalo brežine. Na pobudo Draga Bizjaka (zbor združenega dela) pa bodo delegati že prihodnjič pobude, predloge in vprašanja na vodstvo skupščine naslovili v pisni obliki, da bodo odgovori nanje možni že ob koncu seje. (mkp) ESO išče ugodnejše možnosti letovanj (mkp) Po razpadu sozda REK, lanskega julija, je bilo treba v delovnih organizacijah, bivših članicah, postaviti marsikaj na novo. Ponekod tudi to, kako bodo za delavce priskrbeli primeren dopust. ESO je imel ob razpadu sozda v počitniških zmogljivostih približno deset odstotni delež, kar naj bi pomenilo, da razpolaga z okoli 25 mesti v Fiesi in 60 v počitniških prikolicah. Vendar v teh zmogljivostih postavlja svojo ceno podjetje Gost. ESO pa za svoje delavce išče ugodnejše možnosti letovanja. iki ZSSS seznanili Evropsko federacijo sindikatov Konec marca so predstavniki Evropske konfederacije sindikatov obiskali predstavnike ZSSS, ki ,o jim predstavili spremembe v naši družbi po lanskih demokratičnih volitvah, jih seznanili z delovanjem in organiziranostjo sindikatov ter z ekonomskim in socialnim položajem delavcev. Seznanili so jih s položajem Slovenije danes. / gospodarstvom, in z njim povezanim socialnim položajem de- lavca, s tem, da se brezposelnost povečuje, in da se hkrati zmanjšujejo pravice. Govorili so o pluralizmu v sindikatih (danes v Sloveniji deluje deset različnih sindikalnih organizacij, ki so organizirane na različnih nivojih — samostojne ali povezane v obliki zvez, konfederacij), kar prinaša določene motnje v delovanju. Po kongresu je ZSSS začela z veliko akcijo včlanjeva-nja, danes je v dvajsetih pa- nožnih sindikatih 423 tisoč članov, kar v slovenskem prostoru pomeni okoli 55 odstotkov vseh zaposlenih. Predstavniki ZSSS so Evropsko konfederacijo sindikatov seznanili tudi s tem, da imajo težave s priznavanjem legitimnosti — nastajanje novih sindikatov je pri vladi in parlamentu takoj sprožilo vprašanje s kom naj sprejmejo socialno partnerstvo. Teh relacij danes ni urejenih zakonsko in zato to prinaša nèkaj težav zlasti v odnosu sindikat — vlada — parlament. Seznanjeni so bili tudi s tem, da je predsednik ZSSS in celotna Zveza ponudila vsem sindikalnim organizacijam in zvezam sprejem deklaracije o skupnem nastopanju in povezovanju, ker bi s tem dosegli tudi večjo učinkovitost in moč in enotnost pri zastopanju interesov delavcev. ' (mkt>) Po fludru dol (in gor) Ne se sekirat, kmalu me ne bo več Nekaj desetletij je že tega, ko sem bil mlad, zdrav in močan, ko sem trdo in pridno delal na očetovi kmetiji, imel rad domačijo in domačo deželo. Lepo je bilo, a žal ne predolgo. Prišla je vojna (bojim se, da kljub vsemu traja še danes) in odšel sem v hosto. Razmišljal nisem preveč in filozofirai, vedel sem samo, da se moram boriti za svojo ljubo deželo, se pravi proti tistim, ki so mi jo želeli vzeti. Hudo je bilo, malo sem bil ranjen, a sem preživel in bil v prvih svobodnih trenutkih srečen in vesel. Se nekaj let je bilo tako, čeprav smo pridno obnavljali ruševine, kasneje tudi lepo živeli, danes star in utrujen in bolan pa nisem več srečen. Vse manj mi je namreč jasno za kaj, za koga, proti komu in sploh zakaj sem se boril. Vse bolj se počutim kot tepček in nadležni nebodigatreba in zadnji del življenja mi bo ob bolezni zagrenila še neopredeljiva žalost. Skušam razumeti različne sprave, čeprav je po moji preprosti glavi možna samo ena prava in pravična, sploh pa ne razumem razprave kdo je bil borec in kdo ne, kdo se je prosti komu (pravično in za pravično stvar) boril, ustrujen ne vem več kam bi sam s sabo. Utrujen sem tudi zaradi raznih razprav v skupščinskih klopeh. Mnogi mi oponašajo borčevsko organizacijo, katere član sem na vso (ne)srečo, nisem si menda zaslužil penzije, pa priznavalnine in še kakšne ugodnosti, ki je s svojo skromno pametjo nisem vnovčil, ko je bil še čas. Zahtevajo, da se borci preštejemo, da prenehamo s pomlajevanjem svojih vrst, ker je vsega konec (če prav razumem, naj bi bilo kmalu in čimprej konec tudi mene), ne vem pa kaj ta »vsega« pomeni. Marsikaj me boli, še posebej glasovi iz poslanskih klopi, da bodo kmalu prišli časi, ko mi teh sredstev ne bo treba dodeliti, da bomo kmalu pomrli in bodo nekateri veseli, ko jim ne bomo več v breme, vem, da so na robu preživetja tudi drugi, vendar smo vsi skupaj tukaj in si lahko bolj malo pomagamo, pobiti pa nas tudi ni treba, če že kdo tako misli. Res, žalostno in utrujeno je moje srce, z dušo si itak ne znam več pomagati. Boleče je (ne)spoznanje, da mi nihče ne zna povedati, na kateri strani se je bilo pravično in (za današnje čase) pametno boriti. Rad bi pozabil na vse skupaj pa ne morem, sicer pa se mi ne bo treba dolgo mučiti. Dovolj je bilo in čas je pravičen sodnik, na srečo za vse (tudi za nekatere iz »mojih« vrst), ne le za mene. Center srednjih šol Velenje Kaj je pokazal informativni dan? Srednje šole so pripravile v drugi polovici meseca marca srednješolski informativni dan. Namenjen je bil vsem staršem in učencem, ki bodo po končani osnovni šoli nadaljevali šolanje za svoj bodoči poklic. Številna udeležba na vseh treh terminih dokazuje, da je interes za izobraževanje v vzgojno izobraževalnih programih, ki jih izvaja Center srednjih šol velik. Analiza udeležbe na informativnem dnevu je pokazala, da je bilo za izobraževanje v gimnaziji in za poklic avtomehanika več kandidatov kot bo možnosti za vpis. Za poklice elektrotehnik-eiektronik, elektrikar-elektronik, računalniški tehnik, obdelovalec kovin in monter električnih omrežij in instalacij je bilo interesa približno toliko kot bo na voljo prostih mest. Precej manj zanimanja kot bo možnosti za vpis pa je bilo za poklice rudar, rudarski tehnik, oblikovalec kovin, strojni mehanik, strojni tehnik, elektrotehnik-energetik in elektri-kar-energetik. V šolskem letu 1991/92 bodo v srednjih šolah nadaljevali z drugo fazo prenove srednješolskih programov. Ti posegi bodo prinesli programsko ločitev smeri triletnega poklicnega izobraževanja od štiriletnih smeri strokovnega izobraževanja. Ločitev triletnih poklicnih šol od štiriletnih strokovno tehničnih šol bo vidna predvsem v vsebinah učnih načrtov. V triletnih poklicnih šolah bodo povečali delež praktičnega usposabljanja kar bi naj prispevalo k boljši praktični usposobljenosti učencev za bodoče poklice. Vsi učenci bodo morali ob koncu izobraževanja v srednji šoli opraviti še zaključni izpit oziroma maturo. Zaključni izpit bodo opravili tisti, ki se bodo takoj po tem izobraževanju zaposlili, maturo pa tisti, ki bodo študij nadaljevali na univerzi. NOV PROGRAM - GOSPODINJSKE STORITVE Že nekaj let v občini Velenje ugotavljamo, da imajo dekleta, ki želijo šolanje po osnovni šoli nadaljevati v programih triletnih šol dosti manj možnosti vključitve kot tiste učenke, ki nadaljujejo izobraževanje v štiriletnih programih. V novem šolskem letu se bo omenjena možnost izobraževanja v triletnih šolah za ta dekleta še zmanjšala. Na Centru srednjih šol v Velenju v prihodnjem šolskem letu ne bo več izobraževanja za poklic tehnični strojni risar. Tudi triletne administrativne šole v Celju ne bo več. Zato si na Centru srednjih šol v Velenju skupaj z Zavodom za zaposlovanje Velenje in sekretariatom za družbene dejavnosti, prizadevajo pridobiti možnost izobraževanja v triletnem programu poklicne šole za gospodinjske storitve. Predmetnik omenjenega programa vsebuje poleg splošno izobraževalnih predmetov še strokovno teoretični del, ki zajema teorijo in prakso gostinskega poslovanja, tekstila ter pisarniškega poslovanja. Prepričani so, da bo ta šola zanimiva za dekleta tudi z vidika samozapo-slovanja. Na informativnem dnevu je za program gospodinjske storitve zanimalo 45 deklet. Obljubil so jim, da jih bodo najkasneje v začetku maja obvestili ali ta šola na Centru srednjih šol bo ali ne. Čeprav je strokovni svet republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje izrazil priporočilo za izvajanje novega programa v Velenju, pa šola žal dokončnega sklepa še nima. Tudi letos so na Centru srednjih šol dobro pripravili informativni dan, učenci in starši so bili s predstavitvami zadovoljni. Za nadaljnje izobraževanje na njihovih šolah se je zanimalo 750 osmošolcev. (mz) SKOZI TEDEN Mitja Jenko prvi človek Gorenja S prvim aprilom je prišlo v vodstvu Gorenja do spremembe. Poslovodni odbor je namreč z 31. marcem razrešil na lastno željo magistra Hermana Rigelnika, ki je vodil Gorenje od 6. junija 1983 dalje, na to mesto pa imenoval diplomiranega ekonomista Mitjo Jenka, dosedanjega izvršnega podpredsednika poslovodnega odbora koncema Gorenje. Mitja Jenko se je zaposlil v Gorenju pred šestimi leti. Najprej je bil pomočnik predsednika poslovodnega odbora za programiranje naložb, od leta 1990 podpredsednik poslovodnega odbora, odgovoren za skupino podjetij, od decembra lani pa je bil izvršni pòdpredsednik poslovodnega odbora koncer-na. Mitja Jenko se je rodil 22. aprila 1949 v Ljubljani. Po diplomi na Ekonomski fa- kulteti se je leta 1973 zaposlil v zunanjetrgovinski službi ljubljanske Metalke. V letih od 1976 do 1985 je delal na Rudniku lignita Velenje, kjer je bil odgovoren za naložbe. V Gorenju je od 1. aprila 1985. Vegrad zamenjal Gradiš Po sporu med investitorjem Progresom iz Slovenj Gradca in Gradisom izMaribora, bo gradbince slednjega na gradbišču hotelsko poslovnega kompleksa pri Slaviji v Mariboru zamenjal velenjski Vegrad. Ta bo z deli pričel takòj, ko jim bo investitor predal gradbišče, pogodbo paso ze podpisali. Gre za izjemno zahtevno delo, ki ga bo treba opraviti v kratkem Času. Vegrad se je s pogodbo zavezal, da bo prva faza izgradnje (garaže zgrajene do kote nie) zaključena v šestih mesecih. (mz) Ideja 91 bo ekološko obarvana S sejmom Ideja 91 se pričenja letošnja sejemska sezona v Celju. Ta sejem, ki je tokrat petič zapored, in na katerem so doslej razstavljali računalniško opremo, inovacije in poslovna darila, so letos razširili še na pisarniško in grafično opremo. Predvsem pa bò letošnji sejem v znaku »zelenega« — obarvan naj bi bil dokaj ekološko; morda je tudi zato častni predsednik letošnjega organizacijskega odbora dr. Dušan Plut, član predsedstva Republike Slovenije. Ta, naj bi v torek, 9. aprila sejem tudi odprl. Razen same razstave bödo pripravili v času sejma več posvetov: posvet proizvajalcev opreme za varstvo okolja, mednarodni posvet o vlogi, razvoju in vključevanju ekoloških inovacij v gospodarstvo, predstavili bodo ekološko neoporečno sredstvo NCA za varstvo pred požarom, vsak dan pa bo tudi ekološka inovacijska borza. Sejem bo odprt od 9. do 12. aprila in sicer od 8. do 18, ure, na njem pa se bo predstavilo 84 razstavljalcev. Od jugoslovanskih jih je največ iz Slovenije, razen tega pa še iz Hrvaške, Srbije in Bosne in Hercegovine. Na sejmu bodo navzoči tudi Italijani. (k) Rekli so: (mkp) Franc Avberšek (direktor rudnika) na zasedanju velenjske občinske skupščine ob obravnavi poročila o ekološki sanaciji : »Minili so časi, ko smo, tudi sam, rekordne proizvodnje 5 milijonov ton proslavili s kranjsko klobaso in poplaknili s pivom. Zdaj pozabimo na 5 milijonov! Ko bo kdo v tem rudniku proizvodnjo povečal nad 4,3 milijona ton, odstopim kot direktor rudnika«. V Rogaški sovlagajo Italijani Zaradi vse slabšega stanja v zdravstvu pa tudi zaradi vse bolj plitkih žepov občanov čutijo manjši obisk tudi naša naravna zdravilišča. Pri obisku tujcev pa se tudi precej poznajo naše neurejene razmere. Tako po nekajletnem dokaj ugodnem stanju v slovenskih naravnih zdraviliščih zdaj že tudi v nekaterih od teh opozarjajo na težke razme-re. Seveda pa to za nekatere ne pomeni, da bi morali zastati pri svojih stremljenjih za razvoj, saj je le od modernizacije in prilagajanja svoje ponudbe (predvsem tujim) gostom odvisen nadaljnji obisk. Seveda pa je razvoj odvisen ludi od povezovanja s tistimi, ki imajo denar, pa tudi, ki bodo pomagali pri zapolnjevanja zmogljivosti. V Rogaški Slatini, kjer že nekaj let beležijo porast predvsem zahtevnih tujih gostov, so tik pred pričetkom gradnje novega modernega zdraviliškega hotela. Imel bo 300 postelj, ob tem pa bodo uredili še nekatere druge objekte, ki sodijo zraven, delno pa tudi preuredili dosedanji hotel Donat. Naložbo bodo speljali skupaj z italijanskim partnerjem, za gradnjo pa bodo tudi koristili mednarodni kredit. Graditi bodo pričeli maja, delo pa bodo zastavili tako, da bodo med gradnjo čimmanj motili goste, ki bivajo v zdravilišču. Sicer bi namreč bil izpad med gradnjo prevelik. (k) I Nove čistilne naprave TUŠ imajo razpoko v usedalniku I Bo izvršni svet začasno zaprl tovarno? Šoštanjska termoelektrarna in velenjski premogovnik nista glavna onesnaževalca okolja v Šaleški dolini, ob njima je še vrsta drugih, pa čeprav sta imela na skupščini ob obravnavi ekološke sanacije doline glavno besedo. Precej pozornosti je med delegati vzbudila novica, da lahko pride zaradi napake na novi čistilni napravi v Tovarni usnja Šoštanj do začasnega zaprtja tovarne. Zaradi razpoke na use-dalnikih nove čistilne naprave odpadnih voda iz Tovarne usnja večino te vode odteče neposredno v Pako oziroma ponikne v zemljo in jo dodobra onesnaži. Na novega onesnaževalca Pake so že nekaj časa opozarjali Šoštanjčani, niso pa vedeli, kdo naj bi bil. Saj je imel donedavni krivec TUŠ nove čistilne naprave. TUŠ je 25. marca obiskala republiška vodnogospo- darska inšpekcija*, ki je po pregledu predlagala velenjskemu izvršnemu svetu, da v tovarni začasno ustavi proizvodnjo. Kaj bo izvršni svet storil, prejšnji teden še ni bilo znano. V TUŠ-u pa so se na popravilo čistilne naprave že pripravili, napako naj bi odpravil Vegrad do 15. aprila, čistilna naprava pa bi s polno paro čistila odpadne vode iz TUŠ konec maja. Predstavnik TUŠ-a je de- legatom skupščine predstavil posledice začasnega zaprtja tovarne. Če do tega pride, bi to za TUŠ pomenilo veliko škodo. Izpadla bi proizvodnja blizu 300 tisoč kvadratnih mestrov usnja za izvoz, TUŠ bi tako izgubil okoli 3 milijone dolarjev. Škoda bi nastala tudi zaradi prekinitve poslovnih odnosov, brez dela, pa četudi le začasno, pa bi ostalo 400 delavcev. (mkp) Ljubno ob Savinji Delavci Vegradovega Vemonta so se izkazali Kljub vsem težavam v zvezi z odpravljanjem posledic novembrskih poplav v Zgornji Savinjski dolini se krajani posamičnih uspehov vendarle veselijo. Dokaz za to je nov most preko Savinje kakšen kilometer od Ljubnega proti Lučam. Delavci Vegra- vredno dejstvo, da je Vegrad Vemont dosedanji začasni most podaril krajevni skupnosti Ljubno, ki ga bo seveda s pridom uporabila na drugem mestu. Denar za most so Ljubenci dobili iz republiških solidarnostnih sredstev. Most je ve- dovega Vemonta so ga zgradili v izjemnem času meseca in pol. Z izjemo enega tedna so delali tudi v hudem mrazu, povedati pa velja, da bi most stal že prej, če ne bi bilo potrebne papirnate vojne in petnajst ter več najrazličnejših soglasij in drugih dokumentov. Posebej je pomembno in velikega priznanja ljal 2,8 milijona dinarjev, dodatnih 960.000 pa so namenili za asfaltno prevleko, ureditev nasipa in cestišča ter za prestavitev kapelice. Priložnostno slovesnost z otvoritvijo bodo pripravili jutri, v petek, ob 11.30, udeležbo na slovesnosti pa je obljubil tudi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle, (jp) Kdo lahko spremeni subjektiviteto Toplovoda? Poslanici velenjske občinske skupščine so prejšnji teden prekinili zasedanje sredi obravnave odloka o >spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena na območju občine Velenjem Ob tej obravnavi je Viktor Robnik, podpredsednik izvršnega sveta in sekretar sekretariata za javne gospodarske zadeve seznanil delegate z ugotovitvami revizijskega pregleda poslovanja komunalne dejavnosti oziroma Vekosa, ki ga je opravila Služba družbenega knjigovodstva. Osnovna ugotovitev, ki veje iz tega poročila je, da tam, kjer se v enem podjetju pojavljajo skupaj tri tako pomembne funkcije kot so izvajanje investicij, nadzor in denar, hitro pride do elementov kriminala. Zato bo treba o tem razmisliti tu- di v Vekosu. Revizijska komisija je prišla do zaključka, da se je vsaka naložba v Vekosu že v začetku podražila za odstotek ali dva, ker se je ta protizakonito pojavljal kot izvajalec lastnih naložb. To jim je bilo omogočeno preko obrtne zadruge Veko, ki se je samo na papirju pojavila kot izvajalec del. Sicer pa je Miran Gmaj-ner, predstavnik Vekosove-ga Toplovoda tudi tokrat poskrbel v zvezi z novo organiziranostjo za nova spoznanja. Menil je namreč, da skupščina nima pravice spreminjati subjektivitete Toplovoda, ker v njem nima kapitalnega deleža. To pravico bi imeli le prvotni ustanovitelji, ti pa so Rudnik lignita Velenje, Termoelektrarne in Gorenje. Tukaj bodo poslanci nadaljevali prihodnjič. (mkp) Kotiček poklicne orientacije Obiskujem osmi razred osnovne šole. V šoli me veseli predvsem likovni pouk in tehniška vzgoja, izredno rad pa tudi oblikujem iz gline in rezljam iz lesa. Tovariš za likovno vzgojo me je že večkrat pohvalil. Moji izdelki so bili tudi na šolski razstavi. Prosim, če mi malo več poveste o poklicu oblikovalca. Marko DRAGI MARKO Zagotovo si že večkrat s starši ali pa tudi sam kaj kupoval ali pa vsaj v izložbah občudoval izdelke, ki jih ljudje potrebujemo in kupujemo. Moraš priznati, da so izdelki, pa naj gre za hlače, zvezke ali kavni mlinček lahko zelo različni: so različnih barv iz različnega materiala in različno oblikovani. Zelo pogosto je dobra prodaja teh izdelkov odvisna prav od njihove oblike, barve in materiala. Zato se danes mnogo strokovnjakov ukvarja posebej z oblikovanjem. Sola, ki pri nas izobražuje te strokovnjake je SREDNJA ŠOLA ZA OBLIKOVANJE IN FOTOGRAFIJO V LJUBLJANI, in sicer za tri vrste oblikovalcev: za modnega oblikovalca za grafičnega oblikovalca za industrijskega oblikovalca Modni oblikovalci delajo v konfekcijski industriji, kjer oblikujejo oblačila in modne dodatke. Lahko delajo tudi v obrtnih delavnicah, kjer oblikujejo ekskluzivne modele iz različnih materialov. Grafični oblikovalci delajo na področju grafičnega oblikovanja in vizualnih komunikacij. Njihovi izdelki so zaščitni znaki, ovojni papir, tapete, oglasi, prospekti, plakati, knjižna oprema. Industrijski oblikovalci sodelujejo pri konstruiranju industrijskih izdelkov za široko potrošnjo, pri čemer morajo poznati možnosti obdelave materialov, ki jih usklajujejo z dobro obliko in barvo. Običajno delajo oblikovalci v zaprtih in urejenih prostorih, pri nekaterih delih pa so izpostavljeni tudi različnim bolj ali manj škodljivim hlapom (lepila, barve, laki). Za uspešno delo oblikovalca je potrebna predvsem ustvarjalna izvirnost v liniji, obliki in barvi, čut za estetiko, dobra prostorska predstavljivost, dobro razlikovanje barv in odtenkov ter smisel za skupinsko delo. Možnosti zaposlitve so predvsem v industriji za široko potrošnjo, v obrti in v propagandnih organizacijah. Šola za oblikovanje in fotografijo bo letos sprejela za vsak našteti poklic po 30 učencev, vendar pa je potrebno pred vpisom opraviti še preizkus likovne nadarjenosti, ki bo letos 20. aprila ob 8. uri. Posebna likovna nadarjenost se ugotavlja s preizkusom znanja, ki obsega risanje po modelu, preizkus likovne ustvarjalnosti, ploskovno barvni preizkus in konstrukcijsko-prostor-ski preizkus. Glede na veliko zanimanje za te programe bo skoraj za gotovo potrebno opraviti še sprejemni izpit, ki bo med 16. in 20. junijem. Po podatkih, ki smo jih dobili na šoli seje za devetdeset mest (po 30 za vsak poklic), zanimalo kar okoli 450 učencev osnovnih šol. Pri sprejemnem izpitu bodo upoštevali dosežek na preizkusu likovne nadarjenosti, učni uspehi v petem, šestem, sedmem in osmem razredu osnovne šole ter seveda dosežek na preizkusu znanja iz matematike in slovenskega jezika, ki pa bo sestavni del sprejemnih izpitov tudi drugje. Lep pozdrav! Srdan Arzenšek, dipl. psiholog Republiški zavod za zaposlovanje enota Velenje Na naš naslov (Informativni center, Foitova 10) pričakujemo vaša vprašanja povezana s poklicnim odločanjem. V kotičku poklicne orientacije bomo objavili odgovore nanje. Uredništvo rA V TOST telšek Tostišče Rečica ob Savinji tel. 063-831-416 Občinska gasilska zveza Mozirje Petintrideset tisoč udarniških ur Morda ni najbolj primerno, pa vendarle za začetek nekaj številk za krajšo »osebno izkaznico« gasilcev v Gornji Savinjski dolini. Gasilskih društev je v mozirski občini petnajst, njim pa moramo prišteti še industrijsko enoto v nazar-ski lesni industriji. Operativnih članov je 1.883 — od tega 340 pripadnic nežnega spola — prišteti pa jim moramo še 2.247 podpornih članov, skupaj torej 4.130 od dobrih 16.000 prebivalcev mozirske občine. Seveda lahko k številu »pravih« gasilcev dodamo skoraj vse občane, ki gasilcem prav zares nikoli ne odrečejo pomoči, ti pa jim v enaki in še večji meri vpračajo. Le stavek: prvi, ki so pomagali reševati premoženje in življenje ob novembrskih poplavah — in pri tem tvegali svoja — so bili gasilci. Kar 35.000 prostovoljnih ur so žrtvovali, pa sem prepričan, da to niti slučajno ni prava številka, ker je mnogo večja ; in že z njo so na prvem mestu v Sloveniji. Kar takoj — za ves ta trud in napore niso prejeli nobenega priznanja, razen vzvišenih ustnih pohval. V vseh 15 društvih so letošnje občne zbore že opravili, letna konferenca občinske gasilske zveze pa bo zaradi objektivnih razlogov šele v drugi polovici aprila. Ne glede na to lahko zapišemo, da je stanje požarne varnosti za- dovoljivo, lani je biio požarov manj kot predlani in tudi posledice teh požarov niso hude. Preventivno dejavnost so lani še okrepili, pri čemer posebej poudarjajo, da so vzorno urejena skladišča naftnih derivatov in vnetljivih tekočin, pa tudi shranjene količine so v normalnih mejah; ni pretiranih zalog glede na pričakovano inflacijo. Vsa društva so zastavljene načrte uresničila, velik napredek so ponovno dosegla pri opremljanju in na vseh drugih rednih področjih svojega dela, kljub vsem prizadevanjem pa so v zaostanku na področju izobraževanja in usposabljanja. Velika aktivnost v novembru in decembru je namreč preprečila, da bi izvedli vse predvidene oblike usposabljanja za nižje gasilske častnike, izprašane gasilce in gasilske sodnike, vendar jih bodo opravili do letošnjega maja. Seveda se vsi gasilci že sedaj vneto pripravljajo na bližnja tekmovanja. Najprej bo na vrsti občinsko, nato regijsko in septembra še republiško, ki mu gasilci pravijo kar predkongresno, zaradi republiškega kongresa slovenskih gasilcev prihodnje leto v Slovenj Gradcu, temeljiteje pa bodo o vsem spregovorili na aprilski konferenci. Op) Gasilsko društvo Šmartno ob Paki So pohvale, a tudi kritike Vrli člani gasilskega društva iz Šmartnega ob Paki so pred nedavnim potegnili črto čez opravljeno delo minulega leta in ugotovili, da so kar uspešno opravljali svoje naloge. Nova avtocisterna, ki so jo kupili s pomočjo bivšega sisa za požarno varnost, pa novo orodno vozilo* sta krepko posodobila njihov strojni park. Tudi nakup nove motorne brizgalne bo gotovo prispeval k še večji uspešnosti pri reševanju premoženja. Nemalo truda pa so seveda ob zapisanem zahtevala ureditvena dela pri domu. Vse pridobitve so dokaz, da so tako ali drugače zbran denar znali oplemenititi. Vsaj omembe vredne so aktivnosti na preventivnem področju, več kot to pa si zasluži pomoč članov šmarške-ga gasilskega društva v novembrskih poplavah. Kar 212 jih je sodelovalo najprej pri reševanju tistega, kar se je rešiti dalo, nato pa še pri odpravljanju posledic vodne ujme. Da so se trudili po svojih močeh, dokazuje opravljenih 2150 delovnih ur. Čeprav je za glavnino dejavnosti šmarških gasilcev v minulem letu treba izreči več pohvalnih kot kritičnih be- sed, so pri oceni našle svoje mesto tudi te. Tako so na primer ugotavljali, da so premalo naredili pri izobraževanju članov, pri pridobivanju novih, družabnosti v društvu prav tako menda ni bilo »ta prave«, tudi rezultati posameznih desetin na meddru-štvenih in občinskem tekmovanju niso bili takšni kot so jih pričakovali. Pri snovanju letošnjega delovnega programa so tako namenili več pozornosti prav prej zapisanim kritikam. Tem pridjali še ustavljene aktivnosti na požarno-preventivnem področju, skrb na urejen in vzdrževan gasilski dom ter njegova okolice. Ob tem zapisu velja omeniti še nekaj. Dosedanji predsednik društva Stane Brun-šek je dokaj uspešno krmaril«, seveda ob pomoči redkih posameznikov, mimo takšnih in drugačnih čeri. Gasilci upajo, da bo tako uspešen pri predsednikova-nju tudi novo izvoljeni — Robi Crnjac. Razpis kadrovskih štipendij ali: Še sploh rabimo izobražene ljudi? Vedno več staršev želi podatke, ki bi jim povedali, kaj bodo podjetja zaposlila čez dve, tri, štiri ali več let. Zaradi vse večjih negotovosti na gospodarskem in političnem področju je razumljivo, da podjetja večinoma nimajo kadrovskih načrtov, ki bi segali v srednjeročno razvojno obodbje, zato so njihovi kratkoročni kadrovski načrti, ki se odražajo preko razpisa kadrovskih štipendij, edini zanesljiv podatek, ki ga mnogi nestrpno pričakujejo. Razlogov za vse večje zanimanje za kadrovske štipendije pa ne moremo iskati le v relativni gotovosti zaposlitve kadrovskih štipendistov po končanem šolanju, ampak predvsem v dejstvu, da nismo priča le gospodarskemu kolapsu ampak tudi njegovim neizbežnim posledicam, to je mnogim osebnim in družinskim tragedijam. Brezposelnost namreč z vso silo narašča (60.000 brezposelnih v Sloveniji sedaj, 90.000 ob koncu leta, čez eno leto po 150.000; upamo lahko le, da so napovedi skrajno pesimistične in da obstaja tudi kakšna bolj optimistična napoved). Narašča pa tudi število družin, kjer eden od staršev ostaja brez dela. Že tako skromni družinski proračuni morajo vnesti še eno kategorijo: šolanje otroka, ki s svojimi lastnostmi (sposobnostmi, interesi, delovnimi navadami ...) ter svojimi cilji, motivi (osamosvojiti se, osvojiti znanje in delati), želi v bodočnosti prispevati svoj delež v razvoju naše države. Toda, ali jim bo to tudi uspelo? Skušajmo si na to vprašanje odgovoriti s pogledom na razpis kadrovskih štipendij za šolsko leto 1991/1992. Bistvene spremembe so že v uvodnem delu, saj so določeni le minimalni zneski višin štipendij, medtem ko roke za prijavo, višine štipendij ter pogoje za pridobitev štipendij določajo podjetja sama (mimogrede: samoupravni sporazum o štipendiranju, ki je določal dokaj enotna pravila igre pri podeljevanju štipendij, ne velja več). To bo zahtevalo od iskalcev mnogo bolj aktivni odnos do pridobitve štipendije (več neposrednega stika s kadrovskimi službami v podjetjih), kar je navsezadnje tudi dobro. Res je, da je to verjetno edina pozitivna ugotovitev, ki sledi iz pregleda razpisa. Na področju Zavoda za zaposlovanje Velenje, ki obsega šest občin (Dravograd, Mozirje, Radlje, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Velenje) je letos razpisanih katastrofalno malo štipendij. Naj nam to potrdi tabela, kjer so podatki navedeni po občinah ter po stopnjah zahtevnosti poklicev, za katere so štipendije razpisane. Za primerjavo navajamo še podatke o lanskem razpisu (90). STOPNJA ZAHTEVNOSTI OBČINA 11. IV. V. VI. VII. SKUPAJ 91 90 91 90 91 90 91 90 91 90 91 90 Dravograd 0 0 4 20 0 2 0 4 2 1 6 27 Mozirje 0 5 22 68 0 18 4 10 3 27 29 128 Radlje 0 6 23 49 0 6 2 10 0 5 25 76 Ravne 0 0 10 65 0 27 0 1 7 74 17 167 SI. Gradec 0 3 16 77 1 45 1 6 1 27 19 158 Velenje 5 0 144 263 62 157 9 33 38 129 258 582 SKUPAJ 5 14 219 542 63 255 16 64 51 263 354 1138 ZA OSNOVNOŠOLCE ZA SREDNJE- 278 STI P. ŠOLCE 67 ŠT1P. V regiji seje glede na lanski razpis zmanjšalo število razpisanih štipendij skoraj za 70 %. Razpisanih bo 354 kadrovskih štipendij za celotno regijo, to je približno toliko, kot jih je lani razpisala samo ena od delovnih organizacij v občini Velenje. Za osnovnošolsko generacijo, ki šteje 1897 učencev, bo razpisanih le 187 kadrovskih štipendij, oziroma le 15 % generacije osmošolcev lahko teoretično dobi štipendijo. Na najslabšem bodo bodoči učenci v štiriletnih strokovnih šolah in tisti v gimnazijah. Običajno se približno polovica vseh osnovnošolcev odloči za šolanje v štiriletnih programih, torej za 900 učencev bo le 63 štipendij. Ocenjujemo, da bodo podobne težave pri pridobitvi kadrovskih štipendij imeli tudi srednješolci. Vemo, da gre študirat približno polovica dijakov štiriletnih strokovnih šol in praktično vsi, ki obiskujejo gimnazijo. V zaključnih letnikih srednjih šol je letos 581 dijakov, od tega je 223 gimnazijcev. Za bodoče študente pa je razpisanih le 67 kadrovskih štipendij. Vendar pa ni skrb vzbujajoče samo zmanjšanje števila kadrovskih štipendij, ampak tudi spremembe njihove strukture, tako glede stopnje zahtevnosti poklicev kot tudi glede vsebine, torej področij dela za katera so razpisane. V strukturi glede na stopnjo izobrazbe opažamo naslednje spremembe: manj je razpisanih štipendij za V. stopnjo (za 5 %), VI stopnjo (za I %) ter za VII. stopnjo zahtevnosti (za 9 %), več pa je razpisanih štipendij za IV. stopnjo zahtevnosti (za 14%!). Največ razpisanih štipendij je za področja dela kot so: strojništvo, lesarstvo, gradbeništvo, elektrotehnika, rudarstvo, zelo malo ali pa nič pa za področja dela kot so: trgovina, ekonomija, osebne storitve, gostinstvo, zdravstvo, administracija. Zelo veliko možnosti torej za fante in zelo malo za dekleta. Vtis, ki ga človek iz razpisa dobi je, da zaposlujemo oziroma da bomo zaposlovali le v industriji, da bomo rabili le strojnike, rudarje, gradbenike in podobne, ne pa tudi delavcev v drugih področjih: pedagoškem, zdravstvenem, v gostinstvu, trgovini, administraciji. V tem kontekstu razmišljanja se ideja o šoli za gospodinjske storitve v Velenju kaže kot odrešilna bilka, saj bi se vanjo vključevala predvsem dekleta, ki bi glede na program šole pridobila znanje na mnogih področjih (gostinstvo in turizem, administracija, konfekcija), po drugi strani pa si moramo končno priznati, da je tudi gospodinja (da, tista, ki dela doma, ki ni »zaposlena«!) spoštovanja vreden poklic. Vedno večja armada brezposelnih omogoča podjetjem vedno večjo izbiro. Podjetja računajo tudi na to, da se bodo mnogi pač izobrazili na svoje stroške. Takšno gledanje je kratkoročno, kajti dober kader si je treba vzgojiti sam: ga štipendirati, spremljati, oblikovati po svojih željah in potrebah predvidenega tehnološkega razvoja, sicer nam bodo strokovnjaki odšli : iz kraja, iz občine, iz države. S takšno skrbjo za kadre kot jo nakazuje letošnji razpis kadrovskih štipendij nikakor ne bomo izboljšali strukture zaposlenih kar naj bi po vseh, doslej le besednih opredelitvah, prispevalo k našemu priključku k Evropi. Nič čudnega torej, če mlade grize občutek negotovosti in odtujenosti. Letošnji razpis kadrovskih štipendij ter vedno večji primanjkljaji v družinskih proračunih pa imajo lahko še eno posledico, ki si jo najmanj želimo: ker je šolanje drago, ker ni denarja, se bo vedno manj ljudi šolalo. Če hočemo to preprečiti, bomo morali šolajočim pomagati na druge načine, saj se podjetja očitno iz te igre počasi, a sistematično izklapljajo. Ena od možnosti je pridobitev republiške štipendije, vendar pa bo spričo minimalnega razpisa kadrovskih štipendij pritisk na ta sklad zelo velik. Že lansko leto smo komaj uspeli podeliti republiške štipendije tistim, ki so glede na razpis izpolnjevali pogoje. Po ne kaj preveč optimističnih napovedih podjetij (stečaji...) bodo v prihodnjem šolskem letu ali pa že prej Zavodi za zaposlovanje prevzeli vsaj polovico njihovih kadrovskih štipendistov. Bojimo se, da denarja za vse ne bo dovolj. Morda bomo morali korenito spremeniti odnos do šolanja. Predvsem starši, ki bodo nosili večino bremena šolanja, bodo morali šolanje jemati kot investicijo v znanje svojega otroka, ki jim bo ves trud, odrekanje, žrtvovanje, poplačal takrat, ko bo šolanje končal in se osamosvojil, se zaposlil. Toda tak način razmišljanja velja za razvite države, kjer je nekajletno varčevanje za šolanje svojega otroka nekaj čisto normalnega. Mi pa zaenkrat živimo še nekje drugje. Srdan Arzenšek, dipl. psiholog republiški zavod za zaposlovanje enota Velenje Most in brv Po novembrskih poplavah je v Zgornji Savinjski dolini postalo v mozirski občini spet živahno. Načrtovanje poteka tako v skupščini občine, kot v krajevnih skupnostih. Na več mestih pa potekajo gradbena dela, o čemer v NČ sproti poročamo. Prav zdaj bi naj pognali še dva projekta. Pričetek načrtovanja in gradnje mostu čez Savinjo v Grušovljah ter izgradnjo brvi na jeklenih vrveh v kraju Renek—Trnovec. Bolj kot »Tr-novčki brvi« se mudi mostu v Grušovljah, saj so krajani od te ceste proti Bočni zelo prizadeti. Obvozne poti po Zadretju in skozi Pobrežje pa so dolge in na nekaterih mestih neustrezne. Krajani za to upravičeno težko čakajo na pričetek gradbenih del. J. M. Zgornja Savinjska dolina Kdo bo gradil Rečiško šolo? No, pa se je spet zataknilo. Medtem, ko so Rečičani v občini Mozirje izkoristili zimo za nadaljevanje priprav na gradnjo njihove šole, popolne osemletke (ki je postala že kar politična afera), se je tik pred možnim pričetkom gradnje zataknilo pri kadrih. Vsaj do časa, ko o tem poročamo, še niso našli primernega človeka ki bi prevzel organizacijo izvajanja del, to je predsednika gradbenega odbora. Ker verjamemo, da se bo tudi to kmalu uredilo, lahko pričakujemo pričetek gradbenih del že letos. Menda tudi ob nekoliko večji podpori Skupščine občine Mozirje. J. M. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 25. 3. do 31. 3. 1991 so bile izmerjene naslednje povprečne 24-urne koncentracije SO; in maximalne 1/2 urne koncentracije SO; v zraku: AMP 25. 3. 26.3. 27. 3. 28. 3. 29. 3. 30. 3. 31.3. 1 0,02 0,01 0,01 0.00 0,01 0,01 0,01 Šoštanj 2 0,15 0,03 0,02 0,02 0,01 0,01 0,01 1 0,02 0,02 0,02 0,03 0,02 0,03 0,01 Topolšica 2 0,04 0,06 0,06 0,05 0,04 0,07 0,04 I 0.03 0,01 0,01 0,05 0,17 0,07 0,08 Veliki vrh 2 0,35 0,03 0,02 0,26 0,35 0,29 0,42 I 0,01 0,01 0,02 0,01 0,01 0,01 0,01 Zavodnje 2 0,03 0,06 0,18 0,02 0,02 0,02 0,06 1 0,02 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 Velenje 2 0,04 0,01 0,02 0,02 0,01 0,02 0,01 1 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,00 Graška gora 2 0,03 0,14 0,02 0,02 0,01 0,01 0,01 1) povprečna 24-urna koncentracija SO; v zraku (v mg/mJ) 2) maximalna 1/2-urna koncentracija SO; v zraku v dnevu (v mg/m') Tako 1/2-urna koncentracija 0,75 mg SO;/m! zraka kot povprečna 24-urna koncentracija 0,30 mg SO;/mJ zraka v tem tednu nista bili prekoračeni. odsek za varstvo okolja VSE ZA TENIS v novi trgovini »SPORT AS» na Kardeljevem trgu 3. Na voljo so vam številni modeli: • teniških loparjev in ostalih športnih rekvizitov 0 trenirk, majic 0 športne obutve 0 športnih torb PRIZNANIH SVETOVNIH PROIZVAJALCEV! CENE so izredno ugodne! AS INŽENIRING vpisuje nove člane od 6. do 14 leta v spomladansko teniško šolo (Število prijav je omejeno.) Prijave sprejemajo v trgovini SPORT AS, Kardeljev trg 3, v petek, 5. aprila, od 19. do 20. ure! Ljubitelji tenisa! Vabljeni v trgovino za vas — v trgovino SPORT AS! ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE OBMOČNA ORGANIZACIJA VELENJE SVET objavlja delovno mesto DIPLOMIRANEGA PRAVNIKA s pravosodnim izpitom, za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijavo z dokazili o strokovni izobrazbi pošljite na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, območna organizacija Velenje, Prešernova 1, Velenje, v roku 15 dni. Kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 30 dneh po izteku objave. GOSTINSTVO PAKA RUDARSKA 1 63320 VELENJE OBJAVLJA NATEČAJ ZA ODDAJO V NAJEM LOKALOV Z VSEMI PRIPADAJOČIMI PROSTORI — Kajuhov dom Šoštanj — Pivnica Kajuhov dom Šoštanj — Kmečki dvor Šoštanj — Bife Ograjšek Šoštanj Pisne ponudbe s predstavitvijo kandidata in programa razvoja dejavnosti je treba poslati v 8 dneh po objavi tega natečaja na naslov: Gostinstvo Paka, Rudarska 1, 63320 Velenje. Gozdno gospodarstvo Nazarje, TOK Gozdarstvo Nazarje v li- kvidaciji, objavlja po sklepu sodišča štev. str. 8/90. z dne 15. 3. 1991 javno licitacijo za prodajo osebnih avtomobilov: leto izklicna izdelave cena Z-126 P 650 GL 1987 21.000,00 Z-126 P 650 GL 1987 21.000,00 Z-126 P 650 GL 1988 26.000,00 Z-126 P 650 GL 1989 28.000,00 Z-126 P 650 GL 1989 28.000,00 Z-126 P 650 GL 1989 26.000,00 Z-126 P 650 GL 1989 28.000,00 JUGO 45/A 1986 18.000.00 JUGO 45/A 1986 22.000,00 JUGO 55 Koral 1988 33.000,00 Z-750 LE 1985 10.000,00 Z-750 LE 1985 4.000,00 Z-750 LE 1982 4.500,00 Z-750/850 1982 4.500,00 Z-750 LE 1982 4.000,00 Z-750 1982 4.000,00 Javna licitacija bo v ponedeljek 8 4. 1991 ob 8. uri na sedežu TOZD Transport in gradnje Nazarje, Prihova. Licitacija bo potekala po sistemu »videno-kupljeno« , zato kas- nejših reklamacij ne bomo upoštevali. Varščino v višini 10 °/ izklicne cene položijo interesenti pri ko- misiji. Prometni davek plača kupec posebej. FOTO TEKAUC Kardeljev trg 1, Velenje Telefon: 857-006 Atelje za barvno fotografijo Express razvijanje filmov in izdelava barvnih fotografij! V mesecu aprilu vam nudimo 10% popust! SERVIS RENAULT IN SERVIS JI Jlioni - d,,... PRODAJA NOVIH IN OBNOVLJENIH REZERVNIH AVTOMOBII.SKIH DELOV □ DAIHATSU POOBLAŠČEN ZASTOPNIK ZA PRODAJO IN SERVIS JOŽE JAKOPEC VELENJE Kosovelova 16 tel.(063)855-975 6iS NAŠ ČAS fotokopiramo Foitova 10 FAX 851-990 Republika Slovenija Republiški komite za delo REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE OBMOČNA ENOTA VELENJE IN SLUŽBA IZOBRAŽEVANJA RUDNIKA LIGNITA VELENJE ORGANIZIRATA izobraževanje v naslednjih programih in tečajih za brezposelne: — program usposabljanja za poklic priučeni lesar — program usposabljanja za poklic skladiščni delavec — tečaj iz osnov »CNC« tehnologije — tečaj varjenja — tečaj za vzdrževalce strojev in naprav — tečaj za polagalce talnih oblog (keramičar, parketa r) Prijave zbirajo do 30. aprila. Pričetek tečajev bo v začetku meseca maja. Podrobnejše informacije so vam na voljo na enoti zavoda, Šaleška 19 (telefon: 855-421, interna 20) ali v službi izobraževanja RLV, Velenje (telefon 853-312 int. 1355 oziroma 1675). G 0 fl E NJ E COMMERCE DEVIZNI VARČEVALCI LB TEMELJNE BANKE VELENJE OD 25. MARCA 1991 NAPREJ V PRODAJNIH CENTRIH GORENJA V VELENJU PRODAJAMO: 0 GOTOVE IZDELKE 0 REZERVNE DELE 0 IN DRUGE MATERIALE ZA DINARJE DEVIZNEGA POREKLA 20 % CENEJE NATANČNEJŠA NAVODILA PRI PRODAJALCIH PC GORENJA. Ribiška družina PAKA Šoštanj razpisuje prosto delovno področje administratorja. Delo je honorarno z obvezno prisotnostjo delavca v domu ribičev vsako sredo od 18.—20. ure. Pisne vloge za razpis pošljite tajniku družine, t j. na naslov: Ivan Bizjak. Levstikova 21, 63325 Šoštanj do 15. 4. 1C31 s pripisom za razpis IO RD PAKA Šošanj SVETI OSNOVNIH ŠOL: 01. OSNOVNE ŠOLE ANTON AŠKERC VELENJE, Jenkova cesta 2, Velenje: 02. OSNOVNE ŠOLE BIBA ROECK ŠOŠTANJ Kajuhova 8, Šoštanj: 03. OSNOVNE ŠOLE KAREL DESTOVNIK-KAJUH ŠOŠTANJ. Koroška 7, Šoštanj: 04. OSNOVNE ŠOLE XIV. DIVIZIJE VELENJE, Kidričeva 19. Velenje objavljajo razpise za imenovanje: — ravnatelja Osnovne šole Anton Aškerc Velenje; — ravnatelja Osnovne šole Biba Roeck Šoštanj; — ravnatelja Osnovne šole Karel Destovnik-Kajuh Šoštanj; — ravnatelja Osnovne šole XIV. divizije Velenje. Za ravnatelja osnovne šole je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje: 1. pogoje iz zakona o osnovni šoli. torej pogoje za učitelja, ali drugega strokovnega delavca v vzgojnoizobraževalnem delu z ustrezno pedagoško izobrazbo za delo v osnovni šoli oziroma v osnovni šoli s prilagojenim programom: 2. imeti mora najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu ter opravljen strokovni izpit: 3. imeti mora strokovne in organizacijske sposobnosti, ki jamčijo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in nalog v osnovni šoli. Kandidate prosimo, da k dokazilom priložijo program, v katerem naj opredelijo svojo aktivnost in cilje, ki jih bodo uresničevali v štiriletnem mandatnem obdobju. Vloge je treba poslati na naslov šole v zaprti kuverti ter z oznako »za razpis« v roku 15 dni od dneva objave tega razpisa. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po imenovanju. CEPLJENJE PSOV Vse lastnike ia rejce psov na območju občine Velenje obveščamo, da bo obvezno cepljenje psov proti steklini v dneh od 8. 4. do 11. 4. 1991 po sledečem razporedu: Ponedeljek, 8. 4. 1991 ob: 7.30 VELENJE pri gasilskem domu 9.00 ŠALEK pri Kavčiču 10.30 KONOVO pri Rihterju 11.30 PAKA pri šoli 12.00 PAŠ Kl KOZJAK pri planinskem domu 13.00 BEVCE pri Korenu 15.00 VELENJE pri gasilskem domu 16.30 PODGORJE pri Zidanem Volku 17.00 PESJE pri gasilskemu domu Torek, 9. 4. 1991 ob: 7.30 ŠKALE pri Hudourniku 9.00 PLEŠIVEC pri Dolarju 10.30 HRASTOVEC pri Vovku 11.30 CIRKOVCE pri šoli 15.00 LAZE pri Venturinu 16.30 ARN ACE pri Goršku 17.00 LOŽNICA pri Kuharju 17.00 KAVČE pri Janu 18.00 PODKRAJ pri Županu Sreda, 10. 4. 1991 ob: 7.30 REČICA OB PAKI pri Pirtovšku 8.30 ŠMARTNO OB PAKI pri Kraj. uradu 9.30 GORENJE pri avtobusni postaji 10.30 SKORNO pri Vrabiču 10.30 SKORNO pri Pirtovšku 11.00 FLORJAN pri Ostrouhu 15.00 RAVNE pri Jazbecu 16.00 RAVNE pri Marovški graščini 17.00 ŠOŠTANJ pri Veterinarski postaji Četrtek, 11. 4. 1991 ob: 8.00 BELE VODE pri Savineku 9.00 BELE VODE pri Gabenšeku 10.00 TOPOLŠICA pri Menihu 11.30 ZAVODNJE pri Kavtičniku 12.00 ZAVODNJE pri Vidi 15.00 LO KOVICA pri Trnšeku 16.30 GABERKE pri Kotniku 17.00 GABERKE pri Plešeju CEPLJENI MORAJO BITI VSI PSI STARI NAD ŠTIRI MESECE! Pse poležene tekom leta je lastnik dolžan peljati k cepljenju na veterinarsko postajo, ko pes dopolni starost štirih mesecev. Cepljenje izvaja Živinorejsko veterinarski Zavod Celje PE Velenje — Veterinarska postaja, Kajuhova 13, Šoštanj. Veterinarska inšpekcija Občine Velenje Pripombe na proračun občine Velenje Bomo uničili tudi ZKO? Dejavnost Zveze kulturnih organizacij, ki jo sestavljajo društva in skupine na območju občine Velenje, zajema druženje, poustvarjanje in ustvarjanje na kulturnem področju. Največji poudarek pri delovanju dajemo širjenju kulturnega obzorja med prebivalci in izobraževanju članov. Poleg lastnega prostega časa in angažiranosti prispevajo vsi člani pri opravljanju te dejavnosti tudi precejšen del lastnih sredstev: literatura, materiali, potni stroški, obleke . . . Kljub tako veliki lastni udeležbi je zaradi vedno manjšega standarda ljudi delovanje društev vezano na sredstva, ki jih občani izdvajajo za skupne potrebe. Tako so bile članice ZKO vsa leta, poleg z lastnimi sredstvi in sredstvi pokroviteljev, finansirane tudi s sredstvi proračuna. V lanskem letu je dobila ZKO za izvajanje \sebinskih programov 1.505.570 din in za režijske stroške nekaterih kulturnih domov v občini še dodatnih 350.000 din. V osnutku odloka o proračunu za občino Velenje za leto 1991, je za kulturo na str. 4, namen 9, namenjeno 11.815.348 din, od tega za ZKO 1.597.059. Na zasedanju Skupščine občine Velenje je razlagalec in predsednik Izvršnega sveta podal predlog o zmanjšanju te vsote na približno 1.200.000 din. Ker je iz predhodnih razlag znano, da so v tej vsoti zajeta tudi sredstva za režijske stroške v enaki višini kot i? rr luzeja Velenje Zgodilo se je • • 4. aprila Leta 1923 Pretekli teden smo si v naši rubriki pogledali nekaj člankov, ki so datirali v dvajseta leta in prikazovali razmere v naši dolini v tem času. Danes bomo iz tega obdobja predstavili še dva članka, ki sta oba izšla v Novi dobi, časniku, ki je izhajal v Celju in je, normalno prinašal največje število »lokalnih« novic iz Velenja in Šoštanja. Oba predstavljena članka imata skupni imenovalec, saj oba govorita o liberalno — klerikanih nasprotjih. Nova doba je bila liberalen časnik in so bili njeni članki temu primerno obarvani, s čimer pa prav nič ne izgubijo na svoji povednosti. V prvem sejpritožuje pisec nad ravnanjem ravnateljstva meščanske šole v Šoštanju : »Tukajšnji kaplan Gril >pripravlja< učence in učenke iz meščanske šole za zlet v >petju< in to ne v šoli ampak vsak dan eno uro v cerkveni hiši. Čudimo se ravnateljstvu meščanske šole, da je pove:rilo petje kaplanu Grilu, kateri ni znan prav nič kot >pevec< — pač pa kot priganjač za tukajšnje Orle. Učitelj-stvo meščanske šole baje nima časa pripravljati otroke v petju za zlet! Pa se ja ni ponudilo ravnateljstvo v službo Orlom?« Ravnatelj meščanske šole v Šoštanju je bil prof. Hriber-nik, ki mu seveda ne moremo pripisati klerikalnih ne siceršnjih procerkvenih nagnjenj, zato je bil seveda očitek pisca, da se je ravnateljstvo šole »prodalo Orlom« neupravičen, vendar je bil strah pred Grilom »upravičen«. Kaplan Gril je bil namreč res glavna zagonska moč pri ustanavljanju orlovske organizacije v Šoštanju in glavni pobudnik gradnje orlovskega Slomškovega doma (kasnejšega prosvetnega doma) pri cerkvi sv. Mihaela v Družmirju. Leta 1924 Tudi naslednja novica, ki je eno leto starejša, obravnava problematiko sokolske organizacije v Šoštanju: »Ob priliki revizije članstva je tukajšnje (šoštanjsko op. p.) Sokolsko društvo na svoji odborni seji sklenilo izključiti oziroma črtati vsakega člana in članico, ki se udeležuje izrazito nemško-nacijonalnih prireditev; na podlagi tega sklepa so bili do sedaj izključeni vsi člani in članice, ki so se 12. marca udeležili nemškega koncerta v Unionu.« Pred prvo svetovno vojno je bila nemška stranka v Šoštanju zelo močna in vplivna. Velik del tega vpliva pa je ohranila tudi v stari Jugoslaviji, saj je v nemških rokah ostal velik del šoštanjske industrije (npr, Woschnagg, Hauke, Stroinigg). Spor med Nemci in Slovenci v Šoštanju je tako ostal včasih močneje včasih bolj prikrito stalnica odnosov v Šoštanju. Leta 1966 Za konec bomo še ponatisnili nekoliko zabavnejši članek, ki ga je v Šaleški rudar prispeval še danes aktivni dopisnik V. Š. in govori o blagodatih televizije: »Bil je ponedeljek. Otroci so vedeli za film in zopet sitnarili. Tokrat se nakuha najstarejša Alenka. >Vse moje prijateljice gledajo filme, pa bi jih jaz ne smela.< Starši so zopet v škripcih. Kaj naj odgovorijo. Tisti večer je ugasnil televizor oče. Otroci so brez besed odšli spat. Toda niso zaspali. >Vsi drugi imajo več sreče v življenju. Samo pri nas ne smemo nikoli nič gledati.<« Nič kaj vesela zgodba seje še nekajkrat ponovila. V družini pa so vendar ostali dosledni. Omejili so se le na soboto. V vseh ostalih J.ieh pa so si na platnu ogledali le to, kar pripravi televizija za otroke in za mladino . . . Red je zmagal, življenje vseh drugih večerov je potekalo v učenju, branju knjig, zaupnih pogovorih in igrah. Izredne televizijske predstave so postale za otroke nagrada. . . S problemi delovne vzgoje in prostega časa so se spoprijeli tudi drugje. Sicer je nemogoče disciplinirati otroke tudi v eni družini. Saj bi se otroci nič ne učili, če bi se jim vse dovolilo. Res je — in kaj bi rekla šola? ...« Ti otroci so danes starši, novi otroci pa gledajo in gledajo televizijo in video in . . , in . . . Saj res.kaj pa reče šola? Ja, šola pa že dolgo ne reče več nič, saj je edino kar otroci še znajo, ti-sto kar so videli na TV. TONE RAVNIKAR Šmartno ob Paki — 6. aprila nastop Gledališča pod kozolcem Premiera dela Martin Krpan v šoli lani, nam za opravljanje vsebinske dejavnosti Zveze kulturnih organizacij ostane 850.000 din, kar je nominalno samo 56 % lanskih sredstev, V Zvezi kulturnih organizacij smo vsako leto in tudi letos ovrednotili vsebinski program članic. Letos znaša ta vsota 2.730.000 din. Predlagano zmanjševanje sredstev za delovanje odborov in društev ZKO iz potrebnih 2.730.000 din na 1.200.000 din ne zagotavlja minimuma, s katerim bi program lahko izvedli. Zato predsedstvo Zveze kulturnih organizacij zahteva enakopravno vrednotenje programov ZKO z ostalimi programi in zagotovitev zadostnih sredstev za njihovo izvedbo. V nasprotnem primeru predsedstvo svoje naloge ne more opraviti. Zveza kulturnih organizacij Predsednik: Srečko Meh To soboto, 6. aprila, se obeta ljubiteljem kulturne dejavnosti v Šmartnem ob Paki in njegove okolice lep dogodek. Zanj tokrat ne bodo poskrbeli odrasli kulturniki, ampak podmladek, kar je razveseljivo in hvale vredno. Pravo poslastico za to priložnost napovedujejo člani mladinske skupine Gledališča pod kozolcem iz Šmartne-ga ob Paki, ki bodo postavili na oder tamkajšnjega kulturnega doma Verasovo priredbo Levstikovega Martina Krpana. To bo premierska uprizoritev, za katero pa tisti, ki smo jo že videli trdimo, da bo »vžgala« tako kot so predstave odraslih gledališ-čnikov. Režiser Bogomir Veras — bolje ga poznamo kot dolgoletnega sodelavca odraslega ansambla — o podmladku pravi: »To ni več mladinsko gledališče. To je gledališče pod kozolcem, ki bo zagotovo nadvse uspešno nadaljevalo tradicijo doma in izven meja znanega starejšega, po svoje zabavalo občinstvo in ga tudi osveščalo. Režisersko delo pri skupini je zame prva lastovka, za ekipo pa pravzaprav ne. Pozna se, da dobrega in kakovostnega gledališkega pouka pri Slavici Pečnik niso obšli.« Seveda v tokratni uprizoritvi znanega dela ne gre za klasičnega Martina Krpana, ampak je to literarno delo služilo kot osnova za moderniziranega, razmeram godne- pač delali nekaj v prazno, je literarni osnovi pridjal šolske izkušnje igralcev, ki pa tudi starejši generaciji niso tuje. Skratka, Martin Krpan v šoli je dobra kombinacija literarne osnove in modernih gledaliških prijemov. »Tako pravijo. Če sem odkrit, tudi meni je všeč. V gledališki de- # 4 «... Med generalko ga človeka. S priredbo in scenarijem je Bogomir Veras takole »zaposlil« mlade, ki se s talentom in veseljem ukvarjajo z gledališčem. Da ne bi lavnici Gledališča pod kozolcem o tem na začetku nisem bil povsem prepričan. Danes jé moje mnenje ob uprizoritvi dogodivščin iz vsakdanjega ži- vljenja, prikazane na gledališki način, drugačno.« Vsako delo, naj si gre za odrsko ali kakšno drugo stvaritev, nosi v sebi sporočilo. Šmarški Martin Krpan v šoli je na nek način odsev tudi v sedanjih časih cvetočega posla »šverc-komerc«. Komedijska tvarina slabosti kaže na to, da smo pravzaprav vsi zvesti sinovi in hčere Martina Krpana, ki si je pridobil uradno potrdilo o uvozu soli. Obiskovalci generalke so mlademu ansamblu prejšnji torek burno zaploskali, kar daje slutiti, da bo predstava deležna kaj več kot le premi-erske uprizoritve. Vsekakor pa je zelo dobra osnova za pravo razkošje, ki ga načrtujejo v Gledališču pod kozolcem. Pripravili naj bi namreč igro, v kateri bi nastopili tako stari kot mladi ljubiteljski igralci. In vabilo za ogled predstave, ki bo v soboto, 6. aprila ob 19.30 uri v dvorani šmarškega kulturnega doma: radoživa predstava, nadarjeni mladi igralci obetajo obilo zabave obiskovalcem, starim od 7. do 77. leta. _ T. P. Naša beseda 91 Ne samo množičnost, tudi kakovost Od torka do četrtka prejšnji teden so mladi naše občine na odru doma kulture v Velenju in kulturnega doma v Šmartnem ob Paki pokazali vse, kar so v svojem prostem času ustvarjali v kulturi in za kulturo. Če smo ob informaciji, da gibanje mladih Naša beseda bo, lahko oceni o množičnosti na koncu pridjamo z veseljem še: tudi kakovostna. Vsaka predstava, teh pa je bilo kar 11, je bila dogodek zase. Po besedah Štefana Žvižeja, člana posebne komisije, ki si je predstave ogledala, niti za eno med njimi ni moč reči, da je bilo nekaj »skupaj nametanega«, kar so ugotavljali ob podobnih pri- ložnostih nekaj let nazaj. Kakšna naložba je to, tisti, ki jim kultura — posebej mladih — nekaj pomeni, dobro vedo. Mirne duše bi si jih lahko ogledali še drugi, tudi člani poklicnih gledališč, saj sodelujočim ni manjkalo domislic, idej. O prej zapisani kakovosti dovolj zgovorno priča izbranih kar šest predstav za področno srečanje Naša beseda 91. Komisijo so navdušili člani mladinske skupine Gledališča pod kozolcem iz Šmart-nega ob Paki in njihov Martin Krpan v šoli, pa pionirska skupina omenjenega gledališča s Hofer-Podgorškovo priredbo Rdeče kapice. Tudi trud škalskih kulturnikov ni bil zaman, saj bodo z Veraso-vim Darilo se predstavi nastopili še enkrat. Prav tako kot člani gledališke skupine Frkolini osnovne šole Gustava Šiliha Velenje, in sicer z igrico Pobalinostrahija in Muco Copatarico. Parodijo V temi pa si bodo obiskovalci področne Naše besede 91 ogledali le, če v drugih obči- nah celjske regije zanj ne bodo izbrali dovolj kakovostnih skupin. Kje medobčinsko gibanje mladih bo, nam do zaključka redakcije ni uspelo izvedeti: v Žalcu, Slovenjskih Konjicah ali Trnovljah pri Celju. Znan je le datum: za odrasle in mladinske skupine bo to 8. in 15. aprila, za otroške pa od 22. do 23. aprila. Muzej spet odprt Po zimskem premoru je muzej na velenjskem gradu zopet odprt za vse obiskovalce. Muzej bo neprekinjeno odprt do 31. oktobra, vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure. Za vse najavljene obiskovalce pa muzej odprejo tudi izven tega odpiralnega časa. Ker opažamo, da bogate muzejske zbirke, prebivalci naše doline slabo poznajo (to menda velja v prvi vrsti za odrasle), vas vabimo, da jih obiščete. Ob sprehodu skozi zbirke, hodnike in sobane tega lepo urejenega srednjeve- škega gradu, boste vsaj za trenutek pozabili na vsakdanje tegobe in težave. Grad, ki že stoletja bdi nad Velenjem, so v zadnjih letih popolnoma obnovili, tako, da je sedaj skupaj s svojo okolico zares čudovita sprehajalna in izletniška točka. Za vse morebitne obiskovalce so v muzeju pripravili tudi nekaj novosti. Najzanimivejša je mogoče ta, da bo vsako prvo soboto v mesecu, vsem obiskovalcem na voljo strokovno vodstvo kustosa. Vsi lepo vabljeni! Včasih je bil človek merilo vseh stvari, danes pa je stvar merilo vseh ljudi. Dušan Mevlja Občinski odbor krščanskih demokratov Velenje Ob materinskem dnevu Zaradi obilice drugih aktivnosti bodo člani slovenskih krščanskih demokratov občinskega odbora Velenje pripravili kulturni program ob materinskem dnevu šele jutri, v petek. V goste so ob tej priložnosti povabili amatersko igralsko skupino iz Celja, ki se bo predstavila z delom Pod košatim drevesom. Za popestritev večera pa bodo poskrbeli še domači glasbeniki. Kulturni program ob materinskem dnevu bo v prostorih velenjske knjižnice, začeli pa ga bodo ob 19.30. ^ Zveza kulturnih organizacij Velenje in Uredništvo Hotenj RAZPISUJETA NATEČAJ za področje občine Velenje — za najboljšo črtico in — za najboljši cikel pesmi. — Sodelujejo lahko avtorji, ki razen v samozaložbi še niso izdali knjige, in to s proznimi in dramskimi deli (do 20 strani) ter poezijo (do 20). — Prispevke je potrebno napisati s pisalnim strojem in poslati v treh izvodih. — Hkrati z literarnimi deli morajo biti poslani v posebej zaprti kuverti še naslednji podatki: ime in priimek, naslov, izobrazba, poklic, starost. — Žirija bo vsa literarna dela prebrala in najboljše izbrala za predstavitev na literarnem večeru v Cankarjevem domu v Ljubljani in za objavo v literarnem almanahu Hotenja. — Vse poslane prispevke odstopijo avtorji za morebitno objavo brezplačno. Rokopisov ne vračamo. — Literarna dela je treba poslati do 10. maja 1991 na naslov: Zveza kulturnih organizacij Velenje, uredništvo Hotenj, 63320 Velenje, p.p. 144; inf.: 853-657 pri Nevi Trampuš. Uredništvo Hotenj ima svoje prostore v domu kulture Velenje, vhod zadaj, tretje nadstropje. Uradne ure in srečanja so vsak petek od 17,—19. ure. Prisrčno vabljeni k sodelovanju! Parkirne zagate našega mesta Ne Iii jih bilo treba, V 1 • ce bi... Zagate tu, zagate tam, skoraj na vsakem koraku se z njimi srečamo. Veličine posamezne pa se nekoliko močneje zavedamo v trenutku, v katerem rešujemo katero od njih. Ni malo takih lastnikov železnih konjičkov, ki vneto zatrjujejo, da imamo v mestu Velenje premalo parkirnih prostorov. Dokazi za to naj bi bili poškodovane, uničene zelenice, številne pritožbe stanovalcev blokov, prepolni parkirni prostori pri Nami, med Zdravstvenim domom in Zavodom za urbanizem, med Elektrotehno in tržnico, da slabe volje in negodovanja voznikov samih ne omenjamo posebej. Toda, verjeli ali ne, parkirnih prostorov ima mesto magajo tudi delavci molice z občasnimi kontrolnimi pregledi tovrstnih parkirišč. To pa je praktično tudi vse.« Lani so ponekod stanovalci blokov zadevo okrog parkiranja pred svojim blokom vzeli v roke. Rezultat — z verigami ograjena parkirišča. Pa se to ni najbolje obneslo (o čem drugem pri tem ne razmišljamo). Po sprejetju novega zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor pa veljajo pri tem nova pravila igre. So predvidene kakšne rešitve okrog »pomanjkanja« parkirnih prostorov v najožjem delu mesta? O, ja, so. Nekaj dodatnih parkirišč menda prinaša dopolnjen prostorsko izvedbeni akt oziroma urbanistični dokument za prostor med Zavodom za urbanizem in velenjskim Zdravstvenim domom. Skupen interes krajevnih skup- Stanovalci Šaleška 18 Dri razširjanju svojih parkirnih površin Velenje dovolj. Za lažen občutek o njihovem pomanjkanju naj bi bili »krivi naša razvajenost pripeljati se čimbližje do vrat lokala, tudi prometna nekultura je večkrat na delu in še kaj bi lahko omenili. Tisti, ki promet in Zagate v zvezi z njim v mestu dobro poznajo zatrjujejo, da bi bili v vsakem malo večjem mestu zadovoljni, če bi imeli v najožjem delu mesta tako blizu parkirišče z 220 mesti ko je pri Rdeči dvorani, pri PTT centru, bazenih. Podatek, da so v najboljših primerih zasedeni le 20 odstotno, pa so dokaz za zgoraj zapisane razvade in navade. Povsem drugače je le na javnih parkiriščih pri Elektrotehni ter pri Zdravstvenem domu, kjer si med avtomobili še pešci težko utirajo pot. Poglavje zase pri tovrstnih zagatah so stanovanjski bloki, v katerih so poslovni lokali. Logično, kajti ob stanovalcih želijo tudi kupci s svojim avtomobilom čimbližje do vrat. Vso zadevo pa nato zatežijo še kaj rada dostavna vozila. Cankarjeva 2, Šaleška 19, Standard so pravi šolski primeri reševanja teh vprašanj bolj ali manj »po domače.« Takole pravi o tem Peter Kosi, predstavnik sekretariata za javne gospodarske dejavnosti pri skupščini občini Velenje: »Parkirišča pri stanovanjskih blokih niso javna parkirišča, saj sodijo k pripadajočim funkcionalnim površinam blokov. O prometnem režimu na njih določajo stanovalci oziroma hišni svet. Čeprav potem takem upravni organ, pristojen za promet na teh nima česa »urejati«, mi zadeve rešujemo tam, kjer je treba kaj pogasiti z dodatno signalizacijo, s postavljanjem tabel o prepovedanem parkiranju in ustavljanju, z nalepkami za stanovalce. Pri tem nam po- nosti, stanovalcev blokov in lastnikov poslovnih lokalov za združitev denarja za izgradnjo dovolj velikega parkirnega prostora je naslednja rešitev. Daje to mogoče, so dokazali stanovalci bloka Šaleška 18, ki so — po besedah sogovornika — lepo in strokovno povečali število parkirnih mest pred svojimi vrati. Tretjo rešitev pa naj bi prinesle od prejšnjega petka višje kazni za nepravilno parkiranje. Odšteti 750 din za korak bližje k cilju pa v takih časih za marsikoga ni tako malo. Sploh, če je le streljal daleč skora j prazno javno parkirišče. Tudi v bližnji prihodnosti zagat okrog parkiranja oziroma urejanja prometa v občini naj ne bi bilo več. Razlogi? Najbližji je imenovanje komunalnega nadzornika, ki ga je »prinesel« januarja letos sprejet odlok o javnem komunalnem redu in miru. 500 tisočakov v občinskem proračunu za poskusno nekajmesečno njegovo delo je naslednji, izdelan pravilnik in izbran pravi človek pa nadaljnji korak k urejenemu videzu mesta in naselij, za redno vzdrževanje objektov in naprav, varstvo zelenih površin, urejenost lokalnega prometa,.. . Vse kar naj bi sodilo pač v delokrog komunalnega nadzornika. To naj bi bilo do poletja letos. Večjo vlogo kot slednji pa naj bi imel pri vsej zadevi precej večji vpliv prometnih strokovnjakov pri izdelavi prometnih rešitev v prostorsko izvedbenih aktih. Tega, po mnenju sogovornik, doslej ni bilo in kar stalna praksa urbanistov je bilo reševanje prometne infrastrukture za pisalno mizo. Za nameček pa je katera od tovrstnih rešitev doživela še kakšen »političen« popravek. Ob vsem zapisanem na sekretariatu za javne gospodarske dejavnosti ideje o nadzorovanem, urejenem parkirišču, kjer bi pobirali pakirnino, niso zavrgli. Morda se bo našlo kakšno mešano ali privat podjetje, ki bi se mu računica za opravljene tovrstne "storitve le izšla. Sicer pa, prepustimo času čas. Tako radi se zgledujemo po drugih izven naših meja. Bodo tudi na tem področju zgledi vlekli? (tp) Krajevna skupnost Skorno—Florjan Skromni obeti za vse potrebe Kaj psoebej vznemerljivega se v tem času v krajevni skupnosti Skorno-Florjan ne dogaja, kar pa še ne pomeni, da bo tako skozi celo leto. Že bežen pogled na letošnji delovni program napoveduje drugačne čase. Sploh ob dejstvu, da se krajani za podaljšanje samoprispevka niso odločili. Izgradnja vodovodnega omrežja za 50 gospodinjstev v Skornem jim je že lani povzročila nemalo skrbi. Letos naj bi dela nadaljevali. Koliko jim bo od načrtovanega uspelo narediti, pa je v tem trenutku težko reči. Naložba je namreč draga, denarja premalo, pa čeprav krajani primaknejo iz svojega žepa vsak mesec denar zanj. Ob prednostni nalogi bi prav tako radi letos razširili še telefonsko omrežje vsaj za 140 novih naročnikov, svoje pa bo zahtevalo še vzdrževanje krajevnih cest, doma. Za dodatne težave so poskrbele tudi lanske novembrske poplave. Odpravljanja posledic so se lotili sicer že lani, polne roke dela pa imajo v tem času pri urejanju bregov In toka Florjanščice ter pri sanaciji plazov. (tp) Naš barometer cen Cene spet različne Spet se je začelo tako kot je bilo — cene so odvisne od tega, kdaj v kakšno trgovino blago pripeljejo. Če je blago prišlo včeraj, potem so višje od blaga, ki ga imajo v trgovini že štirinajst dni ali mesec in več. Tudi diskonti, kjer naj bi nakup večjih količin omogočil nižje cene, včasih skrivajo pasti -- prav zaradi že zapisanega je v redni trgovini mogoče dobiti kakšno blago celo ceneje. Mi smo tokrat primerjali cene nekaterih artiklov, istovrstnih v štirih velenjskih diskontih. Razlikujejo se precej, to še pred časom ne bi mogel biti slučaj. Pa poglejmo. Artikel Era Tržnica Nama Merx Gorica Selo Olje ZVEZDA 18,00 (1 lit.) 24,30 22,50 23,90 Kis (1 liter) 18,40 17,00 18,40 19,40 VIKI krema (800g) 71,20 52,20 65,30 50,60 Miksal TAED (3 kg) 114,00 111,30 112,80 114,00 Radenska (1 lit.) 7,20 6,70 6,50 6,90 Pivo 10,20 10,30 9,50 9,70 Ljutomerčan ( 1 lit.) 53,00 59,80 49,30 65,20 Vegeta ( 1 kg) 108,80 80,30 80,30 90,60 Likvi (1 lit.) 39,70 46,60 37,60 — Barcaffe 1 kg) 155,00 140,20 165,40 137,20 Pšenična moka tip 500 (Intes) 10,00 9,90 9,90 — Opomba: cene so veljale v torek, 2. aprila. Če je medtem prišlo novo blago — potem so na žalost zagotovo spet višje. Zveza radioamaterjev Slovenije Za odlična mesta pokali tudi Velenjčanom Na letni konferenci Zveze radioamaterjev Slvoenije, bila je v Slovenj Gradcu, so najboljšim podelili pokale in priznanja, ki so jih dosegli na raznih radioamaterskih tekmovanjih. Med dobitniki so bili tudi člani radiokluba »Hinko Košir« iz-Velenja. Pokale Zveze radioamaterjev Slovenije so prejeli: za prvo mesto Srečko Svajgelj YT3AM, za drugo, klubska postaja YU3EKL, za četrto pa radio klub »Hinko Košir« (ekipno); tudi v tekmovanju radiotelegrafistov za pokal »Urške Zatler« je prvo mesto osvojil Srečko Svajgelj, zmagal je tudi radio klub »Hinko Košir«, obenem pa osvojil še ekipno drugo mesto; radio klub »Hinko Košir« je osvo- jil tudi prvo mesto za pokal »Pohorje memorial« v kategoriji postaj okoli Pohorja, v kategoriji osebnih operaterjev je prav tako zmagal Srečko Svajgelj; diplomo za šesto mesto je dobil Janez Pirto-všek, posebno priznanje za aktivno delo v Žvezi radioamaterjev Slovenije pa je dobil Dušan Perhač — YZ3UBA. Ob tej priložnosti zapiši-mo, da je Peter Hriberšek, član radio kluba »Hinko Košir« v svetovnem kratkovalovnem tekmovanju ARRL DX CONTEST v lanskem letu dosegel 6. mesto na svetovni lestvici in bil najboljši jugoslovanski operater. YZ3UBA MODA t P IVi vA VIA VIII Zlata linija Obleke iz lameja z obveznim dekoltejem, zlata tunika ali trodelni kompleti iz sukanca, vse to pa dopolnjeno z bleščečimi detajli — čevlji, rute, nakit, rokavice, pentlja v laseh . . . Bleščeča, zlata top-linija je primerna, pravijo kreatorji, za vsako priložnost, od jutra do večera. Za to je potrebno samo malo volje, igla in zlate nitke, pa že lahko kak, šno staro obleko spremenite v hit-model. Pri Jurkovnikovih v Skornem »Brez vlaganj ni razvoja, brez tega pa ne prave proizvodnje« Pomlad je torej tudi koledarsko stopila čez prag in potisnila zimo na konec leta. Na ta trenutek pridni kmetje seveda niso čakali, ampak so se za svoja polja, travnike, njive »pobrigali« že prej. Prvi sončni žarki so komajda stopili zimske »flike« na Jurkovnikovi kmetiji v Skornem (na meji med mo-zirsko in velenjsko občino), gospodar Andrej in gospodinja Ivica pa sta vsaj že kakšen teden prej krepkeje prijela za delo tam, kjer je pač v tem času treba. »S pomladjo se zemlja prebuja in izkoristiti moraš vsak trenutek, da česa ne zamudiš. Čeprav je letina odvisna precej od vremena, h polnim kaš-čam in seniku lahko prispeva kmet tudi sam,« komentirata. Preden smo se odpravljali na pot k Jurkovnikom, so nam dejali, da jih je vredno obiskati iz več razlogov. Najtehtnejši je ta, da sodijo med prvih pet največjih proizvajalcev mleka v dolini, rezultati vztrajnega dela in naložba v hlevu je drugi, tretji razlog pa njihovi načrti. Razvoj, tehnologija, nova in nova spoznanja pri proizvodnji hrane kmeta z usmerjeno proizvodnjo pravzaprav sili, da vsemu temu sledi — po svojih zmožnostih, s pomočjo zadruge, predvsem pa s košem dobre volje, zvrhano mero potrpljenja do vsega in za vse in seveda pridnostjo. »Ja, drugače pa res ne gre.« Najbrž bo tako, sicer Andrej in Ivica ne bi mogla narediti tega kar sta v tako kratkem času, bodisi pri posodobitvi ali pri proizvodnih uspehih. 20 glav živine imata trenutno v hlevu, od tega 13 molznic, ostalo so telice. Dobra krma, predvsem domača, dobri rezultati: na kravo 5200 litrov mleka po laktaciji na leto. Linija za spravilo sena, dosuševalna in drugi kmetijski priključki so jima pri spravilu pridelka v veliko pomoč, čeprav je njihova uporaba na travnikih h hribom prislonjene kmetije nevarna. Vnete priprave na izgradnjo mlekovoda zaradi zahtevnosti, predvsem pa vrednosti naložbe jima ta čas »Pogoji so se spremenili in mladi danes drugače gledajo na kmetovanje. Vse bolj spoznavajo, da se z voljo da marsikaj narediti. Brez nje pa se niti čevelj ne obuje,« pravita Ivica in Andrej Jurkovnik. gotovo kratija kakšno urico zasluženega nočnega počitka. Bo pa potem toliko lažje narediti vse potrebno v hlevu. Predvsem gospodarja bo ta naložba razbremenila marsikaterega opravila. Da je teh na 32 hektarjev veliki kmetiji z gozdom vred veliko, najbrž ni treba posebej poudarjati. »Prav posebej ne tarnamo, kajti dela je toliko, kolikor ga sam hočeš imeti. Za pridelek pa se je vendarle treba potruditi. Zaslužka res ni nevemkoliko, živeti pa se kljub temu da, sploh če ima človek za delo na kmetiji pripravne roke.« in še tretji razlog za naš obisk pri Jurkovnikovih — načrti. Od posodobitev in naložb je sogovornikoma ta trenutek poleg izgradnje mlekovoda najbližja izgradnja novega hleva, nekoliko kasneje pa ... : »Zadeve je treba prepustiti času.« Njune tri hčere obiskujejo še osnovno šolo in bog ve, kaj se »kuje« v njihovih glavah. Morda tli v razmišljanjih katere od njih tudi kakšna iskrica o kmečkem turizmu, kdo ve. Do takrat pa bosta Ivica in Andrej poskušala uresničiti čimveč svojih načrtov. Mmmmmmmmsß ' y M <*"À I Mggf 9ä ' - ' - ' Kakšno zemljo bomo izbrali? Pomlad je zelo primeren čas za presajanje rastlin, bodisi sobnih lončnic, bodisi balkonskega cvetja. Za uspešno presajanje cvetlic pa so potrebni predsvem trije pogoji: primerna posoda, kvalitetna rastlina in primeren rastni substrat ali zemlja. Prav o tem bo nekaj več spregovoril naš stalni sodelavec in strokovnjak Stane Vanovšek. »Rastline za svojo rast in razvoj potrebujejo hranila. Običajno ji hrano nudimo skozi rastni substrat, katerega namen je dvojen. Rastlino učvrsti v posodi in ji nudi hranila. Rastlina črpa hranila s pomočjo korenin, oziroma koreninskih vršičkov in sicer s pomočjo osmoze. To je fizikalni postopek prehajanja gostejše koncentracije v redkejšo. Ne bom vas motil z vsemi podrobnostmi, vendar to moramo vedeti zato, da je zemlja dovolj bogata s hranili, sicer se lahko pojavi situacija, da hranila prehajajo iz koreni-ne-rastline nazaj v zemljo. Torej — za dobro rast dobra zemlja. Kakšna je torej zemlja in kako do nje priti? V cvetličarnah Vekosa že nudimo dokaj bogato izbiro dobrih rastnih substratov. Res je, da zelo dobre rastne mešanice, kot jo lahko dobimo v tujini, pri nas še ne poznamo, zato pa si jo poskušajmo zmešati sami. In kaj vam nudimo? Kot osnovo za presajjanje uporabljamo mešanicco vrtne zemelje. Tej zemlji je dodan kompost in šota. Zemlja je založena z osnovnimi hranili za začetno rast, vendar jo lahko še dodatno oplemenitimo z dodatki, ki jih bom navedel kasneje. Izboljšana verzija vrtne zemlje je razkužena zemlja, ki ji dodamo še hygromul, ki v zemlji izboljšuje predvsem zračno-vodni režim. O prednosti razkužene zemlje ni potrebno preveč razlagati. Ta zemlja je sterilizirana s pomočjo pare in tako v njej ni bolezni, škodljivcev in plevelov. Rastlina raste nemoteno in bogatejše. Humotiv je pripravljena mešanica zemlje in šot, oplemeniten z mikroele- boljšanje rodovitnosti. Vsebuje hranila samo za začasno rast, pozneje moramo rastline dognojevati. Uporabljamo ga najmanj 2 litra na kvadratni meter tako, da ga potrosimo in v zemljo zagrebemo ali pa mešamo z zemljo. Biopost je organsko humusno gnojilo. Uporabljamo ga za dognojevanje tako spomladi kot jeseni pri pripravi tal oziroma ob sajenju in sejanju. Biopost je dejansko »skladišče« mi- nienti in se lahko uporablja za direktno sajenje. Vendar izkušeni ljubitelji cvetja vedo, da ga je dobro mešati z vrtno zemljo — razmerje 1:1. Tudi pakiranje je za vr-tičkarje primerno. R — substrat je prav tako mešanica kvalitetnih šot, z dodatki pa je izboljšana kapaciteta za vlago in zračnost. Uporabljamo ga za neposredno sajenje in setev, oziroma kot dodatek zemlji za iz- kroorganizmov, saj 1 gram vsebuje 2 milijardi koristnih drobnoživk. Z njim enakovredno zamenjamo hlevski gnoj ali druga organska gnojila. Z njim pospešujemo razkroj organske mase in pospešeno tvorbo humusa, kar povečuje rodovitnost tal. Občutno izboljšuje strukturo zemlje in skrbi za enakomerno oskrbo rastlin s hranilnimi snovmi. V vrtu ga uporabimo 15 kg na ar ob pripravi zemlje, pri presajanju lončnic pa 30 kg na kubični meter zemlje ali eno žlico na lonček 0 10 cm. Tudi na zelenico ga potrosimo pred dežjem 15 kg na ar. Agrovit je na našem tržišču novo biološko gnojilo z večletnim delovanjem. Osnova za to gnojilo so fosilni ostanki flore in favne, kar omogoča pridelavo zdrave hrane in hkrati tudi varuje naše okolje. Agrovit je zelo bogat z mikroorganizmi in mikroelementi, poleg tega pa ima visoko vsebnost dušika, fosforja in kalija. S tem tla bogati trajno, ta postanejo dobre strukture. Agrovit trosimo po površini podobno kot biopost od 5 do 25 kg na ar tudi večkrat letno, pri lončnicah pa je priporočljivo mešanje z zemljo v razmerju 1 del agrovita na 2 dela zemlje. V zadnjih letih se pri nas pojavlja tudi zemlja oziroma humus pridelan s pomočjo kalifornijskih črvov. Takšen način imenujemo lombrikultura. To humusno gnojilo je bogato tako s kalijem kot fosforjem, njegova osnovna prednost pa je bogata vsebnost humusa. Za sobne rastline ga mešamo z zemljo tako, da ji ga dodamo 10 do 30 odstotkov. Torej obdelali smo osnovne substrate, ki jih lahko dobite tudi v cvetličarnah Vekosa. Priporočam vam predvsem, da upoštevate navodila, ki so napisana na embalaži, da bo uspeh saditve dober, še naprej pa le zaupajte dobri vrtni zemlji.« • V)'. Glasneje! Če je česa velenjska skupščinska dvorana potrebna, potem je to popravilo ozvočenja. Poslanci, ki imajo' nežnejši glas, se skoraj ne slišijo, tihi nastopi pa uspavajo marsikaterega delegata. Med tišjimi, vsaj glasovno, je tudi predsednik velenjske vlade Franjo Bartolac. Bravo Krščanski demokrati Ko smo v Našem času namigovali na to, kako potrebna dobre očiščevalne akcije bi bila obrežja Pake, smo na tihem upali, da nas slišijo Zeleni. Z organizacijo, seve. Pa so nas uslišali Krščanski demokrati. Z njimi bomo 6. aprila. Poslancem sejnina, novinarjem benifikacija Velenjski delegati bodo imeli odslej seje skupščin plačane. Pripada jim dnevnica in sejnina v višini poprečnega osebnega dohodka za 6 ur, v občini Velenje. Pa novinarjem? Dovolj bo, če nam skupščinski dan upoštevajo kot benefikacijo — recimo eno zasedanje za teden dni, oziroma — dan gor ali dol — po potrebi. Zakaj je župan nestrpen do člana svoje stranke? Velenjski župan se na sejah skupščine nič kaj nežno ne pogovarja z enim od članov svoje stranke v skupščini — gospodom Budnom. Kadar koli ta hoče kaj povedati, župan pokaže, da mu je to odveč. Primer: če gospod Budna v skupščini postavi vprašanje — zakaj umik ene od točk z dnevnega reda, za razlog pa predsednik ni pojasnil vzroka, dobi ta odgovor: »Ja Budna, škoda da si hodil v 1. razred. Časa zmanjkuje, časa ...« Seks na kvadrat Ob vsem sranju, ki ga doživlja obljubljena dežela (Logarska dolina namreč), se sedaj (kot kaže) pojavlja še erotika. Neštevilni raziskovalci in načrtovalci njenega bodočega razvoja so se namreč pričeli ubadati z vprašanjem — trdi ali mehki turizem v Logarski. Marsikdo se ob tem sprašuje, če ni vse skupaj ena sama erotika. V primeru tega naravnega čudeža malo manj mehka in veliko bolj trda. (Ne)opredeljeni Na zadnjem zasedanju mozirske občinske skupščine je bilo precej besed o zagotavljanju sredstev za delovanje strank. Znesek so najprej precej znižali, nato malo zvišali in vse skupaj sprejeli. Vendar spet nekdo ni zadovoljen. Neopredeljeni namreč. Kar upravičeno trdijo, da oni (neopredeljeni) skozi proračun financirajo opredeljene. Že drugič so se torej »opredelili« od lanske do letošnje pomladi. Realsocializem ali kaj je to? PTT Celje za letos načrtuje izgradnjo okrog 5000 telefonskih priključkov v celjski regiji. S to številko naj bi se nekako poskušal odcepiti od dna lestvice razvitosti. Načrte bo glede na svoj monopolni položaj, gotovo dosegel, saj v svojih razmišljanjih »živi« v realsocia-lističnih časih. O tem, da se zelo rad kiti z žulji drugih, pa tako ali tako ni nič novega. V ZLATICI BARVALI PIRHE - Včasih je bilo barvanje pirhov izključno družinsko opravilo, letos pa smo ga ? lahko občudovali tudi na javnih mestih. Odrasli so pokazali, kako sc lahko piriti domiselno okrasijo v Nami: učenci 7. in 8. razreda likovnega krožka osnovne šole bratov Mravljakov pa so v petek pokazali svoje likovne sposobnosti v Erini Zlatici. Priznajmo, da so bili kar izvirni in domiselni. (tekst in foto: b.m.) Golaževa juha Za štiri osebe potrebujemo: 5—6 dag maščobe, 25 dag čebule, 1 dag rdeče paprike, 2 stroka česna, 25 dag govedine, lovorov list, ščep majarona, ščep kumi-ne, 2 dag moke, 2 dag paradižnikove mezge, 1,5 1 vode, sol, 50 dag krompirja, malo črnega vina ali kisa. Na maščobi zarumenimo sesekljano čebulo, dodamo papriko, strt česen in na majhne kocke narezano meso. Dodamo še lovorov list, majaron, kumino ter nekaj minut pražimo. Prilijemo malo vode in dušimo eno uro. Vlago iz mesnih koščkov povsem izparimo, ponokamo, prepražimo tudi moko in dodamo paradižnikovo mezgo. Prilijemo vode, primešajmo še na kocke zrezan krompir in počasi kuhamo 40 minut. Nazadnje posoli-mo in nekoliko okisamo. Avtomobilov manj kot ponavadi Slovenci se ne damo, tudi ko praznujemo. Da se za velikonočno nedeljo ne hodi naokoli, bo kar držalo. Tudi velenjski avtomobilski sejem je bil (verjeno) zaradi tega manj obiskal kot ponavadi. Bilo je znatno manj tistih, ki železne konjičke prodajajo, pa tudi resnih kupcev. Kljub temu sejem tudi v nedeljo ni »izumrl«, nekaj avtomobilov je le bilo na izbiro, največ domače proizvodnje. Nekaj cen: Lada karavan, 1987,-90.000 dinarjev, Lada samara, 1989, 10.500 DEM, Zastava 101 GTL, 1989, 7.500 DEM, Jugo Koral 55, 1990, 7.500 DEM, Jugo 45, 1986, 4.400 DEM, Zastava 126 PGL, 1990, 5 200 DEM, Golf GTI, 1984, 10.000 DEM, Audi 100, 1987, 24.000 DEM, Peugeot 309, GR 1987, 19.000 DEM itd. BM TAKO KOT VEDNO, PA VENDAR DRUGAČE — Požegnane dobrote so bile letos prav tako dobre kot mnogo let nazaj, pa vendarle veliko slajše. Veliko bolj dostojno in sproščeno smo se veselili darov v družini in med sorodniki. In prav je tako. (foto: jp)) Nogomet Odbojka w Sele drugi spomladanski zadetek Drugič zapored v polno Strelski šport Rudarjevim strelcem še vedno ne gre. Sodeč po nedeljski tekmi s Steklarjem, pa se jim bo (upajmo) kmalu odprlo. Podjetne goste iz Rogaške Slatine so Velenjčani premagali po velikem »mučenju« z zadetkom Gorška iz neposredne bližine in po sijajni podaji Kariča. Igralci Rudarja so bili veliko boljši nasprotnik. Vseskozi so napadali, žal trmoglavo in v glavnem po sredini igrišča, namesto, da bi igro razširili, kot sojo znali še nedavno, in si s tem ustvarili več in lepših priložnosti. Vseeno je treba povedati, da so igrali zelo požrtvovalno, si priigrali številne priložnosti, žal pa so imeli dve oviri. V nedeljo odločnega vratarja gostov, ki je poleg vrste nevarnih žog, ubranil tudi Brdja-novičevo z bele točke, druga ovira Velenjčanov pa je bila še vedno njihova nenatnačnost, pa tudi okvir vrat. Med drugim sta Pranjič in Macura vsak po enkrat zadela v njega. Gostje so sicer imeli nekaj priložnosti za zadetek, pa so bili podobno kot gostitelji netočni pri strelih, tako daje bil domači (mariborski) vratar Dabanovič brez pravega dela. Po 19. kolu so Velenjčani na drugem mestu s točko zaostanka za Slovanom, znova pa je večja razlika pred zasledovalci, saj Ljubl jana na tretjem mestu za njimi zaostaja za tri točke. V 20. kolu bodo Velenjčani gostovali v Murski Soboti, kjer se bodo morali za ugoden izid zelo potruditi, saj je Mura v prejšnjem kolu v Ljubljani premagala Svobodo.(vos) V 8. kolu slovenske odbojkarske lige so vse tri ekipe igrale doma in vse tri zanesljivo zmagale, s tem pa potrdile tri zmage iz prejšnjega kola v gosteh. Igralke Topolšice Kajuha so gostile ekipo Pionirja iz Novega mesta in zmagale s 3:1 in se jim tako oddolžile za lanskoletni poraz. Gostiteljice so bile boljše v prvem nizu, enakovredne v drugem in tretjem, v četrtem pa dokončno strie odpor gostij. Fantje Topolšice so slavili nad Vizuro iz Celja s 3:1. V povprečni in dokaj raztrgani igri gostitelji niso pokazali vsega kar znajo, v kon-cmcah nizov pa so vendarle izvedli nekaj učinkovitih akcij na mreži in zasluženo zmagali. Igralke Ljubnega so po zanimivi in dokaj kakovostni igri premagale Fužinarja s 3:0 in se utrdile na tretjem mestu. V soboto igrajo Topolčanke na Ravnah proti Fužinarju, fantje pri Brezovici v Ljubljani, Ljubenke pa pri vodilnem Koper C imosu. I). Menih Na republiškem strelskem tekmovanju v nacionalnem programu v Ljubljani je nastopilo 128 ekip in preko 600 tekmovalcev v vseh kategorijah. Članska ekipa Mroža je osvojila 12. mesto in izpolnila normo za nastop na državnem prvenstvu v Ljubljani; pri članicah je bila Petkova 31., pionirke so bile ekipno 14., pionirji t.a 28. Strelska družina Mrož je organizirala polfinale republiške strelske lige za invalide. Ekipno je zmagala ekipa DI Velenje, najboljši izid med posamezniki je dosegel Peter Jovanovič, v svoji kategoriji pa je zmagal tudi Tone Tratnik. V finalu v Ljubljani je velenjska ekipa osvojila drugo mesto za Idrijo, ki je nastreljala enako število krogov. Nastopili so Bürger, Jovanovič in Žučko, v posamični konkurenci je bil Jovanovič s pištolo tretji enako mesto pa je pri ženskah osvojila Kristina Jehart. F. Ž. Strojna in gimnazija Na občinskem prvenstvu v odbojki za mladince in mladinke CSŠ je nastopilo 5 ekip mladincev in 4 ekipe mladink. Vrstni red — mladinci: Strojna 8, Gimnazija 6, Rudarska 4, Elektro 2 in Računalniška 0; mladinke: Gimnazija 4, Družboslovna 4, Naravoslovna 4 in Računalniška 0. Plavanje — poslej le popoldne Za vse ljubitelje rekreativnega plavanja velja naslednji podatek, da je odslej bazen odprt le popoldne in sicer od 14. do 21.30 ure. Judo Kako so igrali Mastnak tretji Na mednarodnem turnirju v judu v Ljubljani sta med 300 tekmovalci nastopila tudi velenjska mladinca Željko Mastnak in Peter Ba-loh. Zlasti se je izkazal Mastnak, ki je v svoji kategoriji osvojil tretje mesto. Baloh pa je imel smolo z žrebom, saj je v prvem kolu izgubil z republiškim prvakom. AMI Tudi tako blizu je v nedeljo zletelo veliko žog mimo nasprotnikovih vrat Dober nastop plavalcev Na republiškem plavalnem prvenstvu za mlajše pionirje je velenjski plavalni klub osvojil ekipno peto mesto med 13 slovenskimi klubi. Pionirji so v štafeti 4 x 50 metrov kravi osvojili prvo mesto in zlato medaljo, ob tem uspehu pa je devet velenjskih plavalcev osvojilo še pet četrtih mest. i RUDAR rSTEKLAR 1:0 (0:0) Velenje, igrišče ob Jezeru, gledalcev 250, sodnik Zbičajnik iz Slovenj Gradca. STRELEC: 1:0 - Goršek (60) RUDAR: Dabanovič, Polovšak. Grajfoner, Skrbinek, Golač, Macura (F. Oblak), Karič (Javornik), Pranjič, S. Oblak, Brdjanovič, Goršek (Kostanjšek). TOPOLŠICA:VIZURA 3:1 (8, -3, 8, 11) TOPOLŠICA: Jezeršek, Nahtigal, Medved, Mihalinec, Aravs. Jerončič, Kugonič, Žigon, Čop, Britovšek, Stakne. TOPOLŠICA KAJUH: PIONIR 3:1 (9, 15, -14, 7) TOPOLŠICA KAJUH: N. in J. Stevančevič, Türk, Hojak, Gol-tnik, Čelofiga, Ržen, Kavnik, Hasanovič. LJUBNO:FUŽINAR 3:0 (15, 10, M) LJUBNO: Skok, Jeraj, Donko, Mihaiinec, Detmar, Rifelj. Ve-nek, Jezernik, Bastelj, Močnik, Marolt, Ko$ica. Namizni tenis Štirje lepi dosežki Na polfinalu republiškega namiznoteniškega prvenstva osnovnih šol v Ptuju je nastopilo tudi 13 velenjskih igralcev, vsi člani kluba Tempo. Štirje med njimi so dosegli odlične rezultate in se tako uvrstili v republiške finale prvenstva šolskih športnih društev, ki bo v Hrastniku. Pri učenkah od 5. do 8. razreda je bila Tanja Ževart druga, pri učencih od 1. do 4. razreda je zmagal Bogdan Simončič, tretji je bil Damjan Vodušek, pri učencih od 5. do 8. razreda pa je Uroš Slatinšek osvojil 3. mesto. Šahovske novice V občinski šahovski ligi za letošnje leto je zmagala ekipa CSŠ z 11 točkami. za njo pa so se uvrstile ekipe: Ve-grad II. DU Velenje 9. Rl.V Jamska mehanizacija X. Šahovska sekcija Šoštanj 5, Šahovska sekcija Topolšica 5, Šahovska sekcija Gorica 5 in TEŠ 2 točki. • • • Na občinskem prvenstvu posameznikov je nastopilo 28 igralcev. Vrstni red: Kristan 8, Brešar 6,5. Kariž 6, Zupančič h. Šumnik 6. itd. • • • V nedeljo, 7. aprila, sc ho ob 9.30 v hotelu Vesna v Topolšici pričelo 2. odprto hitropotezno moštveno republiško prvenstvo za leto 1991. Moštva bodo odigrala 19 kol po švicarskem sistemu, nastopilo ho ludi več domačih ekip, zato so ljubitelji šaha iz Šaleške doline še posebej vabljeni. • • • V četrtek, II. aprila, se bo oh 17. uri v prostorih šaleškega šahovskega kluba pričelo občinsko moštveno pokalno tekmovanje. Vsaka ekipa šteje 4 igralce in rezervo, igrale bodo vsaka z vsako s podaljšanim časom za posamezno partijo, prijave pa sprejemajo do pričel ka tekmovanja. Š.C. Grem na tekmo SRL — ženske Rdeča dvorana, sobota, 6. aprila, ob 17. uri: ŽRK Velenje II: Partizan- Žalec 2. ZRL — moški Rdeča dvorana, sobota, 6. aprila, ob 19. uri: ŠRK Velenje:Metalac 2. ZRL — ženske Rdeča dvorana, nedelja, 7. aprila, ob 17. uri: ŽRK Velenje:Borovo Pokalni nogomet Stadion ob Jezeru. Četrtek, 4. aprila, ob 17. uri Rudar:Nogometni sodniki GORENJE NARAVNO ZDRAVILIŠČE TOPOLŠICA NOVO V HOTELU VESNA PETKOVI IN SOBOTNI PLESNI VEČERI Vabimo vas, da ob kvalitetni glasbi, izbrani hrani in pijači ter prijetnem vzdušju prenovljene restavracije preživite petkov ali sobotni večer. VSAK PETEK IN SOBOTO V MESECU APRILU vas bo od 19. do 24. ure zabaval priznani ansambel DESCANT. Preženite vsakdanje skrbi in si poklonite vsaj malo razvedrila! IZJEMNO UGODNA PONUDBA NALOŽBA V ZDRAVJE IN DOBRO POČUTJE Obnovite moči, preženite pomladansko utrujenost in storite tudi nekaj zase! APRILU IN MAJU VAM NUDIMO: pedikuro (vsako sredo in petek od 14. do 20. ure) 180 din vse vrste masaž od 90 do 150 din razne vrste kopeli (smrečne, zeliščne) od 50 do 90 din posebej za dekleta in žene — CELUTRON — 5 tretmanov samo 450 din PRIČAKUJEMO VAS VSAK DAN OD 14. DO 20. URE. Informacije in rezervacije TERME TOPOLŠICA, telefon 063/891-120, 891-114, 891-141. I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I L, E A SALON POHIŠTVA Era sodobna oprema Se vam predstavlja z novim, mladostnim videzom, z bogato izbiro pohištva za vaš dom, odslej na enem mestu! V mesecu aprilu izredni prodajni pogoji: • 10% GOTOVINSKI POPUST • 8-MESEČNI POTROŠNIŠKI KREDIT s 25% POLOGOM Posebna akcija meseca: — spalnice, dnevne in otroške sobe POHIŠTVO BREŽICE 37,5% popust pri plačilu z gotovino 15% popust pri plačilu s kreditom — 25% popust pri nakupu z gotovino za KUHINJE GORENJE — kuhinje Domina Gorenje v sestavi 2,7 m po stari ceni, ob nakupu z gotovino le 15.319,00 din (do razprodaje zalog) Za lepši dom - vaš SALON POHIŠTVA ERA SODOBNA OPREMA PTT Celje Podvojiti gostoto telefonskih naročnikov — posodabljanje Minulo srednjeročno obdobje je bilo za celjsko PTT podjetje uspešno, saj so marsikje dosegli boljše rezultate od načrtovanih. »Opažamo, da zelo naraščajo poštne in telefonske storitve, upadajo pa telegrafske, ki so dosegle samo 90 odstotkov načrtovanega obsega,« so posebej poudarili predstavniki tega podjetja na srečanju z novinarji prejšnji teden v Celju. Poštne storitve so povečali za 6 odstotkov, telefonske pa kar za 24 odstotkov. Podobno kot po svetu pa tudi pri nas upadajo telegrafske storitve, zaradi vse večjega vključevanja telefaksnih naročnikov. Prav pri vključevanju telefaksnih naročnikov so dosegli največje po\ ečanje. Do konca minulega leta so vključili kar 422. srednjeročni načrt pa je predvideval le dva naročnika. Zmogljivost krajevnih telefonskih central je znašala ob koncu prejšnjega leta 53.412 priključkov. v promet pa so vključili 40.634 telefonskih naročnikov in 156 avtomatskih telefonskih govorilnic. Še podrobnejša razčlemba teh podatkov pove, da je bilo v omenjenem oddobju število telefonskih naročnikov na 100 prebivalcev 16,09. Po besedah predstavnikov PTT-ja smo s to gostoto na repu, saj republiško povprečje znaša 21,09 telefonskega priključka na 100 prebivalcev. (Največ 21.93 priključkov imajo v Celju 20.42 v Velenju, 12,19 v Mozirju, najmanj v Laškem 7,71). Morda je zanimiv tudi podatek, da niso dosegli pred- videnega števila avtomatskih telefonskih govorilnic, ker je upadlo tudi zanimanje zanje. Zdi pa se da te javne govorilnice pri nas nimajo prave vloge, morda tudi zato ne. ker te nanje podobno kot v tujini ne more nihče poklicati. V PTT Celje imajo 900 zaposlenih, kar dve tretjini delavcev je v tako imenovani pošti, od njih jih je večina v dostavni službi. Kar 89 odstotkov prebivalcev oskrbujejo z dnevno dostavo in le I I trikrat na teden, pokrivati pa morajo 2.300 kvadratnih metrov površine ali nekaj več kot 250.000 prebivalcev. Njihov glavni moto je bil in je še vedno: danes sprejeto, jutri dostavljeno. Ob tem še to: vse delo opravljajo v 66 PTT enotah, na eno enoto oziroma pošto pa pride 3.895 prebivalcev, s čimer so v špici v Sloveniji (v državi 6.000 prebivalcev). Seveda pa veliko skrb namenjajo kot so dejali izboljševanju delovnih razmer, saj so celo v rsto PTT enot povsod že posodobili. Za naslednje obdobje imajo dva poglavitna cilja. Občutno želijo povečati ali kar podvojiti gostoto telefonskih naročnikov na 100 prebivalcev in nadaljnje posodabljanje oziroma menjavanje tehnologije. Tako naj bi kar v štirinajstih ATC povečali zmogljivost naročniških priključkov. Že lani pa so začeli menjavati tehnologijo in iz analogne prehajati v digitalno telefonsko omržeje. Za naložbe bodo predvidevanih namenili letos nekaj več kot 381 milijonov dinarjev, od tega največ za posadabljanje krajevnih telefonskih omrežij, (vos) Telefonija v Šmartnem ob Paki Še vedno le pri dogovorih razdelitev 30.300 din na /5.300 din povratnih in na 15 tisočakov nepovratnih sredstev z dvoletnim moratorijem in petletno dobo vračanja v dinarski protivrednosti, seveda nismo povsem prepričani), nič oziroma zelo malo pa je bilo informacij o pripravljenosti PTT-ja za zmanjšanje stroškov in čim umnejšo izgradnjo. Vse pa vendarle ni tako črno kot je kazalo pri prejšnjem dogovarjanju. delež krajanov 1000 DEM ali 7000 din za nakup centrale je tokrat PTT Celje bil pripravljen prevzeti na svoja ramena. Torej ostaja prispevek novih naročnikov (15.000 din) neokrnjen. Z valorizacijo omenjenega zneska imajo potemtakem ti sedaj v dobro na žiro računu krajevne skupnosti po 18 tisočakov. Do pokritja celotne cene na priključek manjka še 12 tisoč dinarjev. Komu jih obesiti? Novim naročnikom? Spomniti firme na njihove obljube in obveznosti? Porazdeliti manko nekaj med nove naročnike, nekaj med firme? Celo med stare naročnike? Odgovorov na vprašanja na seji prejšnji petek nismo slišali. In na razplet, na piko na i bo treba še počakati. Morda bo kaj več znanega že po izidu tega prispevka. Kajti, včeraj naj bi se namreč na seji člani velenjske vlade in predstavniki PTT Celje kaj bolj konkretnega dogovorili o telefoniji v občini oziroma stvari kolikortoli-ko dorekli. Upajmo, da bodo, sicer se krajani Šmartnega ob Paki, Letuša in Gorenja kljub volji, zagnanosti še dolgo ne bòdo mogli uvrstiti med kolikortoliko komunikacijsko razvite. Se ob vsem tem človek zastonj sprašuje: je telefon dobrina ali luksus? V vsakem primeru pa precej velik strošek. V slogi je moč — parola, ki se je potrjevala na delovnih akcijah, pri najrazličnejših takšnih in drugačnih pridobitvah. Še danes se v večini primerov potrjuje, le kadar gre za izgradnjo telefonskega omrežja v krajevnih skupnostih Šmartno ob Paki, Gorenje in Letuš ne. Če bi bilo kako drugače, potem se krajani omenjenih naselij ne bi uvrščali na rep komunikacijsko razvitih dežel, tudi o kakšni nejevolji starih telefonskih naročnikov ne bi pisali, da ne omenjamo še česa. Nenazadnje tudi sestainkov zdaj na PTT, drugič v krajevni skupnosti, ki pa vsaj do sedaj še niso dali željenih sadov. V petek, prejšnji teden, so predstavniki zgoraj zapisanih krajevnih skupnosti, najodgovornejši možje firm na tem področju ter PTT Celje nadaljevali pred štirinajstimi dnevi začeti pogovor o izgradnji telefonije. Žal, tudi tokrat ni prinesel nič tistega, kar so od njega pričakovali eni in drugi. Seja je bila tako kot prejšnja burna, znova pa se je potrdilo tisto, kar že dolgo vemo: kdor ima monopol, lahko postavlja takšne in drugačne pogoje, seveda sprejemljive za njega samega. Naj si bodo trditve, dokazovanja PTT-jevcev še takšna, se predstavniki krajevnih skupnosti Šmartnega ob Paki, Gorenja in Letuša tudi tokrat niso pustili speljati na led. Poprečna cena 30.300 din na priključek je zanje še previsoka. Prepričani so, da je stroške izgradnje moč zmanjšati, če drugače ne, z udarniškim delom pri napeljavi primarca. Na to seveda PTT ne pristaja. Po mnenju predstavnikov monopolista opravljena dela v režiji bodočih naročnikov niso dovolj kakovostna, pa čeprav bi izvajali lahko nadzor sami. Tudi cena se-kundarca — razvoda do hiše naročnika, je vpra;!jiva. Okrog 1000 DEM bi bilo treba zanj še odšteti, v ceni pa predstavljajo stroški opravljenega dela minimalno vsoto. Takih in podobnih »fint« je bilo še in še. Tisti, ki smo razpravo o izgradnji telefonskega omrežja v prostorih šmar-škega kulturnega doma prisostvovali, smo spet slišali veliko o poslovnem sodelovanju PTT-ja (če je to to, da je PTT investitor brez svojega deleža, ali morda Kulturni center Ivan Napotnik Velenje Koledar prireditev april, maj 91 Četrtek, 4. aprila, ob 20.00 dvorana Glasbene šole Velenje za glasbeni in Mozartov abonma IGOR OZIM violina Priznani in mednarodno uveljavljeni violinist Igor Ozim je bil na našem repertoarju že preteklo sezono. Šele v tej sezoni pa bomo ta težko pričakovani koncert realizirali. Pri klavirju: Anna de Capitani. Program: Beethoven, Franck, Bloch, Paganini in Wieniawski. Cena vstopnice 150 din. Popusti.. Abonente Mozartovega abonmaja naprošamo, da dvignejo brezplačne vstopnice na blagajni. Sobota, 6. aprila, ob 10.00 in 16.00 dom kulture Velenje '— mala dvorana za lutkovni abonma in izven JAJCE lutke Vas zanima, kdo vse se lahko izvali iz jajčka? Pridružite se dalici Joji na njeni raziskovalni poti. Predstavo so pripravili v LG Maribor. Cena vstopnice 40 din. Ponedeljek, 8. aprila, ob 20.00 dvorana Glasbene šole Velenje za glasbeni in Mozartov abonma glasbeni dogodek leta NA VEK®: NAŠ MOZART slavnostni koncert ob 200 letnici Mozartove smrti Sodelujejo: Komorni ansambel Slovenicum, Irena Baar, sopran, Lidija Horvat, sopran. Branko Robinšek, tenor, Tatjana Ognjanovič, klavir, Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj. Dirigent: Uroš Lajovic Program: W. A. Mozart in C. D. v. Dittersdort Ob 19.30 bo v avli Glasbene šole Velenje otvoritev razstave »Mozart čarobni zvoki«, ki jo je pripravila knjižnica Celje. Koncert so omogočili: ERA Velenje. GORENJE Servis, GORENJE Naravno zdravilišče Topolšica, LB Splošna banka Velenje d.d.. MEDIA Šoštanj, NAMA Velenje, Rudnik lignita Velenje, SO Izvršni svet Velenje, VEGRAD Marketing Velenje. Cena vstopnic 300 din. Abonente glasbenega in Mozartovega abonmaja naprošamo, da do 3. aprila 1991 dvignejo brezplačne vstopnice v domu kulture Velenje pisarna 53/1. Petek, 19. aprila, ob 19. dom kulture Velenje NANGA PARBAT 1990 slovenska alpinistična odprava Predavanje z diapozitivi bo imel Ivč Kotnik, udeleženec odprave. Vstopnina 50 din. Sreda, 24. aprila, ob 19.30 dvorana Glasbene šole Velenje HEIDRUN MANN klavir HOLT- koncert sodi v okvir Tedna nemške kulture v Sloveniji. Torek, 30. aprila, ob 19.00 obisk v Cankarjevem domu v Ljubljani Giuseppe Verdi: AIDA Cena vstopnice 700 din. Cena prevoza 150 din. Abonenti glasbenega abonmaja plačajo polovično ceno vstopnice. Prijavite se v Kulturnem domu — pisarna 53/1. Torek, 7. maja, ob 19.30 obisk v Cankarjevem domu v Ljubljani A. J. Lerner in F. Loevve: MY FAIR LADY musical SNG Opera in balet Maribor Musical My fair lady v dveh dejanjih sodi med največje uspešnice. Temelji na znani komediji G. B. Shawa PYGMALION. Cena vstopnice 600 din. Prevoz 150 din. Četrtek, 16. maja, ob 18.00 obisk v SNG Maribor za gledališki abonma in izven J. W. Goethe: FAUST drugi obisk OBISKI - DUNAJSKI ABONMA 20. 4. obisk razstave ČAROBNI ZVOKI - MOZART NA DUNAJU na Dunaju 27. 4. ogled musicla Leonarda Bernsteina: WEST SIDE STORY v Münchnu 4. 5. obisk Mozartove rojstne hiše v Salzburgu 14. 9. obisk koncerta »Mozart-serenade« v Salzburgu Vse informacije o obiskih na tel. 853 574 ali osebno v domu kulture — pisarna 53/1. KINO VELENJE vas vabi na predstave v dom kulture vsak ponedeljek, ob 20.00 1. 4. BREZ IZHODA, vohunski 8. 4. naslov filma bo javljen naknadno 15. 4. TANKA LINIJA SMRTI, drama 22. 4. KINOTEKA 29. 4. PONORELA OPICA, psihološki triler 6. 5. VELIKE OGNJENE ŽOGE, glasbeni 13. 5. KINOTEKA 20. 5. NAJBOLJ NORI BOŽIČ. komedija 27. 5. TAM KJER JE SRCE, komedija V avli doma kulture je ob prireditvah odprt bife ZELENI BAR. Vljudno vabljeni! Program: Mozart, Bartok Pianistka Heidrun Holtmann je koncertirala že na vseh svetovnih koncertnih odrih. Njen Cena prevoza vstopnice 300 vplačajo 50 150 din. Cena din. Abonenti cene vstopnice. Prijave zbiramo do 15. aprila na tel. 853 574 ali osebno v domu kulture — pisarna 53/1. Potrebujete barve? Novo v Velenju: trgovina z barvami in laki Color V Velenju smo pred slabimi desetimi dnevi dobili novo trgovino, ki jo bodo še zlasti veseli tisti, ki se lotevajo prenove in za to potrebujejo barve, lake, pribor za barvanje, čistila, lepila . . . Trgovina z barvami in laki COLOR domuje na Prešernovi 18, ali po domače povedano v Skazovem mlinu, dostop je urejen. Kar je za tako trgovino še posebno pomembno pa — velik parkirni prostor omogoča, da lahko vse kupljeno brez velikega naprezanja spravite v avto. In kar je danes tudi važno: s cenami so konkurenčni, če česa nimajo, hitro naročijo, potrudijo se, da je rok dobave kratek. Ja, v Skazovem mlinu ali na Prešernovi 18, je nova specializirana trgovina z barvami in laki. Če pa kupujete večje količine, se lahko dogovarjate . . . Vsega, kar je moč kupiti v trgovini z barvami in laki Color, se tako ne da našteti. Omeniti pa je treba barvo, ki je na naše tržišče šele prišla in jo proizvaja Color Medvode, to je barva JOTAMASTIC, posebnost te barve pa je, da lahko z njo barvamo preko rje. »Recimo, če imamo pločevino, ki je zelo zarjavela, jo lahko samo na grobo očistimo in pobarvamo s to barvo. Po tej barvi bodo radi segli tisti, ki si tudi sami kaj naredijo,« pravi Zvonko Vah, vodja te trgovine. In seveda, brez bojazni, če sami ne boste znali izbrati kaj primernega, lahko pričakujete nasvet. Med pestro ponudbo barv in lakov, pribora za barvanje, čistil in lepila, ne bo pretežko poiskati. V t vini se lahko oglasite vsak dan med 8. in 12. uro ali med 14. in 18. uro, ob sobotah pa samo dopoldne od 8. do 12. ure. Lahko pa jih tudi pokličete in vprašate, če imajo tisto kar iščete. Njihova telefonska številka je 851-831. Republiški zavod za zaposlovanje — območna enota Velenje OBJAVE POTREB PO DELAVCIH DELOVNA ORGANIZACIJA POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE DEL. IZK. NČ DČ ROK P. OD ŠT. DEL. Zveza svobodnih sindikatov Območna organizacija Velenje Prešernova 1, Velenje dipl. pravnik (z pravosodnim izpitom) dipl. pravnika 5 let NČ 15 15.000,00 1 Trgovina na drobvno Efenkova 61, Velenje ugodna ponudba: — pleteni puloverji moher 330 din — pleteni puloverji bombaž 420 din — visoki semiš škornji — otroške trenirke od 250 din dalje — trenirke Dunlop — spodnje perilo po ugodnih cenah Pridite, prepričajte se sami! Naj postane prodajalna HOLLY vaša prodajalna! DEŽURSTVA Občina Velenje V Zdravstvenem domu v Velenju: Zdravniki: • Četrtek, 4. aprila — dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Mi-jin, nočni dr. Zupančič in dr. Be-zlaj. Petek, 5. aprila — dopoldan dr. Kočevar, popoldan dr Grošelj, nočni dr. Mijin in dr. Pirto-všek. Soboto, 6. aprila in nedeljo, 7. aprila — dnevni dežurni dr. D. Vrabič, nočni dežurni dr. D. Vra-bič in dr. Vidovič. Ponedeljek, 8. aprila — dopoldan dr. V. Renko, popoldan dr. Friškovec, nočni dr. Kočevar in dr. Menih. Zobozdravnica: V nedeljo, 7. aprila — dr. Andreja Ambrožič-Korošec, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti. Lekarna : Ob sobotah in nedeljah je odprta dežurna lekarna v Velenju z enotirno^prekinitvijo med 12. in 13. uro. Na Veterinarski postaji v Šoštanju: Od 5. aprila do 12. aprila — Ivo Zagožen, dipl. veterinar, Je-rihova 38, tet.: 858-704. Na Veterinarski postaji v Mozirju: Do 7. aprila — Marjan Lešnik, dipl. veterinar, Ljubija, tel.: 831-219. Od 8. aprila do 14. aprila — Ciril Kralj, dipl. veterinar, Ljubno, tel.: 841-410. 12. stran naš čas ODMEVI, STRANKE 4. aprila 1991 Ne, ne damo Topolšice! Ob mnogih ekonomskih ukrepih grozi zastoj tudi bolnišnici v Topolšici pri Šoštanju. Ko smo brali izjavo tamkajšnjega direktorja, skoraj nismo mogli verjeti. Oddelek Planiko so tam preuredili, nabavili več sodobnih aparatov in omogočili oddelku za kardiologijo uspešno delo. Mnogi pacienti, ki se vračajo iz te bolnišnice, so z oskrbo in predvsem s strokovnostjo ter človečnostjo zdravnikov tam zelo zadovoljni. Že mnoga leta je poznana hiša, dom za pljučno bolne, ki je slovela v širšem prostoru, imela svoj renome. Tako je tudi danes. Vsi: mladi in starejši, radi zaidejo v to bolnišnico, ker vedo, da bodo dobro oskrbovani. Več tisoč delavcev je v velenjskem bazenu. Vsi ti so preveč navezani na drugi dom v Topolšici, in ne bodo pustili, da jim ga iztrgajo. Ni še dolgo, ko sem se sprehajal po sobah oddelka Planika. Bolniki iz Laškega, Zgornje Savinjske doline, Velenja Šoštanja, Šmartnega ob Paki. Vsi ti želijo zdravja. In nemalokrat jim to omogoči humana zdravnikova pomoč. Sicer pa vemo — rudarji so izpostavljeni težkemu delu. Prene-kateri teh hitro oboli in potrebuje tudi hitro pomoč. Kaj bi bilo s toliko pacienti, če bi — na to še pomisliti ne smemo — bila prijazna hiša v Topolšici ukinjena? Verjetno stvari glede tega ne bodo tekle gladko. Uprli se bomo skupno. Ekološko napol uničena dolina naj začuti še ta udarec? Še ta konček varnosti, ki je posebej za starejše tako potreben. naj bi bil izbrisan. Nikakor! Obisk odgovornih v Velenju in Topolšici prav zaradi tega mora dobiti pozitiven epilog. Upajmo! Viš Beg od bistva V svojih prispevkih o mojem odprtem pismu Republiškemu sanitarnemu inšepktoratu seje g. Jedovnicky vedno bolj oddaljeval od bistva. Moje pismo se je nanašalo na: primernost kurišč kotlov TEŠ za sežig poplavljenih zdravil, na mnenje, da bi postopek sežiganja snovi, ki bodo sproščale strupe, moral biti uvežban, in kako je nevtralizacija neuporabnih zdravil urejena drugod v Sloveniji. Za take postopke bi osebje moralo biti uvežbano na simulatorjih. ne pa, da bi že prvič v živo to počelo na občanih. Gospod Jedov nicky je javnosti napačno razlagal moje pismo. Pri tem je pozabljal na važno malenkost. Kot avtor pisma sem razlage, če so potrebne, dolžan dajati jaz in ne kdo drug. V odlomku iz pisma, ki ga je obravnaval, sem dvomil o pridobljenih potrebnih soglasjih in ne o strokovnosti Zavoda za zdravstvo Maribor. Tak dvom je bil upravičen zaradi negotovosti, ki jo je povzročilo prikrivanje nemerava-nega sežiga poplavljenih zdravil. Iz iztrganih citatov in z drugačno povezavo stavkov je mogoče spreminjati smisel mojega pisma in tvoriti protislovja. S takimi miselnimi igricami se lahko kratkočasi, če nima pametnejšega dela. Tvoriti dokaze na tak način pa je stvar vesti. Gospod Jedovnicky ne pozna vsebine mojega pisma »VGB«, a že ve, da bodo v odgovoru ocenjevali ZZV Maribor. V svojih strokovnih publikacijah se »VGB« že dolgo vrsto let ukvarja tudi s problemi zaščite okolja pred škodljivimi vplivi termoelektrarn. Škoda, da je g. Jedovnicky to prezrl. Kot strokovni delavec TEŠ ima neomejene možnosti, da bi na vsak delovni dan o nameravanem sežigu zdravil lahko razpravljal s katerokoli specializirano evropsko institucijo, a očitno tega ni storil. Ugotavljam, da ni bilo pripravljenosti za strpno in argumentirano javno razpravo o primernosti sežiga poplavljenih zdravil v TEŠ. O ostalih zadevah, ki jih je sprožil g. Jedovnicky bi se lahko mnogo bolje pogovorila ob kavi, ne da bi težila bralcem »Našega časa«. Zaključujem razpravo, kakršne si nisem želel. S. Lipnik Škale 130 Nekomu kot opomin Pišem vam iz službe. Moje okno je obrnjeno proti Paki. Ura je 15.40. Kot vsak dan imam tudi danes odprto okno in kot vsak dan tudi danes slišim jok približno dve leti starega otroka in pijan glas njegovega očeta. To se dogaja vsak dan! Na jok mi gre, ko vidim, kako oče vleče otroka za sabo. Mar je on kriv, da je oče brez službe(?), da pije, da je grob z njim? Kako se naj ta otrok smeji, ko pa vsaj kakor vidim z njim ne ravna tako kot se z malčkom ravna. Ta je na svetu zato, da ga ljubimo, ne pa, da mu v stekleničko nalivamo vina, ko mu zmanjka mleka. To je namreč storil njegov oče na križišču pri avtobusni postaji. Šla sem mimo in tako kot drugi videla na lastne oči. A, nisem dovolj močna, da bi se merila s pijanim človekom. Morda boste rekli, kaj me to sploh briga. Pa me. Tudi sama sem mati dveletne punčke. Ne morem gledati mirno na človeka, ki z otrokom ravna kot s stekleni- Najraje bi zavpila do nekega socialnega zavoda, da bi se delavci slednjega ozrli okrog sebe in videli otroka, ki trpijo, pa ne po lastni krivdi, ampak po krivdi nas, odraslih. Z objavo želim nekoga opomniti na dogajanja okoli nas. M. A. Pripis: Poklicali smo na Center za socialno delo Velenje in izvedeli, da omenjeni primer že obravnavajo. Vendar stvari ne morejo izpeljati v kratkem času. Najbrž primeri, kakršnega je opisala naša bralka, niso tako redki. Naj tistih, ki takšna in podobna dogajanja v svoji bližini vidijo, ne bo strah zavrteti telefonske številke omenjenega centra, morda vrtca, šole in koga opozoriti na to. Kajti vse prijavljene primere vsaj na centru, vzamejo zelo resno. V medicini merijo pritisk z aparati. Država je šla dlje: z aparatom ga zna tudi povečat. Vlada Bulatovič-Vib Čas prebujenja Pomlad je torej tu in s svojo značilno barvo oznanja, da je zime konec. Cvetoči zeleni pomladni rastlinski grmi _na hitro prekrijejo človeško krutost do nje. Resnično hvaležno obnašanje narave, da zakrije človeškim očem njegovo nezvestobo in neprimerno obnašanje. Velenje je mlado mesto. Pogled po njegovih ulicah in zelenicah pa zbodejo v oči različni odpadki človekove malomarnosti. Hudo je, ker s slabim vedenjem uničujemo trud komunalcev ter pozabljamo na leta preteklosti pravzaprav, mnogih, ki so s prostovoljnim delom želeli na nek način občutiti zadovoljstvo na jesen življenja. Misli mi uhajajo in burijo spomine izpred 30 let in vsa leta po njih na izgradnjo mesta, na vse delovne prostovoljne akcije. Danes obsojamo preteklost in s slabim obnašanjem plačujemo visok komunalni davek. Stopamo v nov čas, ekonomske krize pa ne bo moč premagati brez našega kulturnega odnosa do marsikaterih stvari. Brez zamere, napake nastajajo že v družini, ko ob otrokovem zaznavanju okolja zanemarimo red ter čistočo in mu z metanjem nekoristnih predmetov na nepravo mesto dajemo kaj slabe zglede za prihodnost. Lastna iniciativa seveda tudi šolski mladini ne bi škodovala. Hoja preko zelenic, nespoštova-nje družbenega premoženja ji nikakor ne more biti v ponos. Zelene straže so sicer že ene od njihovih dobrih namenov, ki pa bi bil gotovo bolj učinkovit, če bi delovale skozi celo leto. Na vrsto nepravilnosti bi lahko človek opozarjal, jih našteval. Morda pa upanje, da se bo grobo odstranjevanje košev za smeti, razbijanje ulične razsvetljave, brezvestno ponašanje na trim stezi umaknilo in dalo prednost spoštovanju in tako prispevalo svoj delež k zadovoljstvu vseh nas. Seveda, napake so tudi drugje, pri odgovornih: urbanistih, arhitektih, gradbincih. Lep primer njihvega »dela« je prehod iz Rudarske ceste na dvorišče Standarda. Zato: izogibajmo se ustaljenim napakam, bodimo praktični, ustvarimo si lepšo prihodnost za nas in bodoče generacije. To zmoremo, le malo dobre volje, spoštovanja in razuma je za to potrebnega. Ž. M. Jezik naš domači... Vedno znova se rad domislim misli, kijih je v Pismu napisal veliki slovenski estet in pisec Oton Župančič. Citiram: »V slovenščini je shranjena vsa skrb in gorečnost naših reformatorjev, ves up in strali Prešernov, vsa šegavost mladega Levstika in ogorčenost njegovih poznejših let, eleganca Stritarjeva, otožnost Gregorčičeva, borbenost in tišina Cankarjeva, jecljanje Aleksandrova, melodioznost Kettejeva. Strune vseh teh morajo brneti v tebi, ako hočeš slovenski besedi dati vso polnost in sočnost pravega občutja.« Kako je z našo pisno in govorjeno besedo danes? Podlegamo bolj kot kdaj tujim jezikovnim vplivom in v besedišču mrgoli anglizmov. germanizmov in srbohrvatizmov. Jasno je, da tujk, ki prihajajo k nam s tehnologijo, ne bomo zavračali. V govorjenju so nas popolnoma omrežile vulgarne srbo-hrvatske besede in fraze. V javnih občilih, od republiških do občinskih, mrgoli slovni-ških in pravopisnih napak. Da ne govorimo o skladenjskih. Tako je le mah) mest v sporočilih, kjer bi uporabljali za naklonskimi glagoli nedoločnik. Napišemo: Želim, da bi doživel praznik. Prav pa bi bilo: Žetim doživeti praznik. Skoraj nikjer ne upoštevamo glavne premene v pregibanju besed. Ta pravi, da nakoncu morfemov, ki se končajo na c, č, ž, š, j, dž, pišemo e in ne o. Kar pravcata vojna je v časopisu zdivjala zaradi pisanja: z Bushem. Nekateri novinarji so zagovarjali z Bushom . . . Hitrica botruje mnogo napakam v sporočilih. Novinarski jezik še nikoli ni bil temeljito prečiščen. Spodrsljaji pa se kažejo ludi v uradnem dopisju in literaturi. Kako vendar rešiti vse to ? Kako je z eleganco in melodioznostjo pisane besede ? Danes tudi naš narod bije boj za ohranitev naše indentitele. Rekli in zapisali smo, da hočemo ostati neodvisen in svoboden narod. Tak mora ostati tudi slovenski jezik. Lep. prečiščen, tak. ki bo zapel tako. kot je zapisal Ivan Cankar. Postati mora lep. prazničen. Ničesar drugega nas ne povezuje tako kot jezik, ki je najpomembnejše komunikacijsko sredstvo. Najtrša in najžlalitnejša vez med ljudmi. Naš jezik ne sme utoniti v morju tujih besed. Berem v časopisju besedne zveze, kot so: par dni. vrsta dogovorov, ima željo videli, in še in še .. . Ali ni lepše, domače: Želi videti? Prebral sem še takole zapisano misel: Nosilec razreševanja problema deponije komunalnih odpadkov bo v prihodnje skoraj gotovo Uprava za varstvo okolja in urejanje prostora. Kopičenje rodilnikov je vse prej kot lahkotno. Ali bi ne bilo bolje zapisati: Vodja za razreševanje problemov deponije . . . Sicer pa — rekli bi — hitimo. Pa vendar jezik lahko čistimo. Tako dela 7 Dni v Jezikovni rubriki. Pristavil bi le. da bi raje pobiral in z menoj mnogi drugi, misli o aktualnih jezikovnih spodrsljajih, kot ono o Svinjskih komentarjih Tribune. . . Redke so občinske skupščine, ki jim ni vseeno, kako so napisana vsa uradna obvestila in zapisniki sej. Za vzgled vsem je lahko slovenjgraška občina, ki prepusti lektoriranju zadnjo besedo. Vsepovsod trdimo, da je šola kriva za nepismenost ljudi. Saj ni res! Vsa javna občila, in sporočila, nenehno in nevsiljivo učijo bralce slovenščine. Ali se tega dovolj zavedamo? Res je — radi bi prisluhnili naslovni misli, in radi bi. da bi strune naše zgodovine brnele v nas. da bi naš jezik z vsakim dnem postajal bolj omikan, in zato domač in lep. Viš S tisočletji je človek izgubil rep. Razvoj gre naprej. Danes izgublja glavo. Tone Fornezzi-Tof POOOOOOOOOOOOOOOCXXIOOOOOOOOOOCXIOOOOOOO^^ Regionalizem je ključ do suverenosti Za zakon o delavski Eden bistvenih problemov, ki se danes pojavljajo v slovenski politiki, poleg velikih tem kot so suverenost ali na-cija, je ustroj in funkcioniranje države kot take. Ti problemi, ki se danes radi interpretirajo kot nebistveni problemi, so točke na katerih bo suverenost padla na izpitu ali pa ga bo naredila z odliko. V Liberalno-demokratski stra-niki ne smatramo, da bo s suverenostjo kar naenkrat konec vseh problemov, vseh kontradiktornosti, vseh nesmislov, ki nam jih je naložila zvezna država. Poleg nedvomno odlučujočega eko-nomsko-razvojnega motiva, socialne funkcije in odprtosti v Evropo, nas predvsem zanimajo čisto konkretne sfere bivanja posameznika v državi. Ko se danes soočamo z različnimi predlogi, kako naj slovenska država funkcionira, so za nas tri bistvene točke, ki so imanetne praktično vsakemu liberalizmu : 1. policentričnost odločanja 2. svobodno podjetništvo 3. človekove pravice V tem trenutku morda najpomembnejši kotjJlikt v slovenski družbi je konflikt med zagovorniki centralistično urejene države ter med zagovorniki policentričnega in regionalnega razvoja Slovenije. Ustavna razprava je pokazala da se oblastna koalicija Demos zavzema za enotno nacionalno državo, ki podra- 1. enodomni parlament (torej parlament, kjer odloča kvantiteta — številčnost volivcev) 2. centralizacijo odločanja (predvsem v t i. družbenih dejavnostih, davčni, socialni, razvojni . . . politiki) V nasprotju s to koncepcijo se v LDS zavzemamo za regionalen razvoj Slovenije in za tak okvir, v katerem je mogoče razumno usmerjati razvojne procese in organizirati sistem lokalne samouprave. Seveda to zavzemanje ne izhaja iz kakega posebnega genialnega prebliska ali iz načelnega nabiranja političnih točk, ampak je odraz čisto preverjenih empiričnih dejstev, ki jih z vedno večjo pozornostjo spremljajo in sprejemajo za pravilna tudi v Evropi. Upoštevanje regije kot razmeroma zaokrožene geografsko-družbene enote, ki je ne opredeljujejo nujno le nacionalni vidiki pomeni na eni strani uvajanje policentričnega razvoja postin-dustrijske družbe, na drugi strani pa ima takšna politika funkcijo korektiva — preprečuje negativne posledice spontanega razvoja v prostoru. In kaj to pomeni? Pomeni seveda določeno nezaupanje v državo, bi rekli v strankah Demosa (jih že slišim). In tokrat imajo prav. Da, gre za nezaupanje v centralne institucije sistema. Po svoji notranji logiki se te institucije počasi prilagajajo spremembam, običajno pa razvojno-lokalnih problemov niti ne poznajo. To so toge službe, ki so pripravljene združevati moč in sredstva, popolnoma nepripravljene pa so na reagiranja iz okolja in komunikacijo z posameznimi subjekti in nosilci razvoja. Interes centralistično urejene države je jasen. Držati vse konce in vzvode moči v svojih rokah. Tipičen primer je seveda danes cestni dinar. Dražji bencin so plačevali vsi vozniki v Sloveniji, (Štajerc najbrž z dobro voljo, da gre za izgradnjo avtocestne povezave z Ljubljano), denar pa bo šel v druge namene (vojska, policija). To je seveda eklatanten primer ali nepoznavanja problematike ali namernega goljufanja ljudi. In to počnejo te institucije, podložene z zvrhano mero pritiska Demosovih strank, vseskozi, odkar so na oblasti, še na mnogih drugih področjih (energetika, ekologija, zdravstvo, šolstvo, kultura). In s tem se seveda ni mogoče strinjati. Ne gre samo za metode, ki so tako ali tako zelo sporne (neobveščenost direktno prizadetih okolij ali segmentov), gre seveda predvsem za cilje. Cilj, ki so si ga zadale Demosove stranke, narediti državo, ki bo močna predvsem na vojaško-policij-skem področju, z občasnimi intervencijami v velike gospodarske sisteme z namenom preprečiti socialno nezadovoljstvo, vse to pa pod masko suverenosti, za Liberalno-de- mokratsko stranko ni pravi cilj. Za nas je cilj moderna država, ki bo svojo suverenost izkazovala na drugih področjih. In tu bi regije morale biti enakovredne čisto političnim ciljem, ki jih zastopajo politične stranke, pri odločanju o državnem proračunu, razvojni politiki, prometu in zvezah, urbanizmu in prostorskem razvoju, infrastrukturi, socialni politiki, družbenih dejavnostih in ekologiji. Ta bistveni moment pa zahteva predvsem pritisk periferije. Zato bomo v Liberal-no-demokratski stranki stopnjevali pritisk do tiste mere, ko bo v Sloveniji priznana poleg Ljubljane in njenih satelitov tudi ostalim pokrajinam in periferiji vloga, ki si jo zasluži. Da ne bo npr. Velenje še naprej le nekakšen bazen za pohlepnost centralnih zahtev. Medtem ko se Šaleška dolina pogreza pod težo ekoloških problemov, pa največja sredstva, ki jih Velenje odvaja v republiko odhajajo za namene »ljubljanske province«. Pa za nekakšno vojsko in policijo. Ne, res hvala lepa za takšno državo. In če bomo to molzenje in nategovanje dopustili še naprej, potem se pač lahko zahvalimo sami sebi. Monopolist se namreč še nikoli ni zahvalil. Dragan Marlinšek Liberalno-demokratska stranka VELENJE in socialni participaciji ! Participacija vemo — in bomo, kot vse kaže, še presneto bolje vedeli — kaj pomeni v zdravstvu. Če je govora o delavski participaciji, potem pa gre za sodelovanje ali udeležbo delavcev pri odločanju; najprej znotraj podjetja in nato še zunaj njega, v javnosti —■ da ne rečemo družbi, ker je pri nas premnogim ta beseda, nekaterim čez noč, postala sumljiva. In če je govora o socialni participaciji, potem gre za medsebojni vpliv ljudi na odločanje v globalni, celotni družbi. Torej je nekdo za splošno in neosebno oblikovan predpis o delavski in socialni participaciji, po katerem bi se morali ravnati nosilci pravice in dolžnosti in oblastni organi. Saj to pomeni zakon, takšen predpis. Vendar občeveljavno pravilo je, da je nekaj ljudem potrebno, če čutijo iskreno potrebo ali željo po tem nekaj. Naravnost rečeno: ali ljudje resnično čutimo potrebo ali željo po takem zakonu? Rekli bi: kakor kdo! Nekatere so naše sedanje zapletene in prelomne družbene, gospodarske, politične razmere tako dotolkle, da so se vdali v usodo in si zato že tako malokaj želijo, da so tudi z vsakršnimi drobtinicami pri odločanju zadovoljni. Drugi v naših sedanjih razmerah, kakršne so, dobivajo vedno več in si zato želijo, da se glede odločanja le ne bi kaj spremenilo. Ogromno pa nas je, ki smo nekje med prvimi in drugimi in si zato želimo in potrebujemo participacijo pri odločanju. A pri tem se delavci precej zanašamo na določila o obveščanju in soupravljanju v kolektivnih pogodbah, pa čeprav to niso zakoni, vrh tega pa številne pa-nožne kolektivne pogodbe še sklenjene niso in bodo po vsej verjetnosti za delavstvo ponekod bolj blažev žegen. Tisti, ki je za zakon o delavski in socialni participaciji, potemtakem ravna prav. Z zakonom bi bilo treba opredeliti vsaj organiziranje in oblikovanje svetov zaposlenih v podjetjih in javnih ustanovah, volitve članov svetov, pravice in dolžnosti svetov in predstavnikov zaposlenih, temeljne pravice sindikata v podjetjih in javnih ustanovah, varovanje in zaščito sindikalnih delavcev in zaupnikov zaposlenih, sodelovanje med sveti in sindikatom .. . Pa tudi za zaposlene v državnih organih bi v tem zakonu bilo treba opredeliti to problematiko. Klub delegatov Stranke demokratične prenove Slovenije je Skupščini Republike Slovenije predlagal, da začne postopek za sprejem takega zakona, poleg tega tudi njegovo okvirno vsebino. In za ta predlog bi se kazalo širše zavzeti. Predsedstvo Stranke demokratične prenove Velenje ČETRTEK 4. APRILA PETEK 5. APRILA SOBOTA 6. APRILA NEDELJA 7. APRILA PONEDELJEK 8. APRILA TOREK 9. APRILA TV SLOVENIJA I TV SI TV SI TV SLOVENIJA I HTV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 8.20 9.00 9.25 9.55 10.50 14.50 15.30 16.00 17.00 17.05 17.55 18.05 18.40 19.00 19.30 20.05 21.10 22.15 22.35 0.00 Video strani Grizli Adams, 45 del ameriške nanizanke Mostovi J. le Carré: Popolni vuhun, angleška nadaljevanka, 3/7 Video strani Video strani Mostovi, ponovitev Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Freud, dokumentarna oddaja Že veste Po sledeh napredka ZBIS: Štirideset zelenih slonov, 5/7 Risanka Tv dnevnik 2 Simenon, tv nanizanka, 11/13 Tednik Tv dnevnik 3 Sova: Ti in jaz, angleška nanizanka, 3/10. Kriminalna zgodba, ameriška nanizanka, 21/22 Video strani TV SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski program, poskusni prenosi. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Ljubljana. 19.30 Tv dnevnik. 19.50 Ljubljana: SP v hokeju na ledu skupine B: Francija—Norveška, prenos. 22.15 Zdaj pa po slovensko: Ti tam, šesti v drugi klopi . . izobraževalna oddaia, 7/10. 22.40 Večerni gost Jernej Repovž. 23.30 Yutel. eksperimentalni program. HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Jelenko. nanizanka za otroke. 10.00 Šolski spored (do 11.55). 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski spored. 15.45 Otožna jesen, dramska nanizanka. 16.30 Video strani. 16.45 Poročila 16.50 Tv koledar 17.00 Jezik, poljudnoznanstveni film. 17.30 Hrvatska danes 18.15 Jelenko, nanizanka za otroke. 18.45 Martinska-martinique. potopis. 19.15 Energija, ekonomija, ekologija. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Spekter, politični magazin. 21.05 Kviz-koteka 22.20 Tv dnevnik 22.40 Glasbena scena, pred glasbenim bienalom 91. 23.40 Yutel. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8..35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop 10.10 Lov na zilinder. veseloigra, pon 12.05 Kolo sreče 12.45 TV-borza 13.35 Bingo. 14.00 Ghostbusters, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop 15.50 Kadeče pištole 16.45 Make up in pištole. 17.40 Poročila. 17.50 Teddy Z, serija (Jon Cryer) 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer. Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Kryptonov faktor, moderator Jörg Draeger. 21.00 Mož iz San Fernanda, ameriški. 1978 (Clint Eastwood). 23.00 Poročila. 23.20 Callar, kriminalka, 1974 (Edward Woodward). 0.55 Petek, trinajstega. RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 9..05 Znova ti 9.30 Dvanajst plus ena. znanstveno-fanta-stični, 1982 (Jerry Lewis). 11.00 Tvegano! 11.30 Sov. 12.00 Cena je vroča 12.35 Policijsko poročilo. 13.00 Poročila. 13.10 Hammer. 13.25 Santa Barbara. 13.25 Springfieldova zgodba. 15.10 Divja roža. 15.55 Buck James 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Moški za šest milijonov dolarjev 18.45 Poročila. 19.20 21. Jump Street 20.15 Fantomas grozi svetu, kriminalna komedija, 1966 (Jean Marais, Louis de Funes). 22.05 Poročila. 22.15 Mlade pištole (Young Guns), vestern, 1988 (Emilio Èstevez, Kevin Sutherland).0.10 Pištolarji s Casa Grande, vestern, 1964 (Alex Nicol). 6.00 Poslovni raport. 7.00 Za otroke 8.30 Eurobics. 9.00 Smučarski poleti. 11.30 Eurobics. 12.00 Golf, Firence. 13.00 Smučarski poleti. 13.30 Rally. 14.00 Smučanje. ZDA. 19.00 Smučanje. prosto stil. 19.30 Novice. 20.00 Konjeništvo. 21.00 Deskanie 22.00 SP v hokeju: Japonska—Nizozemska. 0.00 Novice. 0.30 Tenis, Estoril. TELE 5 Ike, serija (Lee Remick la. 22.00 Dan, ko je zei 8.50 Video strani 9.00 Klub Klobuk 10.10 Simenon, tv nanizanka, 11/13 11.00 Video strani 15.20 Video strani 15.30 Sova, ponovitev 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Tednik, ponovitev 18.10 Zgodbe o Poluhcu: Kako je Poluhec prevaral... lutkovna igrica, 8/12 18.25 Mesečeva ura, angleška nadaljevanka, 3/6 18.50 Risanke 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Tv dnevnik 2 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Rdeča zastava nad Tibetom, avstralska dokumentarna oddaja 21.15 J. le Carré: Popolni vohun, angleška nadaljevanka, 6/7 22.15 Tv dnevnik 3 22.35 Sova: Dragi John, ameriška nanizanka, 7/23, Super policaja, ameriški film 0.30 Video strani njEsnsnnsm 16.00. Satelitski programi, poskusni prenosi. 16.20 Ljubljana: SP v hokeju na ledu skupine B: Jugoslavija—Japonska. prenos. 19.00 Videomeh, ponovitev 46. oddaje 19.30 Tv dnevnik 19.50 Ljubljana: SP v hokeju na ledu skupine B: Francija—Italija, prenos. 22.15 Oči kritike. 22.55 Videonoč. HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Povejte mi, kaj naj delam, dokumentarna oddaja za mlade. 10.00 Šolski spored (do 11.55). 12.00 Poročila 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski spored. 14.25 J. Gofovac Morana. opera 16.30 Video strani 16.45 Poročila. 16.50 Tv koledar. 17.00 Znanstveni razgovori. 17.30 Hrvatska danes. 18.15 Povejte mi, kaj naj delam, dokumentarna oddaja za mlade. 18.45 Polna hiša 19.10 Snježko Bijelič. risana nanizanka. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Po stranskih cestah, ameriški film. 21.40 Duoptrija, talk-show. 22.30 Tv dnevnik 22.50 Slike časa. 23.50 Yutel, nato video noč. SATELITSKA TV SAT I 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica 9.50 Teleshop 10.10 Kadeče pištole. 11.05 krvpotonov faktor. 12.05 kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Dino, znanstveni šov za otroke. 14.25 Bolnišnica. 15.10 Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Paradiž. 16.45 T .J. Hooker. 17.40 Poročila. 17.50 Teddy Z. 18.15 Bingo 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Prekletstvo sfinge, grozljivka. 1981 (Lesley-Anne Down, Frank Langella). 22.05 Poročila. 22.15 Lahko začneš moliti, kriminalka. 1968 (Alain De-lon, Charles Bronson) 0.10 Capone, ameriški, 1975 (Ben Gazzara, Sylvester Stallone). RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa 9.05 Znova ti. 9.30 Neptunova hči, plesni, 1949 (Esther Williams) 11.00 Tvegano! 11.30 Šov 12.00 Cena je vroča. 12.35 Policijsko poročilo 13.00 Poročila 13.10 Hammer 13.35 Santa Barbara. 14.25 Springfieldova zgodba. 15.10 Divja roža. 15.55 Narodna glasba 17.15 Cena je vroča 18.00 Moški za šest milijonov 18.45 Poročila. 19.20 Nazaj v preteklosti. 20.15 Airwolf. 21.05 Loterija. 21.15 Grad ob Vrbskem jezeru. 22.15 Nogomet. 23.10 Poročila. 23.20 Tutti Frutti (3D). 0.20 Ločitev po francosko, komedija. 1986 (Francis Perrin). 1.55 Black Killer (Črni morilec), vestern, 1971 (Klaus Kinski). 3.20 Hudičeva dediščina, triler, 1952 (Gene Kelly). H'll-HJ-l 6.30 Dobrojutro. Bino 11.30 Hop ali top 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.30 Ro-binsonovi, Chack, Divje življenje. 15.30 Wildcat. 16.00 Igra z ognjem. 16.25 Poročila. 16.35 Bim. barn, bino: Smrkci, Mijuku, Kraljica, Ghostbusters. 18.35 Robinsonovi, Smrkci. 19.20 Poročila. 19.30 Bliskovito. 20.00 Mesto, 50 Poroči-lOČila, Tv dežela, reka. 20.25 Hop ali top 21.00 -------'i — o—21.50 mlja pi film, 1974 (Jackie Cooper. Stella Stevens). 23.15 Hej Babu Riba (Ples na vodi), jugoslovanski film, 1986 (Gala Videnovic. Relja Bašič). 1.05 Bliskovito 88 9.20 ZBIS: F. Rudolf: Štirideset zelenih slonov, 5/7 9.40 Zgodbe o Poluhcu: Kako je Poluhec prevaral... lutkovna igrica, 8/12 9.55 Alf, ameriška nanizanka, 23/38 10.45 Zgodbe iz školje 11.45 Večerni gost: Janez Repovž 12.30 Oči kritike 13.10 Video strani 14.10 Video strani 14.20 Marlbo.ro music show, ponovitev 14.50 Sedem na en mah, slovaški mladinski film 16.20 Sova, ponovitev 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Športni dogodek 18.30 Zdaj pa po slovensko: Ti tam, šesti v drugi klopi, ponovitev izobraževalne oddaje, 7/10 19.05 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 19.59 Utrip 20.20 Žrebanje 3x3 20.35 Lennon, ameriška oddaja ob 10-letnici smrti Johna Lennona 22.10 Tv dnevnik 3 22.30 Sova: Na zdravje!, ameriška nanizanka, 6/10, Twin Peaks, ameriška nadaljevanka, 21/21, Park je moj, ameriško-kanad-ski film TV SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.00 Yutel, eksperimentalni program 18.00 Muppet show: Mac Davis. 18.30 Zagreb: Rokomet (ž), pokal I HF, polfinale: Lokomotiva—Kopenhagen, prenos. 19.50 Ljubljana: SP v hokeju na ledu skupina B — Avstrija—Norveška, prenos. 22.15 Končnica DP v košarki (m), polfinale: POP 84—Zadar, posnetek iz Splita 23.30 Satelitski programi, poskusni prenosi. HTV 1 11.30 Čudežni svet živali. 12.00 Danes skupaj. 12.30 Izbrali smo za vas. 13.00 Rumpelstilsken. ameriški film za mlade. 14.30 Mixer M. 15.15 Sedmi čut 15.25 Zaklad morja, film B Marjanovi-ča. 15.40 Dalmacija, ljubezen moja, oddaja narodne glasbe. 16.10 Tv teden. 16.25 Poročila. 16.30 Tv aukcija. 18.00 Berači in sinovi, dramska nanizanka. 18.55 Denver, zadnji dinozaver, risana nanizanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Intervju tedna. 20.15 Prepad, ameriški film, 22.25 Izseljena Hrvaška: Romunija, 2. del. 22.55 Tv dnevnik. 23.15 Športna sobota. 23.35 Fluid, zabavno-glasbena oddaja. 0.20 Yutel. SATELITSKA TV SAT 1 7.30 Dobro jutro. 8.30 Paradiž 9.30 Gospodarski forum. 10.00 Prekletstvo sfinge, grozljivka. 12.05 Kolo sreče. 12.45 Bingo. 13.10 Hotel 14.00 Mokri asfalt, kriminalka, 1958 (Martin Held, Horst Buchholz). 15.25 Na poti v Stur-gies, potopis. 15.50 Testi za gledalce. 16.15 Zapp 16.40 Neon Rider 17.35 Dobitek za Sat 1.17.50 Teddy Z. 18.15 ;inao. 18.45 Poročila. 18.50 Qu 19.30 Kolo sreče, od danes tudi ob sobotah. 20.15 Šefova žena (The Boss' Wife), kriminalka, 1986 (Daniel Stern. Arielle Dombasle). 21.50 Poročila. 22.05 Alien Nation. 23.00 Top model, Enajst dni, enajst noči, drugi del filma 0.25 Capone, film, pon. 6.00 Poslovni raport. 7.00 Za otroke 8.30 Eurobics. 9.00 SP v karateju. 9.30 Hokej. 11.30 Eurobics. 12.00 Golf. 13.00 Smučarski poleti. 13.30 Rally. 14.00 Smučanje, Aspen 15.00 Tenis, Estoril 18.00 Konjeništvo. 19.00 Smučanje. prosti stil. 19.30 Novice 20.00 Jadranje. Canberra. 21.00 Wrestling. 22.30 Velika kolesa. 23.00 SP v hokeju: Francija—Italija. 1.00 Novice 1.30 Kriket: Vzhodna Indija—Avstralija. 2.30 Tenis, Estoril. TELE 5 6.30 Dobrojutro, Bino 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.30 Ro-binsonovi, Teddy Monster. 14.35 Reklamni boben. 15.30 Wildcat. 16.00 Igra z ognjem. 16.25 Poročila. 16.35 Bim, barn, bino: Igra za otroke. 16.50 Smrkci, Mijuki, Kraljica, Smrkci. 18.25 Galaxy Rangers, H. Finn. 19.20 Poročila 19.30 Bliskovito. 20.00 Mesto, dežela, reka. 20.25 Hop ali top. 21.00 Ring je prost. 21.50 Poročila. 22.00 Banzai Runner, policaj dela red. ameriški, 1986 (Dean Stockwell, John Shepherd). 23.25 Reno, Nevada, ameriški, 1987 (Jeffrey Osterhage, Lisa Blount). 1.05 Bliskovito 88. RTL PLUS 6.00 Moški za šest milijonov. 7.10 Saurirji, Striček Bill. 8.00' Za otroke. 9.30 Klack. 10.10 Jetsonsi Mr T 11.00 Spiderman, Robocop. 12.05 Kapitan N. 12.35 He-man. 13.00 Super Mario Brothers. 13.25 Želve. 13.45 Ra- ?azzi. 14.30 Kakor pes in mačka. 4.45 Lassie. 15.10 Daktari. 16.05 Angel se vrača. 17.00 Cena je vroča. 17.45 Čudovita leta 18.10 Novo v kinu. 18.45 Poročila. 19.00 Nogomet. 20.15 Louis, komedija, 1983 (Louis de" Funes). 22.00 Dall-As. 23.00 Grške smokvice, seksi komedija, 1976 (Betty Verges). 0.40 Fans, Fans (The She-erleanders), erotična komedija, 1972 (Jovita Busch). 2.00 Grške smokvice. 3.30 Fans. 4.45 Airwolf. J-HJ.l t 8.50 9.00 9.50 10.15 10.45 11.10 11.40 12.05 13.10 14.40 15.30 17.00 17.10 18.40 19.00 19.30 20.05 20.30 22.00 22.20 23.35 Video strani Živ žav Mesečeva ura, angleška nadaljevanka, 3/6 V znamenju zvezd, nemška dokumentarna serija, 5/12 Muppet show, Mac Davis, ponovitev Domači ansambli Obzorja duha Zelena ura, ponovitev Ona + on, ponovitev J. Galsworthy: Saga o For-sytih, angleška nadaljevanka, 12/26 Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Dober dan, tesnoba, francoski film Risanka Tv mernik Tv dnevnik 2 Marcel Buh: Posel je posel, slovenska nanizanka, 1/6 Zdravo Tv dnevnik 3 Sova: Kremplji in praske, ameriška nanizanka, 6/16, Kriminalna zgodba, ameriška nanizanka, 22/22 Video strani TV SLOVENIJA 2 14.00 Športno popoldne 15.50 Ljubljana — SP v hokeju, skupina B — Norveška:ltalija, prenos. 18.00 Športno popoldne, vključitev v rokomet Radnički:Debrecen ali ZG Cro-mos:CZ. 18.50 Ljubljana: SP v hokeju, skupina B Jugoslavija:Nizozemska, prenos. 21.00/21.15 Svet narave: Norci v Braziliji, angleška" poljudnoznanstvena oddaja. 21.50 Športni pregled 22.35 DP v nogometu — Partizan hajduk, reportaža. 23.05 Yutel, eksperimentalni program. HTV 1 9.30 Panorama 15, kronika v italijanščini. 9.45 Poročila. 9.50 Tv koledar 10.00 Dobro jutro, nedeljsko dopoldne za otroke. 12.00 Sadovi zemlje, oddaja za kmetovalce 13.00 Poročila 13.05 Daktari, filmska nanizanka. 13.55 Govorijo o zdravju. 14.25 Sestanek brez dnevnega reda. 17.00 Veni. vidi. 17.05 Trije novčiči v vodnjaku, ameriški film. 18.45 Mali leteči medvedi, risana nanizanka. 19.10 Tv fortuna. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 24 ur v življenju ženske. drama. 21.05 Nafta, tuja poljudnoznanstvena nanizanka. 22.00 Tv dnevnik. 22.00 Športni pregled. 23.05 Trio Orlando izvaja dela Mozarta. 0.05 Yutel. SATELITSKA TV SAT 1 8.05 Dinozaver Dino. 8.45 Neon Rider. 9.35 Zapp 10.00 Avto magazin. 10.30 Čar gora. 11.05 Šefova žena, komedija. 12.45 Bingo. 13.10 Hotel 14.05 Vi-deoteka. 14.30 Bitka za Rim. zgodovinski, 1960 (Daniela Rocca). 16.05 Od srca k srcu. 16.30 Drops, novi kviz za velike in male 17.05 Cesar ljubi Kleopatro. komedija. 1964 (Kenneth Connor). 18.45 Poročila. 18.50 Športni klub. 19.30 Pozor, kamera, nova serija s Chris Howland. 20.00 Dekleta z Im-menhofa, nemški, 1955 (Heidi Brühl). 21.45 Poročila. 22.00 Pogovor 23.15 Vzgoja krokarjev, španski, 1975 (Ge-raldine Chaplin). 1.05 Top model, pon. RTL PLUS 6.20 Kapitan N. Jetsonsi, Yogi. 8.00 Za otroke 9.30 Janko in Metka, ameriški. 1986 11.00 Tednik 12.05 Klasika 12.35 Nenavadne zgodbe. 13.00 Moj oče zunajzemeljski, Munsterjevi Ul-traman. 14.15 Pogovor s Heidi Brühl, nato Junak mojih sanj, komedija. 1960. 15.50 Cyrano in DArfagnan, pustolovski 1962 (Jose Ferrer). 17.50 Petrova glasbena revija. 18.45 Poročila. 19.10 Potovalni kviz, Španija 20.15 Hot dogs na Ibizi, komedija, 1979 21.45 Spiegel TV. 22.25 Prime Time. 22.40 Model in vohljač. 23.35 Ponoči ko zmrzuje kri. 0.00 Cona somraka. 0.25 Hitchhock prikazuje. 10.00 Moto šport. 10.30 SP v karateju. 11.00 Deskanje. 12.00 Športno popoldne: Jadranje, Tenis, Estoril, Zgodovina dirke v Flandriji, Hokej: Nizozemska—Poljska, Dirka jaht 19.00 Moto šport. 20.00 Avstralski nogomet. 21.00 Boks, prenos. 23.00 Svetovna liga ameriškega nogometa: London— Orlando. 2.00 Kriket. 3.00 Tenis, Estoril. 4.30 Velika nagrada motociklizma, prenos iz Avstralije. TELE 5 6.30 Dobro jutro, Bino. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.35 Bim, bam, bino: Odisej, Smkci. 13.30 P. O. P. 14.30 Nogomet, svetovna liga ameriškega nogometa. 17.00 Tednik. 17.15 Srce je adut, ameriški, 1984. 18.50 Ci-nematika. 19.30 Bliskovito 20.00 Mesto, dežela, reka. 20.25 Hod ali top 21.00 Orožje zakona. 22.00 Stiri pesti pospravljajo, TV film, 1975 (Michael Coby). 23.25 Popolna žrtev, film, 1985 (Chris Nash). 1.00 Ko je zemlja počila, film, 1986. H'H-HJ-H . .. nadaljevanje prenosa motociklizma iz Avstralije. 11.00 Svetovni šport. 11.00 Košarka. 12.00 Športno popoldne: Tenis, Estoril, Motociklizem na GP Avstralije, SP v hokeju: Norveška— Italija, Kolesarstvo v Flandriji. 19.00 Svetovna liga ameriškega nogometa, prenos. 22.00 Nogometni dokumentarec. 23.00 Motociklizem, avstraliia. 0.00 Hokej: Norveška—Italija. 2.00 Kriket: V. Indija—Avstralija. TELE 5 6.30 Dobrojutro, Bino, non stop risanke. 12.25 Scena D. 13.10 Tednik. 13.30 Normal. 14.00 Svetovna liga, ameriškega, tretja tekma. 16.30 Si videl veter, film. 18.10 Divje življenje. 19.05 Poročila. 19.15 Kritični magazin. 19.45 Bagdad Cafe. 20.15 Prosim, smejte se. 21.05 1 + 1 = 3, nemški, 1979 (Adelheid Arndt). 22.30 Nočna patrulja. 23.25 Norišnica. 23.55 Ring je prost. 0.50 Reklamni boben. 8.50 9.00 9.15 9.30 10.00 10.15 10.30 15.00 15.10 15.30 17.00 17.05 18.30 18.45 19.00 19.30 20.05 21.05 21.55 22.15 22.55 0.10 Video strani ZBIS: S. Rozman: Oblaček po- hajaček, 4/4 Obisk v mestu Živ-Žav Slovenski ljudski plesi — Ko- stel Utrip Zrcalo tedna Tv mernik Video strani Obzorja duha, ponovitev Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Zdravo, ponovitev Radovedni Taček: Boben Alf, ameriška nanizanka, 24/38 Risanka Tv dnevnik 2 V. S. Prichell: Poroka, angleška drama Osmi dan Tv dnevnik 3 400 let slovenske glasbe, 13. oddaja Sova: Avtostopar, ameriška nanizanka, 15/16, Seznam, ameriška nadaljevanka, 1/4 Video strani TV SLOVENIJA 2 16.00 Sateltiski programi, poskusni prenosi. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Ljubljana. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Po sledeh napredka. 21.00 Sedma steza, športna oddaja. 21.20 Rezervirano za šanson, šanson Rogaška 89. 22.35 Yutel, eksperimentalni program. 8.50 9.00 10.10 11.05 11.30 11.50 12.25 14.55 15.05 15.30 17.00 17.05 18.05 18.15 18.50 19.30 20.05 21.00 21.10 22.00 22.20 23.25 Video strani Zgodbe iz školjke, 15. oddaja Šolska TV — Zemljepisne posebnosti: Nevidni svet, 8/14 Šolska TV — angleščina, 9/16 Sedma steza Osmi dan Video strani Video strani Angleščina, ponovitev Sova, ponovitev Tv dnevnik 2 Šolska TV — Zemljepisne posebnosti: Nevidni svet, 8/14, ponovitev Periskopov raček: Programski jezik logo, 3. lekcija Formula BMX Risanka Tv dnevnik 2 P. Gibbs: Včerajšnje sanje, angleška nadaljevanka, 7/7 Novosti založb San Remo 91, 2. del zabavno-glasbene oddaje Tv dnevnik 3 Sova: Haggard, angleška nanizanka, 6/7, Seznam, ameriška nadaljevanka, 2/4 Video strani TV SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio 2 Koper. 19.00 Naša pesem: Nonet Vitra. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.35 Umetniški večer — Friedrich Schiller: Wallenstein. 23.20 Yutel, eksperimentalni program. HTV 1 9.15 Poročila 9.20 Tv koledar. 9.30 Čas za bajko, oddaja za otroke. 10.00 Šolski spored (do 11.55). 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski spored. 16.00 Potepanje po Sloveniji, dokumentarna oddaja. 16.30 Video strani. 16.45 Poročila. 16.50 Tv koledar, 17.00 Family Album. 17.30 Hrvatska danes. 18.15 Čas za bajko, oddaja za otroke. 18.45 Morje 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Boljše življenje, humoristična nanizanka. 20.50 Sedem dni v svetu, zunanjepolitična oddaja. 21.20 Tv dnevnik. 21.40 Energetska bodočnost Hrvatske. 22.3.0 Kinoteka Hollywooda: osvojiti vrhunec. 0.05 Yutel. HTV 1 9.15 Poročila 9.20 Tv koledar. 9.30 Mali svet. 10.00 Šolski spored (do 11.55) 12.00 Poročila 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski spored. 16.30 Video strani. 16.45 Poročila. 16.50 Tv koledar. 17.00 Portret znanstvenikov: Blais Pascal. 17.30 Hrvatska danes 18.50 Mali svet. 18.45 Hrvatska kulturna zapuščina. 19.15 Grašiči, risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Počitniška hiša, filmska nanizanka. 21.00 V velikem planu, kontaktna oddaja. 22.30 Tv dnevnik. 22.50 Kinoklub Evropa: Vi-kendica v gozdu, film Jirlja Meznela. 0.20 Yutel. SATELITSKA TV SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop 10.10 Dekleta z Immenhofa, komedija. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza 13.35 Videote-ka. 14.00 Alf v pravljični deželi. 21 epizod risane senje. 14.25 Bolnišnica. Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.55 Daniel Boone. 16.45 Cagney in Lacey. 17.40 Poročila. 17.50 Teddy 18.15 Bingo 18.45 Dober večer. Nemčija (Dieter Kronzucker). 19.15 Kolo sreče. 20.00 Sin z otoka. 21.00 Kletka norcev III, komedija, 1985 (Ugo Tognazzi). 22.45 Poročila. 23.00 Magazin. 23.45 Vzgoja krokarjev, španska drama. 1.40 Sin z otoka, pon. SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop 10.10 Cesar ljubi Kleopatro, komedija. 12.05 Kolo sreče 12.45 TV-borza 13.35 Bingo 14.00 Policijska akademija, Bolnišnica Sosedje 15.35 Teleshop 15.50 Bo-nanza 16.45 Matt Houston. 17.40 Poročila. 17.50 Teddy Z 18.15 Bingo 18.45 Dober večer, Nemčija 19,15 Kolo sreče. 20.00 MacGyver (Richard Dean Anderson). 21.00 Dvoboj na Wind Riverju, pustolovski, 1979 (Charlton Heston). 22.50 Poročila 23.05 Spiegel TV. 23.35 Pošastne roke, kriminalka, 1963 (Anouk Aimme Renato Salvatori). 1.05 MacGyver RTL PLUS 6.00 Halo Evropa. 9.30 Cosa Nostra italijanski, 1971 (Carlo Guiffre). 11.00 Tvegano! 11.30 Šov. 12.00 Čena je vroča 12.35 Policijsko poročilo. 13.10 Hammer, satira 13.25 Santa Barbara, 522. nadaljevanje. 14.25 Springfieldova zgodba. 15.10 Divja roža 15.55 Ga-laktika. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Moški za šest milijonov. 18.45 Poročila. 19.20 A-team, serija 20.15 Mini Playback Show. 21.15 Prvo hrepenenje, erotični, 1983 (Anja Schüfe). 22.55 Kulturni magazin. 23.25 Priložnost za ljubezen. 23.55 Poročila. 0.05 Magazin za moške 0.40 Kako je prišel česen na Angleško, komedija, EUROSPORT 6.00 Poslovni raport 7.00 Za otroke 8.30 Eurobics. 11.00 SP v karateju. 12.00 Konjeništvo. Konje Davisov pokal: Yu- 11.30 Eurobics Ì3.00 Tenis, Davisov pc :SSR 16.30 Tae kwondo. 17.00 No gometni dokumentarec 18.00 Deskanje. 19.00 Velika kolesa. 19.30 Novice 20.00 Hokej. 21.00 Superbouts. 22.00 Evropsko-ameriški nogomet. 23.30 Jadranje, Canberra. 0.30 Avstralski nogomet. 1.30 Novice. RTL PLUS 3.00 Halo, Evropa 9.20 Zvezde v Riu nemški, 1955 (Johannes Heesters) 11.00 Tvegano! 11.30 Šov. 12.00 Cena je vroča. 12.35 Policijsko poročilo 13.10 Hammer. 13.25 Santa Barbara 14.25 Springfieldova zgodba. 15.10 Divja roza. 15.52 Poročila. 15.55 Mini Playback Show. 16.45 Tvegano. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Moški za milijon dolarjev. 18.45 Poročila. 19.15 Knight Rider. 20.15 Clumbo: Pozabljeni mrtvec, kriminalka, 1989 (Peter Falk) 22.00 Politični magazin. 22.55 Zakon v L. A. 23.55 Poročila. 0.15 Camorra, italijanski, 1985 (A. Molina). 6.00 Poslovni raport 7.00 Za otroke 8.30 Eurobics 9.00 Evropsko-ameriški nogomet. 10.30 Moto šport 11.30 Eurobics. 12.00 SP v hokeju: Japonska—Nizozemska 14.00 Tenis: YU— čSSR. 16.30 Tae kwondo. SP 17.00 Košarka 18.00 nje uteži. 19.00 vice 20.00 EP 21.00 Wrestling sanje, gala 0.M 2.30 Kriket iPvjudu 18.30 Dviga-spanski goli. 19.30 No-v hokeju za ženske. 22.00 Umetnostno dr-Snukerji. 2.00 Novice TELE 5 TELE 5 6.30 Dobrojutro, Bino. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Mesto, dežela, reka 13.35 Popaj, H. Finn, Alvin. 14.40 Prosim, smejte se 15.30 Wildcat 16.00 Igra z ognjem. 16.25 Poročila. 16.35 Bim, barn, bino: Smrkci, Mijuki. Kraljica, Ghostbusters. 18.35 Robinsonovi, Smrkci. 19.20 Poročila. 19.30 Bliskovito. 20.00 Mesto, dežela, reka 20.25 Hop ali top. 21.00 Nočna patrulja. 21.50 Poročila. 22.00 Past pod morjem, akcijski, 1974 (David Janssen). 23.3Ì0 Popolna žrtev, ponovitev. 1.05 Bliskovito 88. 6.30 Dobrojutro, Bino. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Mesto, dežela, reka 13.30 Robinsonovi, Teddy Monster. Alvin. 14.45 Scena D. 15.30 Wildcat 16.00 Igra z ognjem. 16.25 Poročila 16.35 Bim, barn, bino: Smrkci, Kraljica, Ghostbusters. 18.35 Robinsonovi, Smrkci. 19.20 Poročila. 19.30 Bliskovito. 20.00 Mesto, dežela, reka. 20.25 Hop ali top 21.00 Prosim, smejte se 21.45 Pregled filmov. 21.50 Poročila 22.00 Sek na kolesih, erotični, 1982 (Daniella Poggi). 23.25 Ike. 0.15 Bliskovito 88 FILMNET 24 __tfBBBBBm^^^^ HLMNLI 24 ■ FILMNET 24 7.00 Decoy. gangsterski. 9.00 House-keeping. komedija. 11.00 Edge of the World, drama 13.00 Stacy's Knights, kriminalka (Kevin Costner). 15.00 Where Does It Hurt?, komedija (Peter Seilers»). 16.30 Superman, fantazijski (Christopher Reeve) 19.00 The Chalk Garden, klasični (Deborah Kerr). 21.00 Third Degree Burn, kriminalka (Virgi-..........Triagle, 7.00 Superman, fantazijski. 9.30 The Hunchback of Notre Dame, klasični (Lon den 13.00 11.15 The Chalk Gar-eserf Rats, vesternska nia Madsen) 23.00 The Iron Triagle, akcijski (Beau Bridges). 1.00 Night of the Creeps. grozljivka. komedija 15.00 Entertaining Mr Sloa-ne. 17.00 Secret Ceremony (Elizabeth Taylor) 19.00 Guts and Glory, drama (David Keith). 21.00 The Couch Trip. 23.00 Mishima 1.00 Endless Night, kriminalka. 7.00 Cyrano de Beraerac, francoski. 9.00 Walt Disney: Tale Spin. 11.00 Murderer's Row, vohunski. 13.00 Roma. grozljivka (Anna Magnani). 15.00 The in Crowd, komedija. 17.00 La Famiglia, drama (Vittorio Gassman). 19.1)0 Who's That Girl (Madonna). 20.45 Indiana Jones and the Last Crusade, pustolovski (Harrison Ford, Se-an Connery). 23.00 Amazing Stories. 1.00 Charmes 16, erotični spored. 1.30 Taxi Girls. 3.00 Purple Rain. (Prince). 7.00 Le Chemin Perdu, drama. 9.00 Walt Disney. 11.00 Looking for Mirac-les, drama (Greg Spottiswood). 13.00 Roma, Citta Aperta, dokumentarna drama. 15.00 Walt Disney: Tale Spin. 17.00 Permanent Records, drama (Alan boyce). 19.00 No Man's Land, akcijski (Charlie Sheen). 21.00 Muje-res AI Borde de un Ataque de Nervi-os, komedija. 23.00 Roxanne, komedija (Steve Martin). 1.00 Leadbelly. 7.00 The Humpbascked Horse, risani, 9.00 Love from a Strangers, klasična kriminalka. 11.00 Un Martin Rouge, drama. 13.00 Columbo goes to tne Guillotine, kriminalka. 15.00 Deadly Care, drama (Cheryl Ladd). 17.00 Pai-sa, drama (Carmen Sazio). 19.00 The Iron Triangle, akcijski (Beau Bridges). 21.00 Dirty Dancing, plesni (Patrick Swayze) 23.00 Sleep Well. Profesor Oliver, kriminalka (Louiss Gossett jr.).1.00 Nightlive, grozljivka. 7.00 Captain China, pustolovski (John Payne). 9.00 The McMasters (Buri Ives). 11.00 Jour de Fete, komedija 13.00 Dirty Dancing. 15.00 The Chalk Garden (Deborah Kerr) 17.00 Nightli-fe, grozljivka. 19.00 Las Riters, drama (Tom Berenger). 21.00 The Dark Side, kriminalkaa 23.00 Visionquest (Matt-hec Modine) 1.00 The Incredible Two-Haaded Transplant, akcijski (Bruce Dem). SREDA 10. APRILA TV SLOVENIJA 1 8.50 9.50 9.50 10.45 11.35 15.20 •15.30 17.00 17.05 17.35 17.50 19.30 20.05 22.05 22.25 23.10 1.00 Video strani Živ žav V. S. Pritchell: Poroka, angleška drama P. Glbbs: Včerajšnje sanje, angleška nadaljevanka, 7/7 Video strani Video strani Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Slovenija—Zima, ponovitev, 5/6 Risanke Klub Klobuk, kontaktna oddaja Tv dnevnik 2 Film tedna: Jezus iz Mon-treala, kanadski film Tv dnevnik 3 Fluid: Laurie Anderson, glasbena oddaja HTV Sova: Alf, ameriška nanizanka, 32/38, Seznam, ameriška nadaljevanka, 3/4, V znamenju zvezd, nemška dokumentarna serija, 6/12 Video strani TV SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio 2 Koper. 18.30 Slovenci v zamejstvu. 19.00 Tv Slovenija 2 — Studio Maribor 19,00 Poslovna borza. 19.15 Tv ruleta. 19.30 Tv dnevnik. 19.55 Športna sreda. PEP v nogometu Bayern:CZ. 22.00 Svet poroča. 22.45 Yutel, eksperimentalni program. HTV 1 9.15 Poročila 9.20 Tv koledar 9.30 Primeri kapetana Kuglofa, nanizanka za otroke. 10.00 Šolski spored, (do 11.55). 12.00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 Satelitski spored. 15.30 Okno v Cannesu. 16.30 Video strani. 16.45 Poročila 16.50 Tv koledar. 17.30 Hrvatska danes. 18.15 Primeri kapetana Kuglofa, nanizanka za otroke. 18.45 Video boom. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Smrt v Benetkah, itali-jansko-ameriški film. 22.15 Tv dnevnik. 22.35 Dokumentarni spored. 23.35 Yutel. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bol-iiverjt Kolo sreče 12.45 TV-borza. 13.35 Bin- iro ji nišnica. 9.50Teleshop 10.10 Dvoboj na Wind Riverju, pustolovski. 12.05 go. 14.00 Nora farma, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Nori Divji zahod. 16.45 Pod kalifornijskim soncem. 17.40 Poročila 17.50 Teddy Z 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija (D. Kronzucker). 19.15 Kolo sreče 20.00 Booker (Richard Grieco). 21.00 Lov na Pozejdona, kriminalka, 1978 (Michael Caine) 23.05 Poročila. 23.20 Petek, trinajstega. 0.10 Zgodovina filma. 0.25 Booker, ponovitev. RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 9.20 Modrost krvi, ameriški, 1979. 11.00 Tvegano! 11.30 Sov. 12.00 Cena je vroča 12.35 Policijsko poročilo. 13.10 Hammer 13.25 Santa Barbara. 14.25 Springfieldova ža. 15.55 Cips 1Š.45 Tvegano' 17.45 Igra 18.00 Mo- zgodba. 15.10 Divja roža 17.45 Igra ški za šest milijonov. 18.45 Poročila 19.15 Angel se vrača. 20.15 Gottsc-halk 21.15 Narodna glasba.22.10 Stern TV 22.50 Ženske po Sinnenovi. oddaja za ženske. 23.20 Dr. Westphall 0.05 Poročila. 0.15 Bo| proti mafiji. 1.05 Angel varuh New Yorka. 6.00 Poslovni raport. 7.00 Za otroke 8.30 Eurobics 9.00 Snukerji 11.00 Smučanje, prosti stil. 11.00 Eurobics 12.00 SP v hokeju: Francija—Italija 14.00 Tenis: Nemčija—Argentina. 16.30SP v karateju. 17.00 Hokej 18.00 SP v judu. 18.30 Dviganje uteži. 19.00 Cirkus. 19.30 Novice. 20.00 Svetovni šport. 21.00 Boks 23.00 Biljard 0.00 Nogomet. 1.00 European Open Sno-^.30 oker. 3.00 Novice. 3.30 Kriket 6.30 Dobrojutro, Bino 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin 13.00 Mesto, dežela, reka 13.30 Ro-binsonovi, Alvin, Teddy Monster Alvin 15.30 Wildcat 16.00 Ipra z ognjem. 16.25 Poročila. 16.35'^ Bim barn, bino: Smrkci, Mijuki Kraljica. Ghostbusters 18.35 Robinsonovi Smrkci 19.20 Poročila. 19.30 Bliskovito. 20.00 Mesto, dežela, reka 20.25 Hop ali top 21.00 Bagdad Cafe. 21.25 Norišnica 21.50 Poročila 22.00 Atomsko mesto, ameriški, 1975 23.25 Orožje zakona 0.15 Bliskovito 88. 0.40 Ci-nematika. FILMNET 24 7.00 Honky Tonky Freeway, komedi|a 9.00 Scarlet Street, klasični. 11.00 The Snowgueen, risani. 13.00 The Bad News Bears Go To Japan, komedija (Tony Curtis). 15.00 Visionquest (Matthew Modine). 17.00 Le Colleger File A L'Anglaise, komedija (Anne Lu-dovik) 19.00 Prime Baby (Duncan Regehr). 21.00 Overboard, komedija (Kurt Russell). 23.00 Playboy Late Night 14 23.30 Erotični spored 1.00 "Qeserts Rats, komedija Glasbeni kotiček Radia Zgodilo se je to, kar se je moralo zgoditi. V Kranju v prostorih Gauloises Blondes Cluba je bilo 22. in 23. marca prvo uradno DJ mix prvenstvo, kjer so prekrižali igle najboljši dee jayi, kar jih v tem momentu premore Jugoslavija ali bolje rečeno Slovenija, kajti največje bilo DJ prav iz naše dežele. No nekaj malega o vsem tem sem vam že omenil v prejšnji številki Našega časa, tokrat pa se temu dogodku posvečam bolj podrobno. Prvi večer je bilo na sporedu polfinale na katerega se je prijavilo kar sedemnajst (17) dee jay-ev, ki so pokazali vse svoje znanje, tako, da smo dobili deset najboljših, ki so se dan kasneje pomerili v finalu. Ti pa so bili: I. Ivica Petrič (Rijeka), 2. Aleksander Jovanovič (Zagreb), 3. Ne-nad Ružič (Zagreb), 4. Marko Čadež (Ljubljana), 5. Tomaž Ma- pripravlja D. J. Robbv Bratuša jerič (Velenje), 6. Davorin Bošnjak (Kranjska Gora), 7. Simon Klanfer (Velenje), 8. Mitja Ozis (Celje), 9. Toše Ivanov (Kočani Makedonija), 10. Davor Žagar (Zagreb). Vsi ti fantje so stari od 15 do 22 let. Med finalisti ste lahko opazili tudi dva Velenjčana, ki sta pokazala solidno znanje, predvsem je izstopal Simon Klanfer, ki je le za las zgrešil super finale. Sicer pa je bilo tekmovanje izpeljano prav profesionalno prav tako kot ga določa klub DMC. Fantje so tekmovali na znanih gramofonih firme Technics SL-12I0MK2 in mixerju PMX-2 vse skupaj pa je bilo postavljeno na mizo z marmorno ploščo, ki je bila točno določene višine 80 cm. Čas, ki so ga imeli na voljo, da pokažejo svoj program je bil natanko 6 minut. Med finalom in pripravo vsa- kega naslednjega tekmovalca je sledil glasbeni premor z gosti, ki so bili prisotni na tej prireditvi. V prvi vrsti moram omeniti predstavnika kluba DMC-DJ INTERNATIONAL Franka Robert-sa, simpatičnega črnca, ki je bil hkrati tudi član komisije, videli smo lahko tudi mlado talentirano pevko Rosano, iz Rijeke, YU raperje iz Zagreba, ki so si nadeli ime ET in na koncu še skupino, ki se trenutno nahaja na svetovnih glasbenih lestvicah s komadom Think About in se imenuje D. J. »H« featuring STEFY. Med povabljenimi gosti je manjkal še vedno aktualni svetovni prvak DJ DAVE iz Nemčije, ki se je menda ustrašil naše politične situacije. Mimogrede naj povem, da DJ Dave za en takšen nastop zaračuna 4000 zahodnonemških mark plus vse potne stroške. Kar lepa »cifra« ne??? No po vseh teh nastopih pa smo mi le dobili prvega uradnega DJ CHAMPIONA DAVOR-JA ŽAGARJA, ki se bo 7. in 8. t. m. v Londonu boril za naziv najboljšega DJ na svetu. Mi vsi mu seveda želimo veliko sreče in mirne roke. Kaj pa se bo dogajalo v Londonu, pa vas bom tako kot lani obvestil v eni izmed naslednjih številk Našega časa. Živio!!! 'V " ■! ■ ||H|| - nrWBh*«.«». [MI^^HHk©! MUuBB m BKURpepsi D.J. 'H'AND STEFY ter Prvi trije (od leve proti desni): Domačin Simon Klanfer in predstavnik DMC—jq Mr. Nenad Ružič, prvak Davor njegov >feeder< Frank Roberts Žagar, Davorin Bošnjak Kozmetični salon IRIS Cesta 1/8, Velenje Tel.: 063/856-837 W V Želite negovan in urejen videz? Želite biti vitkejši? Pomislite na poletje sedaj, v salonu Iris že sprejemajo naročila. S strokovno priznanimi in uveljavljenimi metodami bodo poskrbeli za nego vašega telesa: MYOLIFr — cosmomed • obdelava celulita in hujšanje po obsegu, odstranjevanje gubic, aken. strij in žilic, aktiviranje limfe in celic, masaža prsi, aktiviranje oslabljenih mišic, izboljšanje čvrstosti kože in veznega tkiva, pomlajevanje obraza in telesa . . . LASER • stimulira osnovne biološke funkcije. V kozmetiki se uporablja za nečisto kožo, pomanjkljivo delovanje lojnic, normalizacijo kože, odstranjevanje gub, starostnih peg, žilic in za razmnoževanje kalogenskih vlaken, VIBROSAUNA — naravni način za vzdrževanje zdravja in vitalnosti • za povečano izločanje telesnih tekočin in strupenih snovi, izboljšanje krvne cirkulacije, masažo in lajšanje bolečin, izgorevanje kalorij, pospešuje izgubo teže, relaksi-ranje utrujenih mišic, izboljšanje mišičnega tonusa, proti stresom, čisti in mehča kožo, omogoča učvrstitev telesa brez napora .. . SVETOVANJE DERMATOLOGA Že po prvem obisku v salonu IRIS se boste počutile bolje, zato se odločite in pokličite na tel.: 856-837. KROVSTVO KLEPARSTVO Jože Štungler Paka, Velenje Telefon: 063/853-917 zaposli - SAMOSTOJNEGA KLEPARJA - SLIKOPLESKARJA s prakso 7.a peskanje Zaželjene so delovne izkušnje (5 let). Oglasite se osebno ali pokličite po telefonu. (0 8 ili (D C »Naš čas«, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Fran-tišku Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen I. maja 1965: do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od I. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik),, Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik. Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450, telefaks: (063) 851-990. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 18,00 din, mesečna naročnina 72,00 din, trimesečna naročnina 200,00 din, polletna naročnina 400,00 din, trimesečna naročnina za tujino 340,00 din. Ziro račun pri SDK. podružnica Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: ČZP Mariborski tisk, Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije, št. 421-1/72 po 8. februarju 1984, ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. '■'S 1 ....... Velenje Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Pleiivec). Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi ID v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. PETEK, 5. APRILA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Poročila Radia Velenje; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Slovenija); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 16.30 Duhovna iskanja (nova verska oddaja); 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 18.00 V imenu Sove; 19.00 Vi izbirate, mi vrtimo; 20.00 Lahko noč. NEDELJA, 7. APRILA: 11,00 Začetek sporeda; 11.15 Poročila Radia Velenje; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Od vrat do vrat (odgovorili bomo na vprašanja, ki ste nam jih postavili pred 14. dnevi, za tem pa sprejemali po telefonu 855-963 takšna vaša vprašanja na katera sami ne uspete dobiti odgovorov); Konec opoldanskega javljanja; 15.00 Vaše čestitke in pozdravi. PONEDELJEK, 8. APRILA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Poročila Radia Velenje; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje; 18.00 Najboljše, najnovejše; 19.00 Na svidenje. SREDA, 10. APRILA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Poročila Radia Velenje; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi (naš gost bo član velenjske vlade Igor Meh — vprašanja mu postavljajte neposredno po telefonu 855-963); 19.00 Na svidenje. i M M M 0 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I 8 I I I I OBČINA VELENJE REDNI KINO Četrtek, 4. 4. ob 18. uri ALIBI ZA UMOR — ameriški, romantični triler. V gl. vi.: Tom Selleck, Paulina Porizkova,. Petek, 5. 4. ob 18. in 20. uri IZREDNI PREDSTAVI NOVEGA AMERIŠKEGA HITA POLICAJ IZ VRTCA - komedija. V gl. vi.: Arnold Schwarzenegger. Policaj, ki preganja nevarnega kriminalca koristi za kritje svojih akcij službo vzgojitelja v otroškem vrtcu. Kaj je težje, vzgajati otroke ali loviti nevarne ljudi? Sobota, in nedelja, 6., 7. 4. ob 18. in 20. uri JOE PROTI VULKANU — ameriški, komedija. V gl. vi.: Tom Hanks, Meg Ryan. Režija: John Patrick Shanley. Producent: Steven Spielberg. Joe je bolan in zdravnik mu napove samo še šest mesecev življenja. Pojavi pa se ekscentrični bogataš, ki mu ponudi pogodbo, v kateri lahko Joe šest mesecev koristi toliko denarja kot hoče, na koncu pa mora skočiti v vulkan na enem izmed indonezijskih otokov ter umreti »kot moški«. Joe ponudbo sprejme, toda stvari se razpletajo drugače .. . Ponedeljek ni filmskih predstav! Torek, 9. 4. ob 18. in 20. uri še zadnji predstavi ameriške komedije JOE PROTI VULKANU. Sreda, 10. 4. ob 18. in 20. uri IZREDNI PREDSTAVI najnovejše ameriške hit komedije TRIJE MOŠKI IN DEKLICA. V glavnihj/lo-gah: Tom Selleck, Ted Danson, Steve Guttenberg. Peter. Jack in Michael vzgajajo petletno Mary, toda njena mama je prepričana, da hči potrebuje pravo družino in zato se želi poročiti. Trije njeni skrbniki morajo tako najprej preprečiti poroko potem pa v miru skrbeti za ljubljenko . . . Film, ki je na vseh hit lestvicah po svetu! NOČNI KINO V REDNEM KINU Četrtek. 4. 4. ob 18. uri petek, 5. 4. IZJEMOMA ob 22. uri, sobota. 6. 4. ob 22. uri VRF.LINA LJUBEZNI nemški, trda erotika. V gl. vi.: Telly Stalone. KINO DOM KULTURE Ponedeljek. 8. 4. ob 20. uri FILMSKO GLEDALIŠČE ZA ABONMA IN IZVEN JOE PROTI VULKANU - ameriška komedija. V gl. vi.: Tom Hanks. Režija: John Patrick Shanley. Producent: Steven Spielberg. (Napovedani film JUTRANJA ZARJA še ni v obtoku na filmskih platnih). KINO ŠOŠTANJ Nedelja, 7. 4. ob 18. uri ALIBI ZA UMOR - amer. romant. triler. Ponedeljek, 8. 4. ob 18. uri JOE PROTI VULKANU - ameriška komedija. KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 5. 4. ob 20. uri JOE PROTI VULKANU — komedija.Občina Mozirje KINO »DOM« MOZIRJE 4. 4. — NIKOLI NE SPI SAMA, ameriška erotika. 7. in 6. POBALINI VRAČAJO UDAREC, ameriški akcijski. 11.4, — STARI GRINGO. ameriški vestem. KINO LJUBNO 6. in 7. 4. SALSA, ameriški glasbeni Stane Jagodic in Neža Maurer v Gorenju Sektor kulture v Gorenju Družbeni standard pripravlja v Galeriji Gorenja v poslovni stavbi Gorenja Servis v Velenju novo razstavo. Tokrat bodo na ogled dela akademskega slikarja Staneta Jagodiča iz Ljubljane. Na otvoritvi te razstave, ki bo v čertek, 11. aprila 1991, ob 12.30, se bo s svojimi pesmimi prestavila slovenska pesnica Neža Maurer. Stane Jagodič je končal Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani (pri prof. F. Miheliču). Je pobudnik grupe Junij, Mednarodne likovne zbirke Junij in član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, Društva oblikovalcev Slovenije in član »Cartoonsts & Wri„, j Syndicate« New York. Imel je preko 30 samo?*,ijnih ra tav in sodeloval na okrog 200 skupinskih razstavah doma in v tujini. Za svoje ustvarjanje je prejel veliko mednarodnih in domačih nagrad in priznanj. Neža Maurer bo na otvoritvi razstave pre ' ' ivila svojo zadnjo antologijo ljubezenske poezije Kadar ljubimo. ..slovnico knjige je opremil Stane Jagodič.) Ob tej priložnosti bo pesnica Neža Maurer šla med delavce v proizvodnjo, kjer bo imela med mikroodmori kratke nastope v Zamrzovalni in hladilni tehniki in Štedilnikih Gorenja Gospodinjski aparati in Gorenju Elektronika: . , , „ srialo Affati Tel. št.: 853 451 _855 450 POTUJOČA ČISTILNICA JAZZY, vam na vašem domu globinsko očisti tepihe. tapisone, fotelje . © 858-779 od 12. do 15. ure. BRAKO PRIKOLICO Z BAL-DAHINOM holandske izdelave, težka samo 75 kg, ohranjena, prodam za samo 900 dem. © 853-810 zvečer ali zgodaj zjutraj. NOV TRAKTOR IMT 539, prodam. Informacije Splitska ulica 13, Gorica. ZASTAVO 750, prodam. © 857-140. BALKONSKA VRATA 2 koma da, prodam. ® 857-140. NUJNO PRODAM POHIŠTVO 7.A OTROŠKO SOBO s posteljo. Zelo ugodno. © 854-093. NAJAMEM SOBO ZA KRAJŠI ČAS. Informacije © 851-229. JUGO 55, letnik 1986. prodam. © 853-910. DOBRO OHRANJENO LADO RIVO 1500, letnik 1989, prevoženih 26.000 km, modre barve, prodam za 9.500 DEM. ©063-831-655. UPOKOJENEC IŠČE ŽENSKO za skupno življenje. Pisne ponudbe pošljite pod šifro »Velenje«. ZASTAVA 101, letnik 1990, 13.000 km, bele barve, prodam ali zamenjam za starejše vozilo. © 0602-53-413, zvečer. ČOLN Z MOTORJEM M-4 To mos, prodam. © 884-193. TZV IŠČE PRODAJALCE za Velenje in Šoštanj z okolico. © 831 -694. PREKLICUJEM VELJAVNOST VOZOVNICE št. 5102 na relaciji Gorica —Gorenje na ime Marjan Ivanovič. TELIČKO SIMENTALKO PRODAM. © 778-112. Andreju v SLOVO KARATE KLUB ŠOŠTANJ DELAVSKA UNIVERZA VELENJE vabi v 50-URNI ZAČETNI TEČAJ ŠIVANJA IN KROJENJA (šivali bomo krila, bluze, hlače . . .) Prijave in informacije: Delavska univerza Velenje, telefon: 854-539, do 10. aprila. Pričakujte poletje v lastnih CIPRESE UGODNO PRODAM. ©711-936 popoldan. PEČ ZA CENTRALNO Z BOJ-LERJEM 30.000 ccal Feroterm še nerabljeno, ugodno prodam. © 853-231 int. 334 ali na naslovu Berzelak, Šmartno ob Paki 110. POCENI PRODAM FIAT KOMBI, 1988 in osebni avto BMW 320. ©063-831-069. DELO NA VAŠEM DOMU, delovne izkušnje niso potrebne. Pošljite kratek življenjepis in kuverto z vašim naslovom in znamko nato boste dobili nadaljnja navodila. Samuel Cimperc Prešernova 9 a Velenje. JUGO 55, letnik 1989, ugodno prodam. © 853-985 popoldan. KOBILO, staro 5 let in žrebičko staro I leto, haflinške pasme, prodam ali zamenjam za rezan les. Jože Prislan, Šalek 24 a, Velenje. © 858-223. OBRAČALNIKE-TRAČNE, POPRAVLJAM. Cena general ne obnove cca. 5500 din. Pridemo na dom. ©063-776-361. PO UGODNIH CENAH MONTIRAM vse vrste pohištva, kuhinje, spalnice dnevne sobe, kopalnice ter polagam vse vrste parke-tov in drugih talnih, stenskih in stropnih oblog. © 851-110. IŠČEM OSEBO ZA POMOČ in postrežbo nekaj ur na dan. Naslov je v uredništvu. V STAREM VELENJU PRODAM GARAŽO. © 850-285. BUGY, letnik 1983 in brako prikolico, prodam. © 856-919, po 20. uri. ZASTAVO 750 L, registrirano do 9/1991, prodam. © 855-437 popoldne. INŠTRUIRAM MATEMATIKO za osnovne in srednje šole. © 853-992. MONTAŽNO GARAŽO PRODAM. © 850-554. PREKLICUJEM VELJAVNOST VOZOVNICE na relaciji Gorica- Gorenje na ime Ivan Volk, Prešernova 2, Velenje. LASTNICA TROSOBNEGA STANOVANJA odda v najem sobo, s souporabo kuhinje in sanitarij samski ženski brez otrok. Ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »1. maj«. NAJAMEM BIFE ALI TRGOVINO v Velenju ali širši okolici. © 856-238. VEČNAMENSKI, ŠESTERO- KOTNI KIOSK ( 12 m!), ugodno prodam. © 062-29-621. 126 P, letnik 1987, ugodno prodam. © 853-185, popoldan. TELICO V 9 mesecu brejosti, prodam. © 881-078. GOLF DIZEL, letnik 1984, nova registracija, opremljen, prodam. © 852-676. Gibanje prebivalstva Občina Velenje Smrti: Rok Krizmanič, roj. 1920, Kla nječno 23, Pregrada, Jože Lesko-var, roj. 1922, Celje, Jurčičeva ul. št. 6, Marija Ažman, roj. 1902, Paška vas št. 31, Alojzij Pižorn, Delo, skromnost in poštenje tvoje bilo je življenje. Tvoj dom ovila je črnina, a ostala je tišina, ki močno boli. (Ljudska) ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in sestre Ane Cevzar 23. 6. 1917-22. 3. 1991 se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za nesebično pomoč, darovano cvetje in sveče, izkazana sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala velja tudi dr. Zupančiču in ZD Velenje za skrb ob lajšanju jeseni njenega življenja ter duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: sin Jurij in sestra Jelena roj. 1926, Andraž nad Polzelo št. 20, Jožef Praprotnik, roj. 1907, Velenje, Konovska c. št. 4, Elizabeta Lužar, roj. 1930, Petrovče št. 155, Maksimiljan Dimec, roj. 1934, Dobriša vas št. 3/a, Marija Stropnik, roj. 1921, Podgorje št. 6, Anton Ivič, roj. 1914, Šoštanj, Goriška c. št. 5, Andrej Skaza, roj. 1971, Velenje, Selo št. 17. ß nama I Namin kotiček \M JA T^A^rl] Na oddelku ženske konfekcije: • jeans jakne Elkroj • jeans telovnik Elkroj • diolen hlače samo 216,90 din samo 180,70 din 479,60 din Na oddelku otroške konfekcije: • lepi otroški vozički že od 1.490,00 din dalje • 3-delni otroški kompleti Trikon od 1.075,90 din dalje Na športnem oddelku v 1. nadstropju: • velika izbira ležalnikov • kamp miza 60 x 80 samo 212,00 din • hladilne torbe že od 778,90 din dalje • kotalke s čevlji California team od številke 34 do 42 Na oddelku volne: • velika izbira modnih belih, okrasnih ovratnikov že od 36,60 din dalje Na oddelku železnine: • razpršilci za zalivanje vrtov 310 din • cevi za zalivanje (20 m) V tekstilnem diskontu: • dekliške poletne dolge majice • otroške spodnje hlače 5 kom • moški in ženski sako komplet od 165,40 do 470 din 202,20 din 74,50 din 577,80 din Na oddelku posode: • stoječi sušilniki perila uvoz Italija samo 411,20 din V samopostrežni prodajalni : • lešnik čokolada Kraš 100 gr. • ananasov kompot • Vindi juice 100 % 1/1 • kumarice Eta 670 gr. V diskontu: • olje 1/1 • briški merlot 1/1 14,30 din 26,50 din 24,90 din 32,90 din 19.90 din 26,20 din V prodajalni PRESKRBA na Koroški cesti: • šunka za pizzo kg • 130,60 din • sir edamska cigla kg 58,00 din NOVA AKCIJA VELEBLAGOVNIC NAMA IN 3 x 3 DO KONCA MAJA! Vsako sredo in četrtek boste lahko na posebnem pultu v pritličju kupovali eksfcluzivne izdelke, ob nakupu nad 500 din vam Nama podari kartico 3x3. Tudi Nama bo prispevala lepe nagrade za žrebanje kartic 3x3. Morda vas čaka sreča, poskusiti velja! Po hudi bolezni je v 67. letu umrla Vaici Gošnik rojena ZUPANČIČ učiteljica v pokoju Od nje smo se poslovili v družinskem krogu v sredo 27. marca 1991 na pokopališču Podkraj pri Velenju. Žalujoči : mož Ivan, sin Vane in hči Manja z družinama ter drugo sorodstvo. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta Jožeta Praprotnika 26. 2. 1907-28. 3. 1991 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga tako številno pospremili na zadnji poti, darovali vence in sveče ter nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo družinam Žerdoner, Sevšek in Gluk, gospem Ivici, Tončki in Marici, KS Plešivec, Konovo, ZB NOV, rudarski častni straži, godbi, upokojencem, govornikom, DO ERA PE NAMA, dr. Rezarju, dr. Maroltu in gospodu duhovniku za opravljen obred. Iskrena hvala dr. Grošlju za dolgoletno skrbno zdravljenje našega ata. VSI NJEGOVI! A dan je črni mora! priti bridkosti dan, oj dan solzan. Težko bilo se je ločiti in solze vse, ves jok zaman. tasta, starega očeta in Viktorja-Slavka Lešnika Bolečino nam je v najtežjih trenutkih lajšalo spoznanje, v kolikih srcih se je odzvala njegova prijaznost, dobrota in dobra volja, zato hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo govornikom, č.g. duhovniku za opravljen obred, godbi in pevcem. Zahvala velja tudi dr. Fijavžu za dolgoletno zdravljenje. Najlepša hvala tudi dr. Maroltu in vsemu strežnemu osebju bolnišnice Topolšica. Žalujoči: VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata Klape naših otrok V Velenju se je po približno 10 letih zopet sprožil naval klap. V njih se združujejo predvsem osnovnošolci (od petega razreda) in dijaki nižjih letnikov Centra srednjih šol. Vodje osnovnošolskih klap pa so najpogosteje odrasli fantje, ki jih iz različnih vzrokov vrstniki odklanjajo. V klapah so otroci, ki v šoli doživljajo neuspeh, doma pa so odrinjeni na rob čustvenih vezi, saj se njihovi starši ukvarjajo predvsem s svojimi problemi in navadno še tistim niso kos. Tam so otroci, ki jih starši niso sposobni imeti radi, ki so imeli dokaj prazno mladost, ker jim nihče ni odkrival sveta narave in ljudi. Tu so tudi otroci, ki jih starši »vzgajajo« z zelo hudimi fizičnimi kaznimi in jim je tako stik z ljudmi od vsega začetka »boleč«, poniževalen, saj jih ogrožajo tisti, ki bi jim morali nuditi zavetje pred grobostmi zunanjega sveta. Tu so otroci, ki so odrinjeni in zapuščeni od svojih vrstnikov. V vsakem šol. oddelku nastajajo hierarhične lestvice med otroki. Oblikujejo se po priljubljenosti otroka med vrstni- ki (po agresivnosti, sebičnosti, prestrašenosti, zaprtosti vase na eni strani in domi-nantnosti, tovarištvu, dobroti na drugi). V sedanjosti in prihodnosti bo ta lestvica še z večjim razponom, oblikovala se bo še po socialnem in materialnem statusu družin (osebna urejenost ter materialna urejenost šolskih, športnih in drugih potrebščin). Naloga vsakega učitelja bi bila, da pokaže največ prijazne pozornosti otrokom, ki so od sošolcev odrinjeni, ker ga ostali otroci prav hitro poskušajo posnemati in tako popravljajo svoja merila. Tu so otroci, ki jim je bilo v otroštvu neprestano zelo dolg čas, ker se starši niso ukvarjali z njimi, imeli so zelo malo igrač in kasneje »uživajo« v družbi, kjer se neprestano nekaj dogaja. Do teh dogodkov so popolnoma nekritični. Otrok se pridruži klapi iz strahu pred ljudmi in vrstniki. Vsak strah pa rojeva sovraštvo. Zato se v klapi vzpodbuja sovraštvo do zunanjega sveta. Občutek varnosti, ki ga ni našel pri starših, sedaj išče v klapi, kajti klapa ščiti svoje člane navzven. V klape se združujejo čustveno moteni otroci, ki drug drugemu niso sposobni nuditi pravega prijateljstva, zato klap ne veže prijateljstvo ali vsaj tovarištvo, temveč strah pred osamljenostjo in ZAPUŠČENOST-JO. V klapah vlada »železna« disciplina, ki je oblikujejo fizično in psihično najmočnejši. Vsak prekršek se v klapi fizično kaznuje, grožnje za izdajo so strah vzbujajoče: če izdaš, te bomo spekli na ražnju, prebadali z nožem itd. Vrstniki se pred klapami branijo s klapami. Zato se klape v mestu hitro razmnožujejo. Otrok, ki je že v klapi, ne more več ven, ker bo postal popolnoma nezaščiten pred drugimi klapami. Zato je najhujša grožnja zaradi nepokorščine izključitev iz klape. Tako vsak raje prenaša najhujša ponižanja, pretepanje kot kazen, ukaze vodij za dejanja, ki bi jih kot posameznik nikoli ne naredil (kraje, ropi, napadi na posameznike ali skupine). Vsak član klape prav kmalu izgubi svobodo gibanja. Iz strahu pred maščevanjem drugih klap ali tudi posameznikov se ne more nikjer več pojaviti sam (ne v kinu, ne na cesti, ne z dekletom), pojavlja se lahko le v grupi. Klapa poskrbi za iluzijo moči tudi najšibkejšemu. Tako niso redki prizori, ko telesno šibek član pretepa fizično znatno močnejšo žrtev, ki se ne upa braniti, kajti v krogu postavljeni pajdaši so kot grožnja: le en gib obrambe, pa bi vsi planili po njem. V klapah so tudi dekleta, ki jih klapa spolno izrablja. Niso redki posebni obredi, kako 14-letno dekle izgubi nedolžnost. Močnejši pripadniki klape jih imajo kot svojo lastnino, ki se je ne sme dotakniti nihče drugi, le kdaj pa kdaj jo »posodijo« drugemu. Upor, neposlušnost, ljubosumje, ko si njen lastnik izbere drugo, se kaznuje s pretepom. (Pesti jo podrejo na tla, nato pa sledijo brce ali celo palica). Po končanem kaznovanju se izvršitelj kazni ne zmeni več zanjo, pomoč in tolažbo ji nudijo druge članice klape. Obup povzroča pogoste poskuse samomorov, ki imajo večinoma le ta namen, da opozarjajo nase, zato si samomorilec ali samomorilka reže žile ali spije večjo količino tablet ali žgane pijače vpričo drugih. V klapah je stalno prisotno tekmovanje oz. junačenje drug pred drugim: v kajenju, alkoholu, mamilih, spolnosti, grobostih v besedah in dejanjih. Pripravljeni so narediti karkoli, kar bi jim omogočilo vsaj za trenutek priznanje njihovih tovarišev. Ti fantje imajo na voljo le kratkotrajno in mučno priznanje drugih v klapi, ki pa se hitro sprevrže v ljubosumnost, ki vzpodbuja medsebojno tekmovanje v dejanjih, ki jih drugi ljudje obsojajo in odklanjajo. John Holt pravi, daje vzrok odklonilnega vedenja v tem: »Če ne moreš pripraviti ljudi do tega, da bi te ljubili, je nekaj vsaj to, da si jih zmožen pripraviti v strah pred teboj. Člani klape niso nič več kot nevšečni zavezniki, ki jih deloma druži strah pred svetom zunaj, deloma pa zanesljivo spoznanje, da se nihče na svetu ne meni zanje.« Zato ustrahovanje v družinah in šolah rodi le še večjo zakrknjenost mladih, ki se zatekajo v varljive združbe, da bi si pridobili občutek varnosti pred sovražnostjo sveta, ki jih obdaja. (Klapa zagrozi očetu svojega člana, da ga bo pretepla, če bo še pretepal svojega sina). Ker tudi klapa ne zadovolji želja po varnosti in ljubljenosti posamezniku, se njeni člani zatekajo v al- kohol (skupna popivanja), kajenje in mamila. Velenjske klape uporabljajo za omamljanje vdihavanje ne-ostika (Veliko praznih tub se valja v okolici Gradu), uživanje sedativov in alkohola skupaj, ali vdihovanje dima ob sežiganju »trave«. Tako v poletnih večerih svetijo drobni ogenjčki v okolici OŠ Gustav Šilih in Gimnazije. Denar za nabavo alkoholnih pijač se zbira v klapi. Člani ga morajo prinesti, zato ga največkrat ukradejo doma. Pogoste pa so tudi tatvine v samopostrežnih trgovinah. Kako bo ožja ali širša družba ponudila roko tem mladim ljudem v stiskah pred svetom in samim seboj, pred osamljenostjo in zapuščenostjo? Samo tako, da jih bo preganjala? Vsaj v šolah bi morali imeti denar za organizacijo najrazličnejših dejavnosti, kamor bi se radi vključevali prav najmanj uspešni in od staršev čustveno zapuščeni otroci in seveda ljudi, ki bi imeli dovolj potrpljenja in ljubezni za delo z njimi; ni potrebno, da so to vedno samo učitelji. Tako bi mladim omogočili samopotrjevanje in vero v svoje sposobnosti, ki rojeva samospoštovanje, za katerega jih je oropalo okolje. P. S. Društvo onkoloških bolnikov V boja z eno najhujših bolezni današnjega essa Rak je ena tistih bolezni, ki spremlja bolnika tudi po odpustu iz bolnišnice. Če želimo doseči bolnikovo čimprejšnjo vključitev v vsakdanje normalno življenje, se mora rehabilitacija nadaljevati še po končanem medicinskem zdravljenju. Tu ima veliko vlogo društvo, ki v svoje delo vključuje poleg bolnikov tudi njihove svojce, zdravstvene delavce in prav vse, ki jih ta bolezen zaskrbuje in bi radi pomagali. V društvu lahko oboleli deli del svojih stisk s sebi enakimi. Bolezen postane tako manj zastrašujoča, manj skrivnostna in bolnik ima več možnosti, da razvije do nje bolj stvarno stališče, jo bolje prenaša, razume in sprejema. Bolnik se na ta način tudi lažje znebi spremljajočih pojavov bolezni. Prav zato pripravljajo najrazličnejše oblike družabnih dejavnosti. Organizirajo zdravstvena posvetovanja, predavanja, seminarje, različne oblike sprostitve, treningov ... Društvo onkoloških bolnikov ima svetovalni in posvetovalni značaj: svetovalnega v odnosu do posameznika, ko mu skuša posredovati izkušnje drugih članov in lastne izkušnje; posvetovalnega pa tako da sodeluje s strokovnjaki onkološkega pa tudi drugih zdravstvenih področij. Sodeluje z RK, z društvom za boj proti raku in mnogimi drugimi ustanovami, izdaja pa tudi svoje glasilo »OKNO«. Sodelujejo tudi s proizvajalci ortopedskih pripomočkov. Društvo ima svoj sedež na onkološkem inštitutu v Ljubljani, kjer imajo zanj veliko razumevanja in mu nudijo vso strokovno podporo. Večino članov sestavljajo ženske po operaciji dojke, drugi pa so žal zaenkrat zastopani le v skromnem številu. Velenjska sekcija je bila ustanovljena marca leta 1987. Večina članic so operiranke na dojki. Svoj program uspešno uresničujejo. Se zlasti velja omeniti akcijo samopregledovanja dojk, ki jo uspešno izvajajo po kolektivih in krajevnih skupno- MILIČNIKI SO ZAPISALI ŽE ČETRTA ŽRTEV PROMETNE NESREČE V celem lanskem letu smo zabeležili v občini Velenje štiri žrtve prometnih nesreč, letos pa jih imamo toliko že v prvem četrtletju. Četrta žrtev je mladi, komaj dvajsetletni motorist, študent elektrotehnike Andrej Skaza. Andrej je peljal 31. marca okoli 16. ure z motorjem iz Slovenj Gradca proti Velenju. V Paki je v bližini stanovanjske hiše Paka 76, malo pred ostrim ovinkom prehiteval osebni avtomobil. Ko seje vključeval nazaj na svoj vozni pasje izgubil ravnotežje. Padel je in se tako hudo telesno poškodoval, da je poškodbam na kraju nesreče podlegel. VLOMIL V VIKEND Vikend Antona K. iz Škal je bil spet tarča napada enega izmed dolgoprstnežev. Nekdo je v času med 24. in 31. marcem iz njega odnesel nekaj steklenic pijač, naredil pa je tudi precej škode, ko je vlamljal. TORBICO IN DOKUMENTE JE ZAVRGEL Nekdo je v času med 21. in 21.50 uro 30. marca letos razbil steklo na avtomobilu Stanka K. parkiranem na Trgu svobode v Šoštanju. Iz notranjosti je potegnil torbico Barbike Č. z denarnico in dokumenti. Torbico in dokumente je v bližini avtomobila zavrgel, odnesel pa je okoli 300 dinarjev, ki jih je imela v denarnici. ODNESEL AVTORADIJSKI SPREJEMNIK Zvečer, 30. marca letos je nekdo vlomil v osebni avtomobil Ludvika P., parkiran v Ulici Loie Ribarja v Šoštanju. Odnesel je avtoradijski sprejemnik. PRETEPEL GA JE Dragan S. je sedel 30. marca malo po 19. uri v parku ob Vodnikovi cesti. Pristopil je neznanec in ga močno udaril, tako da gaje hudo telesno poškodoval. Miličniki so ga Kasneje izsledili. Dejanja je osuml jen Sabahudin G. ZAGOREL KONTEJNER Zgodaj zjutraj, 30. marca je zagorel kontejner, v katerem imajo delavci Cestnega podjetja iz Celja v Selah pri Velenju, garderobe. Po vsej verjetnosti je do požara prišlo, ker se je pregrela termoakumulacijska peč. Škode je za okoli 300 tisočakov. ODPELJALA STA LES V noči na 28. marec je izginilo izpod kozolca Eve N. s Skornega okoli 60 kvadratnih metrov smrekovega ladijskega poda. Miličniki so kasneje ugotovili, da sta ga odpeljala Da-mir K. in Josip H. ODPELJAL JE DALJE Neznani voznik kovinsko sivega opel kadeta celjske registracije je 27. marca malo po 17. uri med vožnjo iz Velenja proti Šoštanju prehiteval traktor. Zaradi tega je voznica osebnega avtomobila Ana Doblšek, ki je pripeljala nasproti in se mu je umikala, zapeljala s ceste in poškodovala svoje vozilo. Neznani voznik pa je odpeljal dalje. TRČILA STA Voznik osebnega avtomobila petdesetletni Alija Djulan-čič je peljal 26. marca malo po II. uri dopoldne iz Velenja proti Slovenj Gradcu. V Paki je sekal ovinek v trenutku, ko je iz nasprotne smeri pripeljala sedemintridesetletna voznica osebnega avtomobila Štefica Virant. Vozili sta trčili. Pri tem se je Virantova hudo telesno poškodovala, lažje telesne poškodbe pa je zadobila tudi sopotnica v Virantovem avtomobilu sedemnajstletna Danica Turnšek. IZGINILO KOLO S hodnika Kardeljevega trga 3 je 28. marca okoli 16. ure izginilo kolo Igorja Z. KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR Vladimir G. iz Kavč se je 28. marca nekaj po 22. uri znesel nad svojo ženo, sinom in hčerko. Vse je pretepel. Posredovali so miličniki, čaka pa ga tudi zagovor in verjetno tudi kazen pri sodniku za prekrške. V Rudarskem hramu je 29. marca razgrajal Stanko T. Miličniki so ga napotili domov. 31. marca pa so morali na Šer-cerjevo 15, kjer je Jana K. s svojo družbo poslušala zelo glasno glasbo še po 23. uri in s tem motila sosede. 31. marca pa so pripeljali na Postajo milice močno vinjenega Seada M. Ta je pred tem skupaj s prijateljem Esudinom L v Bistroju Planika in v Kajuhovem domu v Šoštanju razgrajala. VLOM V BIFE TINKA V noči na 30. marec je nekdo skozi svetlobno kupolo vlomil v bife Tinka na Prešernovi cesti. Odnesel je nekaj menjalnega denarja, cigarete in prehrambene izdelke. stih pod vodstvom mentorice dr. Aleksandre Žuber. Uspešne so tudi njihove prostovoljke, ki se aktivno vključujejo v rehabilitacijo bolnic slovenjgraške bolnišnice, bile pa so tudi pobudnice ustanovitve društva za boj proti raku, s katerim želijo v prihodnje skupno delovati predvsem na preventivnem področju. Pri svojem dosedanjem delu je imelo društvo veliko razumevanja v nekaterih podjetjih, pri obrtnikih in sindikalnih organizacijah. Mnogi so jim pomagali finančno, drugi so jim omogočali različne aktivnosti kot so na primer akcije samopregledovanja dojk, pa razna predavanja in podobno. V društvu so zelo hvaležni vsem, ki jim pomagajo, vsem, ki se vključujejo v preprečevanje te bude bolezni sodobnega časa. Silno veseli so bili tudi pobude Liberalne demokratske stranke in Kulturnega centra, ki sta ob 8. marcu organizirala koncert Le predi, dekle predi. Izkupiček omenjenega koncerta so namenili temu društvu. Vsem torej še enkrat hvala, tako organizatorjem — Liberalno demokratski stranki, Kulturnemu centru in vsem, ki so se koncerta udeležili. WWWVWWWVWWWWWVWVWWWIIWWWW^ Emil Milan Pintar v Velenju Lastninjenje — zapletena naloga Prejšnji teden je bil v Velenju predsednik vlade v senci Emil Milan Pintar. Povabila ga je stranka demokratične prenove, spregovoril pa je o enem najaktualnejših problemov — lastninjenju. Pintar, ki je vedno zanimiv in pronicljiv sogovornik, je nanizal dileme, ki se pojavljajo ob tem našem tako zahtevnem koraku in ki jih drugače kot vlada vidi del slovenskih ekonomistov in vlada v senci. Menil je, da obstaja velika nevarnost, da se bo naenkrat pojavilo na trgu preveč delnic, ki bodo razvrednotile vrednost podjetij, da bodo na račun delavcev obogateli predvsem posamezniki, ki so se uspešno okoristili že v prejšnjem sistemu in da se bo prevelik delež proizvajalnih sredstev znašel v lasti male skupine ljudi. Po analizi, ki so jo pripravili naj bi namreč 15 odstotkov Slovencev po lastninjenju pridobilo kar 65 odstotkov proizvajalnih sredstev, medtem, ko ima v Nemčiji 15 odstotkov Nemcev le 45 odstotkov proizvajalnih sredstev. Takšno razmerje bo gotovo pripeljalo do novih socialnih nemirov, je menil. Opozoril je tudi na nesprejemljivo oblikovanje republiškega proračuna in poudaril, da je bil ob tem po njegovem izveden pravcati slovenski vojaški udar v naš lastni proračun. Nanizal je tudi nekatere napake zvezne vlade in ocenil, da so Markoviču šteti dnevi, da se nam obeta nov val inflacije in da bi morala Slovenija svoje gospodarstvo nujno bolj zaščititi, tudi z uvedbo lastnega denarja. Sogovornike je seveda najbolj zanimalo, po kakšni metodi uresničiti lastninjenje, vendar pa Pintar na to ni želel odgovoriti. Menil je le, da naj podjetja, ki stojijo solidno, ne hitijo z izdajo delnic.