© Nova univerza, 2018
DIGNIT AS
Revija za človekove pravice
Slovenian journal of human rights
ISSN 1408-9653
Mednarodne véde na FDŠ in sicer
Dimitrij Rupel
Article information:
To cite this document:
Rupel, D. (2018). Mednarodne véde na FDŠ in sicer, Dignitas, št. 49/50, str. 191-
205.
Permanent link to this doument:
https://doi.org/ 10.31601/dgnt/49/50-10
Created on: 07. 12. 2018
To copy this document: publishing@nova-uni.si 
For Authors:
Please visit http://revije.nova-uni.si/ or contact Editors-in-Chief on 
publishing@nova-uni.si for more information.
This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial 4.0 
International License.

191
DIGNITAS n Mednarodne véde na FDŠ in sicer
I.
1
(Namen tega prispevka) Pisec teh vrstic sem bil kot nosilec 
in predavatelj predmeta Mednarodni položaj in zunanja politika 
Slovenije (v okviru magistrskega programa Mednarodne in diplo-
matske študije na Fakulteti za državne in evropske študije – FDŠ) 
povabljen k premisleku o omenjenem programu na FDŠ; poleg 
tega pa naj bi razpravljal tudi o širših vidikih mednarodnih ved.
(Izkušnje) Po nekajletnih izkušnjah z Mednarodnimi in di-
plomatskimi študijami (ki bi se morda lahko imenovale Mednaro-
dne véde), posebej s predmetom Mednarodni položaj in zunanja 
politika Slovenije, lahko ugotovim nekaj dosežkov pa tudi nekaj 
vprašanj in izzivov. Po eni strani je mogoče reči, da se je FDŠ z na-
vedenim programom logično odzvala na okoliščine, ki so nastopi-
le po postavitvi slovenske države in po njeni vključitvi v dogajanje 
na svetovnem prizorišču, predvsem po včlanitvi v EU in NATO. 
Nove okoliščine so sprožile nova pričakovanja slovenskih državlja-
nov in državnih ustanov pa tudi mednarodnega okolja. Slovenija 
je oblikovala svojo zunanjo politiko in diplomacijo, za kateri je po-
trebovala novo generacijo primerno izobraženih in izurjenih stro-
kovnjakov. Potrebe so se zaostrile ob prevzemanju važnih nalog 
in vlog v evropskih in svetovnih organizacijah (OZN, OVSE, EU, 
OECD ...), z nastankom evropske zunanje službe in s problemi, 
ki so se pojavili pri odnosih z nekaterimi balkanskimi državami 
(BiH, Hrvaška, Srbija). Akademski procesi (kot so »mednarodni« 
programi na FDŠ, na EPF, na ljubljanski in mariborski univerzi) pa 
1 
Pojem mednarodnih véd (angl. International Studies) je širši od pojma mednarodni odnosi. Medna-
rodne véde obsegajo politične, družbene, gospodarske in kulturne odnose v mednarodnem sistemu; 
zunanjo politiko, diplomacijo in druge oblike sodelovanja med državami; pomen tujih družb, kultur 
in političnih sistemov; mednarodna gibanja priseljencev, beguncev, delavcev, študentov, turistov in tu-
jih vlagateljev; vlogo mednarodnih organizacij, globalizacijo svetovnega gospodarstva in tuje jezike.
Mednarodne véde
1
 na FDŠ in sicer
Dimitrij Rupel
10 Dimitrij Rupel.indd   191 1.6.2011   18:46:12

192
DIGNITAS n Prenova študijskih programov državnih in evropskih študij
 
niso le odgovor na zaposlitvene potrebe, na politična in strokovna 
pričakovanja v državi (ali celo zunaj nje), ampak so že tudi proi-
zvod mednarodnega dogajanja, v katero se je vključila Slovenija 
po letu 1991. V okviru akademskih procesov študentje spremljajo 
to dogajanje v realnem času in so na neki način dejavni v njem. 
Programi vsebujejo praktične izkušnje in praktična vprašanja.
(Pomanjkljivosti) Zaradi ideoloških posebnosti nekdanjega 
izobraževalnega sistema v socializmu, zaradi splošnega nespod-
budnega narodnega položaja, politične diskriminacije in karier-
nih omejitev v nekdanji državi (in nekaterih ostankov vsega tega v 
novi državi) je izobrazbena in kulturna podlaga študentov, ki štu-
dirajo mednarodne in diplomatske vede, še vedno pomanjkljiva. 
Posebej občutne so slabosti pri poznavanju zgodovine in kulture, 
veliko težav je pri razumevanju evropskega političnega izročila, 
antičnega sveta, humanizma in renesanse, klasične filozofije, lite-
rature, posebej pa religije in verskega življenja. Za mnoge študen-
te se še danes ni končal svet Jugoslavije in komunizma, večinoma 
se ne zavedajo preloma, ki se je dogodil leta 1991; za nekatere pa 
se je – ne vedno po njihovi krivdi – svet začel po letu 1991.
(Razumevanje zakonitosti mednarodnega dogajanja) 
Dvajset let bo tega, kar je Slovenija prvič vstopila na svetovno pri-
zorišče in v svetovno zgodovino kot neodvisna država. Slovenska 
zunanja politika in diplomacija sta se začeli z Brionsko deklaraci-
jo 7. julija 1991. Ta začetek je bolj ali manj sovpadal s prelomnimi 
dogajanji po padcu Berlinskega zidu. V letih, ki so sledila, so se v 
mednarodnem življenju zgodile velike spremembe, ki zahtevajo 
strateški premislek in primerno obravnavo tudi v slovenskem aka-
demskem prostoru. Prišlo je do pospeškov, ki terjajo bistveno več 
analitičnega angažiranja, več razprave, več razumevanja in več 
študija kot v prejšnjih časih. Ob koncu dvajsetega stoletja se je ve-
činoma končalo obdobje mednarodne nestabilnosti in revolucio-
narnih procesov, ki se je začelo s prvo svetovno vojno, komuniz-
mom, fašizmom in nacizmom.
2
 V devetdesetih letih je prišlo hkrati 
do mednarodnega povezovanja (EU, NATO, STO, G20 ...) in de-
mokratičnih procesov. Na žalost je bila Jugoslavija pri tem izjema. 
»Ujetim narodom«, tudi Slovencem, se je – ne glede na to, da sta se 
2 
V mislih imam podiranje Berlinskega zidu (9. 11. 1989), demokratične spremembe v Srednji in Vzho-
dni Evropi, razpad Jugoslavije in Sovjetske zveze (1991). Ameriški zgodovinar Bobbitt npr. trdi, da se 
je leta 1990 končala prva svetovna vojna. Primerjaj: Philip Bobbitt, The Shield of Achilles: War, Peace 
and the Course of History, Knopf 2002.
10 Dimitrij Rupel.indd   192 1.6.2011   18:46:12

193
DIGNITAS n Mednarodne véde na FDŠ in sicer
nekoč pojma stabilnosti in osvobajanja izključevala – ponudila 
možnost svobodnega življenja v pogojih stabilnosti. Moderna de-
mokracija prinaša stabilizacijo svobode. V moderni demokratični 
državi se približujeta pravo in pravičnost; ujemata se zakonitost in 
legitimnost.
(Novi pojavi) Pomembno novo vprašanje je vprašanje, kako 
uskladiti pravico narodov do samoodločbe in nedotakljivost dr-
žavnih meja oz. suverenost držav. Danes se je v sistemu OZN tako 
rekoč udomačilo pojmovanje, da je potrebno zaščititi ogrožene 
skupine prebivalstva (npr. etnične skupnosti, narode, manjšine 
…) znotraj držav. Skladnost med svobodo in stabilnostjo ogroža 
npr. pojav terorizma (2001). Ponekod se je postavljalo vprašanje, 
ali je v boju zoper teroriste dopustno omejevati človekove pravice. 
Prelomnim dogodkom v Srednji in Vzhodni Evropi po letu 1989, 
jugoslovanski krizi in razpadu komunističnega tabora so sledili 
prelomni dogodki v arabskem svetu in intervencije mednarodnih 
organizacij, ki se niso ozirale na formalne meje, ampak so izhajale 
iz konceptov demokratične legitimnosti. Navsezadnje je leta 2008 
svet prizadela velika gospodarska kriza, ki so ji sledili notranji in 
mednarodni spori, politične krize in nemiri. Državne oblasti rešu-
jejo krizo z restriktivnimi ukrepi, izključeni (zavedèni, zbegani …) 
državljani omahujejo med jezo in naveličanostjo.
3
 Gospodarska 
kriza prehaja v krizo demokracije. Politično dogajanje v državah 
in stiske državljanov imajo pomembne mednarodne razsežnosti 
in vplivajo na mednarodne odnose.
(Nesprejemljiva pasivnost) Ponekod (tudi v Sloveniji) nasta-
ja vtis, kot da so kriza, njeno trajanje in rešitev v celoti odvisni od 
drugih – glavnih, velikih – držav, kot so ZDA, Nemčija ali Francija. 
Zdi se, kot da si manjše države, tudi Slovenija, same ne morejo po-
magati in da morajo potrpežljivo čakati na rešitve v drugih, večjih 
državah. Tako smo večkrat slišali zagotovilo, da bo slovenska go-
spodarska kriza minila, ko se bojo na bolje obrnile stvari v Nemči-
ji. Čakanje in pasivnost sta posledica mentalnih blokad, predvsem 
pa pomanjkanja izobrazbe in strateškega premišljevanja. Če je vse 
odvisno od drugih (velikih, vodilnih …) držav, si lahko kdo postavi 
vprašanje, čemu potemtakem služijo lastne neodvisne in samo-
stojne države? Postavlja se vprašanje, zakaj Slovenci potrebujemo 
3 
Peter Sloterdijk recimo pravi, da bo prihodnost odvisna od tekmovanja med evro-ameriškim in ki-
tajskim načinom izključevanja državljanov. Glej Peter Sloterdijk, »Der verletzte Stolz« (Ranjeni ponos, 
O izključevanju državljanov v demokracijah), Der Spiegel 45, 2010, str. 142. 
10 Dimitrij Rupel.indd   193 1.6.2011   18:46:12

194
DIGNITAS n Prenova študijskih programov državnih in evropskih študij
 
lastno državo in kako jo uporabljamo za delovanje na svetovnem 
prizorišču??
(Čas izbiranja in tekmovanja) Da bi bolje razumeli te pro-
cese in da bi lahko učinkovito sodelovali na svetovnem prizorišču, 
slovenska država, njena administracija in sploh državljani, pred-
vsem mlada generacija, potrebujejo čim več znanj o mednarodnem 
dogajanju oz. o mednarodnih odnosih. Ta potreba se je povečala 
z vključitvijo Slovenije v evro-atlantske povezave, v schengensko 
in v območje valute evro. Slovenska akademska in raziskovalna 
sfera sta takšne potrebe deloma zaznali že pred leti: povečalo se je 
število mednarodnih programov, akademskih ustanov (FDV in PF 
Univerze v Ljubljani, EPF v Novi Gorici, FDŠ na Brdu pri Kranju 
...) in vpisnih mest. Razvil se je »akademski prostor ... za pridobiva-
nje ustreznih teoretičnih in praktičnih znanj na področju medna-
rodnih zadev in znotraj njih na področju mednarodnega prava«.
4
(Naraščanje akademskega prostora) Ob tem naraščanju 
se kaže tudi potreba po morebitni dopolnitvi in racionalni uredi-
tvi omenjenega akademskega prostora. Ta prostor se po eni strani 
odpira, po drugi strani pa je omejen. Gre za materialne pogoje (fi-
nančne možnosti države in zasebnikov), za omejeno število kan-
didatov in učiteljev ..., predvsem pa za pritisk širše skupnosti. Kva-
liteta, ki jo omogočajo naravni pogoji države z dvema milijonoma 
ljudi, je soočena s ponudbo in tradicijo velikih držav, torej mnogih 
uglednih tujih univerz in inštitutov. Dopolnitev oz. ureditev slo-
venskega akademskega prostora na področju mednarodnih ved 
lahko po eni strani izhaja le iz svobodne konkurence, po drugi 
strani pa mora izhajati tudi iz nujnosti sodelovanja in združevanja 
moči. Prvo in drugo vprašanje sta povezani z vprašanjem, kate-
ra znanja so nujnejša in bolj konkurenčna, pri čemer je potrebno 
upoštevati specifični položaj Slovenije in konkurenčnost v širšem 
in celo bližnjem evropskem prostoru, saj v njem obstajajo in na-
stajajo mnoga središča (npr. diplomatske akademije na Dunaju, v 
Gorici, na Malti ...), ki se ukvarjajo z vprašanji, o katerih je govor.
5
4 
Formulacijo povzemam po dopisu predstojnika mednarodnega magistrskega programa FDŠ prof. 
dr. Petra Jambreka (10. 11. 2010, str. 4).
5 
Tu navajam nekaj najbolj znanih evropskih ustanov, ki se ukvarjajo z mednarodnimi vedami: Alba-
nian Diplomatic Academy (Albanija), Association of Certified Commercial Diplomats (ACCD) (EU), 
Azerbaijan Diplomatic Academy (ADA) (Azerbajdžan), Central European University  (Madžarska), 
College of Europe  (Belgija), Diplomacy Island (EU), Diplomatic Academy  (Češka), Diplomatic Aca-
demy of Georgia (Gruzija), Diplomatic Academy of London (DAL) (London), Diplomatic Academy 
of the Ministry of Foreign Affairs of Russia (Rusija), Diplomatic Institute (Bolgarija), Estonian School 
of Diplomacy  (Estonija), EU Atlantic Diplomatic Academy (EADA) (EU), French School of Public 
Administration (ENA) (Francija), Geneva School of Diplomacy and International Relations (Ženeva), 
10 Dimitrij Rupel.indd   194 1.6.2011   18:46:12

195
DIGNITAS n Mednarodne véde na FDŠ in sicer
(Znanstveni napredek in zahtevnost programov) Za 
marksistične in še posebej jugoslovanske šolske, tudi univerzi-
tetne programe so bile nekoč značilne shematične, mehanične, 
sholastične in brezosebne razlage pojavov in problemov. Učitelji 
so se – tudi zaradi nevarnosti političnega tveganja – držali togih 
predpisanih vzorcev in so se izogibali dialogu, kritični razpravi, 
kontroverznosti in kontradiktornosti. Namesto da bi opisovali de-
jansko dogajanje na svetovnem prizorišču, v konkretnih državah 
in vladah; namesto da bi se ukvarjali s praktičnim in konkretnim 
funkcioniranjem ministrstev in diplomacij; namesto da bi reflek-
tirali očitne težave in slabosti, so reproducirali abstraktne, vendar 
varne formule, predvsem pa prazne definicije. Ponekod se je in-
telektualna praznina kombinirala z ideološkimi obrazci. Pri med-
narodnih vedah se je vse začelo s kapitalističnim in kolonialnim 
izkoriščanjem in se je vse končalo s svetovno revolucijo. Mednaro-
dne vede so pogosto spominjale na cenzurirana poročila uradnih 
novinarskih agencij. Namesto da bi ga razlagali, so reproducirali t. 
i. diplomatski oz. uradniški jezik. Moderne mednarodne vede se 
morajo takšnih klišejev znebiti, postati morajo živahne, pronicljive 
in duhovite analize, ki ne prizanašajo z izvirnimi in uveljavljenim 
politikam nasprotujočimi pogledi. Predvsem pa so vsestransko in-
formirane, saj so vključene v intenzivno mednarodno knjižno in 
revialno produkcijo.
(FDŠ in EPF) FDŠ in EPF se osredotočata na mednarodno pra-
vo in na pravn(išk)a znanja, ki so v vsakem primeru relevantna in 
nujna. Poleg teh pa so za slovenski študij ali raziskovanje moder-
nih mednarodnih ved pomembna tudi antropološka, demograf-
ska, diplomatska, ekonomska, geopolitična, kulturološka, politolo-
ška in sociološka, predvsem pa zgodovinska znanja. Da bi lahko 
postavili in preskusili hipoteze o primernem prostoru oz. konte-
kstu mednarodnih ved (tj. ustanov za njihovo raziskovanje in pro-
gramov pedagoške reprodukcije) v smislu slovenskih nacionalnih 
interesov, je potreben temeljit vsebinski premislek o dejavnikih, 
ki določajo mednarodni položaj Slovenije.
Graduate Institute of International Relations (Ženeva), International Diplomatic Academy (IDA) (EU), 
Johns Hopkins University, Bologna Center  (Italija), London Diplomatic Academy (London), Medi-
terranean Academy of Diplomatic Studies (MEDAC) (EU), Moscow State Institute of International 
Relations (MGIMO)  (Rusija), Oxford University, Foreign Service Programme (VB), The Centre for 
Political and Diplomatic Studies (VB), UN Staff College in Turin (EU), Vienna Diplomatic Acade-
my  (Avstrija).
10 Dimitrij Rupel.indd   195 1.6.2011   18:46:12

196
DIGNITAS n Prenova študijskih programov državnih in evropskih študij
 
II.
(Determinante slovenskega položaja) Današnji mednaro-
dni položaj Slovenije, z njim pa zunanjo politiko in diplomacijo, 
določajo predvsem (po abecednem zaporedju):
demografija • (majhno število prebivalcev),
ekonomija • (majhen trg, odvisnost od izvoza),
geografija • (relativno majhno ozemlje, negotovosti glede bal-
kanskega, srednjeevropskega in sredozemskega položaja; vpra-
šljiv status pomorske države),
kultura • (kulturni sindrom),
6
politika •  (jugoslovanska, neuvrščena in komunistična tradici-
ja, počasna tranzicija),
zgodovina • (odvisnost od drugih narodov, pomanjkanje dr-
žavotvornih elit).
(Zgodovina) Od nekdaj, predvsem pa od francoske revoluci-
je naprej, osvobodilne pobude rušijo uveljavljeni red, običaje, splo-
šno zavest, zdravi razum, stabilnost … Tako kot je bila evropska 
zgodovina neprekinjen boj med stabilnostjo in svobodo, je bila 
slovenska zgodovina – pri čemer je treba razlikovati med zgodovi-
no Slovencev in zgodovino Slovenije – zgodovina napetosti med 
narodom in državo.
7
 Naše premišljevanje je potrebno začeti pri 
izvirih evropskega svobodoljubja in stabilizacije v 18. in 19. stole-
tju (Francoska revolucija/Ilirske province, Dunajski kongres) in 
nadaljevati pri vzponu velikih ideologij 20. stoletja (boljševizem, 
fašizem, nacionalni in internacionalni socializem) oz. pri prvem 
in drugem utelešenju južnoslovanskega bratstva. Nato se je treba 
osredotočiti na procese okrog rušenja Berlinskega zidu in na na-
stanek neodvisne Slovenije; predvsem na dvajset let njenih zuna-
njepolitičnih izzivov in dosežkov (1990–2010).
(Polòm socializma, trk civilizacij) Slovenska državnost se 
je začela v prelomnem času. Gre za čas po Helsinški sklepni listi-
ni (1975), po Havlovi Listini 77 (1977), po vstopu papeža Wojtyłe 
(1978) in voditelja Solidarnosti Wałęse (1980), predsednika Reagana 
(1981) in generalnega sekretarja Gorbačova (1985) na svetovno pri-
6 
Slovenski kulturni sindrom je oznaka za zasilno uporniško (predvsem narodnoosvobodilno) gibanje 
kulturnih izobražencev in umetnikov v nedemokratičnih razmerah. Zaradi slabih političnih možnosti 
so se slovenski razumniki zanašali na kulturo v drugi polovici 19. stoletja pa tudi v času socializma 
1945–1989. 
7 
Nation v francoščini ali angleščini pomeni narod in državo, tj. državno utelešenje naroda oz. istove-
tnost naroda in države. Preživetje slovenskega naroda je bilo – vse do ustanovitve slovenske države 
– odvisno od razlikovanja med državo in narodom. 
10 Dimitrij Rupel.indd   196 1.6.2011   18:46:12

197
DIGNITAS n Mednarodne véde na FDŠ in sicer
zorišče. V tem času je v Sloveniji izšla 57. številka Nove revije (1987), 
v ZDA pa sta prelomni besedili objavila Francis Fukuyama (Konec 
zgodovine 1989) in Samuel Huntington (Trk civilizacij 1993).
(Kultura) (Ne)demokratične razmere v drugi polovici 19. sto-
letja in ves čas komunistične oblasti Slovencem niso omogočale 
normalnega političnega izražanja. Politični interesi – kolikor jih je 
bilo – so se izražali v obliki bolj ali manj previdnih, prikritih kul-
turnih manifestacij in deklaracij, literarnih in študentovskih publi-
kacij itn. S tem je kultura postala privilegirano mesto pojavljanja 
političnih pobud. Strankarska demokracija in nove tehnologije, 
predvsem internet, so kljub splošnim pozitivnim učinkom pov-
zročile opazno kulturno krizo.
(Dvajset let zunanje politike Slovenije) Študij in razume-
vanje mednarodnega položaja Slovenije je treba začeti s predsta-
vitvijo glavnih slovenskih zunanjepolitičnih pobud in zunanjih 
izzivov po letu 1991. Prvo obdobje slovenske zunanje politike se 
je začelo z Brionsko deklaracijo 7. julija 1991 in se je končalo z 
vključitvijo v OZN oz. konec leta 1992.
8
 Drugo obdobje določata 
letnici 1993 in 1996, ko Italija neha blokirati slovensko približe-
vanje EU.
9
 Tretje obdobje sega do konca leta 1999,
10
 četrto pa 
8 
1991 (PV Peterle, MZZ Rupel): Brionska deklaracija – 7. VII; ustanovitev arbitražne komisije pod 
vodstvom R. Badintera – 27. VIII; konferenca o Jugoslaviji v Haagu – 7. IX; VS OZN uvede embargo 
na uvoz orožja za vso Jugoslavijo – 25. IX; JLA zapusti Slovenijo – 25. X; Badinterova komisija ugotovi 
razpad Jugoslavije – 29. XI; mednarodno priznanje (zunanji ministri EU) – 16. XII; razpad Sovjetske 
zveze – 26. XII.
1992 (PV Peterle-Drnovšek, MZZ Rupel): Badinterova komisija priporoči priznanje Slovenije – 11. I; 
priznanje Slovenije s strani ZDA – 7. IV; srbska blokada Sarajeva – 2. V; sprejem v OZN – 22. V; ruski 
MZZ Kozirev v Ljubljani – 24. V; ministrski svet KVSE v Stockholmu – 14. XII; delegacija SEP (Rupel v 
imenu Slovenije) v Beli hiši – 22. XII.
9 
1993 (PV Drnovšek, MZZ Peterle): sporazum o sodelovanju z EU – 5. IV; srečanje Klaus-Drnovšek v 
Pragi; zadeva Višegrajska skupina (VS) – 3. V; prošnja za začetek pogajanj o Evropskem sporazumu 
– 9. XII.
1994 (PV Drnovšek, MZZ Peterle): sestanek VS (brez Kučana) s Clintonom v Pragi – 10. I; italijanski 
veto na pridruženo članstvo Slovenije v EU – 21. III; Valentićevo pismo Drnovšku – 18. V; pogajanja 
Peterle-Martino v Ogleju – 10. X.
1995 (PV Drnovšek, MZZ Thaler): pogovori z Italijo (Thaler-Agnelli) – 8. II., 6. III; Italija »nesrečna« 
zaradi izključenosti iz Contact Group – 6. IX; Drnovšek-Valentić v Mariboru – 20. IX; sestanek Contact 
Group v Rimu (Agnelli) – 5. X; Daytonski sporazum – 21. XI –14. XII; Španski kompromis Madrid – 
16. XII.
1996 (PV Drnovšek, MZZ Thaler, Kračun): volitve v Italiji – 21. IV; Prodi pri Clintonu – 6. V; papež Ja-
nez Pavel II v Sloveniji – 17. V; Prodi predsednik nove italijanske vlade – 17. V; sporazum o pridružitvi 
EU – 10. VI; volitve v Sloveniji (SLS + SDS + SKD 50 %) – 3. XI.
10 
1997 (PV Drnovšek, MZZ Thaler, Frlec): nova Drnovškova vlada LDS+SLS+DESUS – 27. II; Kučan pri 
Kohlu v Haagu izbira med EU in NATO – 28. V; Amsterdamska pogodba EU – 16.–17. VI; razočaranje 
glede vabila v NATO (Madrid) – 8. VI; ukinitev viz za potovanja v ZDA – 30. IX; Evropski svet v Lu-
ksemburgu sprejme odločitev o širitvi 5+1, tudi s Slovenijo – 13. XII.
1998 (PV Drnovšek, MZZ Frlec): New Agenda Coalition – 9. VI.–3. XI; Slovenija predseduje VS OZN – 
1. VIII.–30. VIII; Drnovšek v Beli hiši – 4. XI; zadeva Višegrajska skupina – 10.–30. XII.
1999 (PV Drnovšek, MZZ Frlec): konferenca v Rambouilletu – 6. II.–18. III; NATO bombardira Jugosla-
10 Dimitrij Rupel.indd   197 1.6.2011   18:46:12

198
DIGNITAS n Prenova študijskih programov državnih in evropskih študij
 
od leta 2000 do vstopa Slovenije v EU in NATO, tj. do konca leta 
2004.
11
Leta 2005 se začne naslednje – peto obdobje, v katerem Slove-
nija predseduje OVSE in Evropski uniji, torej se konča leta 2008.
12
 
Najnovejše obdobje slovenske zunanje politike se začne s Pahor-
jevo vlado leta 2009.
13
vijo – 24. III.–11.VI; vrh NATO v Washingtonu – 23. IV; Kučan Clintonu predlaga »Evropsko konferenco 
o Balkanu« – 2. VI; Perry posreduje med Hrvaško in Slovenijo – 15. VI; Clinton v Ljubljani – 21. VI; 
Prodi postane predsednik Evropske komisije – 16. IX; akcijski načrt za članstvo v NATO (ANČ) – 7. X; 
Evropski svet v Helsinkih – 10.–11. XII; smrt Franja Tuđmana – 10. XII.
11 
2000 (PV Drnovšek, Bajuk; MZZ Rupel, Peterle): sankcije EU proti Avstriji 4. II.–8. IX; ADP, avnojski 
sklepi predmet predvolilne kampanje; padec Miloševića – 8. X; slovenske parlamentarne volitve – 15. 
X; Pogodba EU iz Nice – 12. XII.
2001 (PV Drnovšek, MZZ Rupel): Bush in Putin na Brdu   – 16. VI; dunajski sporazum o nasledstvu – 29. 
VI; ratifikacija SOPS v DZ – 19. VII; sporazum Drnovšek-Račan – 19. VII; napad Al Kaide na newyorški 
STC – 11. IX; MZZ RS v Washingtonu – 13.–17. XI; vatikanski sporazum – 14. XII.
2002 (PV Drnovšek, Rop, MZZ Rupel): ustanovitev Slovenskega odbora za NATO – 24. I; Konvencija o 
prihodnosti EU – februar; slovensko-avstrijska komisija zgodovinarjev in pravnikov – 27. II; Drnovšek 
v Beli hiši – 17. V; Praga, vabilo v NATO – 21. XI; Drnovšek predsednik RS – 1. XII; konec pogajanj z 
EU v Københavnu – 12.–14. XII; Rop predsednik vlade – 19. XII.
2003 (PV Rop, MZZ Rupel): pristopni pogovori Slovenija-NATO – 21., 31. I; Vilenska izjava – 5. II; aten-
tat na srbskega PV Đinđića – 12. III; napad na Irak – 20. III; referendum o EU in NATO (89,64; 66,08 %) 
– 23. III; podpis pogodbe z EU v Atenah – 16. IV; zadeva Diplomatska akademija – 17. IV; ZERC – 3. X; 
aretacija kosovskega voditelja Çekuja na ljubljanskem letališču – 22. X; volitve na Hrvaškem – 23. XI.
2004 (PV Rop, MZZ Rupel, Vajgl): članstvo v NATO – 29. III; članstvo v EU – 1. V; trilateralni zapisnik 
o ZERC – 4. VI; Zbor za republiko – 23. VI; izključitev iz Ropove vlade – 5. VII; parlamentarne volitve, 
zmaga SDS – 3. X; sklep, da bo Slovenija predsedovala EU l. 2008 – 13. XII.
12 
2005 (PV Janša, MZZ Rupel): predsedovanje OVSE; oranžna revolucija, Juščenko predsednik Ukra-
jine – 23. I; DZ ratificira PUE – 1. II; revolucija tulipanov v Kirgiziji – 20. III; umre papež Janez-Pavel 
II. – 3. IV; Brionska izjava o izogibanju incidentom – 10. VI; začetek pristopnih pogajanj EU-Hrvaška 
– 20. X; ministrska konferenca OVSE v Ljubljani – 5.–6. XII.
2006 (PV Janša, MZZ Rupel): Forum slovanskih kultur – 20. II; Slovenija obvestila OZN o novem za-
konu o ekološki coni in epikontinentalnem pasu – 22. II; sestanek Illy-Rupel v Ankaranu (zgodba o 
tržaških plinskih terminalih) – 27. III; Slovenija od Tajske prevzame predsedovanje Mreži za človekovo 
varnost – 2. VI; Bela knjiga o meji s Hrvaško – 19. VI; ukradena avstrijska depeša – 22. VII; kriza v Li-
banonu – 1. VIII; reševanje Toma Križnarja – avgust; Strateški forum Bled – 27.–29. VIII; Ban Ki-moon 
GS OZN – 13. X; 50-letnica madžarske revolucije 1956 – 22. X; sestanek Janša-Sanader na Otočcu – 19. 
XI; medkulturni dialog – 30. XI.
2007 (PV Janša, MZZ Rupel): uvedba evra v Sloveniji – 1. I; Slovenija članica Komisije OZN za človeko-
ve pravice – 17. V; posvetovanja PV in vseh strank o arbitraži – 17. VIII; Janša-Sanader na Bledu – 26. 
VIII; Türk predsednik RS – 11. XI; vstop v Schengen – 21. XII.
2008 (PV Janša, MZZ Rupel): predsedovanje EU 1. I. – 30. VI; Skupina za stike (Contact group) – GS 
ES, komisar EK + Fr, It, Nem,VB – na Brdu – 19. I; washingtonska depeša – 24. I; Ban Ki-moon v Slove-
niji – 27. I; neodvisnost Kosova – 17. II; osnutek posebnega sporazuma o arbitraži – 7. IV; G. W. Bush v 
Sloveniji – 10. VI; srečanje zunanjih ministrov G8 Kyoto – 26.–27. VI; prejudici v hrvaških dokumentih 
za EU – 21. XI; Rupel posebni odposlanec PV Pahorja – 27. XI.
13 
2009 (PV Pahor, MZZ Žbogar): predsedovanje SE – 12. V.–18. XI; Žbogar pri Clintonovi v Washingto-
nu – 30. VII; Pahor-Kosor v Trakošćanu – 31. VII; Pahor-Kosor v Ljubljani, konec blokade Hrvaške – 12. 
IX; Pahor-Kosor v Zagrebu – 28. X; Pahor-Kosor: podpis Arbitražnega sporazuma v Stockholmu – 4. 
XI; Pahor pri Gadafiju – 12. XI; novela Zakona o zun. zadevah – 15. XII.
2010 (PV Pahor, MZZ Žbogar): Pahor-Kosor v Kr. gori – 14. I; Pahor-Kosor (s Tadićem) na Ptuju – 4. 
III; pomanjkljiva konferenca o Zah. Balkanu na Brdu – 20. III; skupina ekspertov (M. Albright): nov 
strat. koncept NATO – 17. V; Pahor pri Gadafiju – 13. VI; Pahor-Kosor v Bohinju – 31. VII; C. Ashton 
se izogne slovenskim kandidatom za zunanjo službo EU – 15. IX; Pahor-Kosor v Lovranu – 23. X; M. 
Kučan Pahorjev posebni poročevalec za BiH – 4. XI.
10 Dimitrij Rupel.indd   198 1.6.2011   18:46:12

199
DIGNITAS n Mednarodne véde na FDŠ in sicer
(Teorija) Zunanjepolitične pobude izhajajo iz različnih kon-
ceptualnih oz. teoretičnih sklopov: npr. iz realistične in idealistič-
ne šole. V družbenih vedah (kamor spadajo mednarodne vede, 
tudi pravo) so podatki odvisni od konteksta, podvrženi različnim 
uporabam in razlagam: npr. volitvam, glasovanju, anketam, prepri-
čljivosti, karizmi akterjev … Diplomacija je največkrat konservativ-
na, večinoma se opira na realizem in izhaja iz prepričanja o nuj-
nosti kompromisa oz. mednarodnega ravnotežja. Relevantnost 
oz. veljavnost teorij je odvisna od preskusov v mednarodnih od-
nosih oz. njihove »praktične« uporabe. V tem pogledu so koristna 
diplomatska (s)poročila, protokoli, deklaracije, razprave, članki in 
spomini pomembnih političnih oz. diplomatskih akterjev. Takšne-
ga gradiva je relativno veliko, za razumevanje zunanjepolitičnega 
položaja Slovenije pa so poleg slovenskih pomembna predvsem 
dokumentarna, monografska in memoarska gradiva državnikov 
Avstrije, Francije, Hrvaške, Italije, Nemčije, Rusije/Sovjetske zveze, 
Velike Britanije in Združenih držav Amerike.
(Mednarodno pravo) Poznavanje domače zakonodaje, npr. 
Ustave in Zakona o zunanjih zadevah, je potrebno, vendar ni za-
dostno. Potrebno je poznavanje mednarodnega prava, ki ga pred-
stavljajo konvencije, deklaracije in resolucije Generalne skupščine 
oz. VS OZN; pogodbe Evropske unije (npr. Lizbonska pogodba), 
sklepi nacionalnih in Evropskega parlamenta, Evropskega sveta; 
mednarodne pogodbe in sporazumi (npr. ADP, Osimo) …
(Geografija) Z Londonskim sporazumom (1915), z versaj-
skim mirom (1919) in z Rapalsko pogodbo (1920) Slovenci izgubi-
jo zahodni del svojega ozemlja, predvsem pa dostop do morja in 
neoviran izhod na odprto morje. Slovenci po koroškem plebisci-
tu izgubijo severni del etničnega ozemlja. Iz manj razvitega dela 
Avstro-Ogrske postane Slovenija najbolj razviti del Jugoslavije. Na 
Pariški konferenci (1946–1947) ustanovijo STO (Cona A + Cona 
B). Slovenija je srednjeevropska in sredozemska država. Pogosto 
se sprašujemo o njenem balkanskem značaju.
(Politika) Evropska politika je bila od nekdaj obremenjena 
z dinastičnimi, verskimi (1648), nacionalnimi (1848), kulturnimi 
(1870), ideološkimi (1945–1989) in drugimi boji. Jugoslovanska 
politika je bila nekoč določena z zahodno-vzhodno delitvijo, s 
političnimi monopoli, dednimi sovraštvi in čudaškimi povezava-
mi (neuvrščenost). Slovenska zunanja politika je bila v začetku 
obremenjena z balkansko in jugoslovansko zapuščino, predvsem 
10 Dimitrij Rupel.indd   199 1.6.2011   18:46:12

200
DIGNITAS n Prenova študijskih programov državnih in evropskih študij
 
pa z dediščino komunizma, ki se je izkazala v dolgotrajnosti in 
težavnosti t. i. tranzicije. Slovenska zunanja politika je doživljala 
težave v zvezi z EU in NATO; v zvezi z Balkanom in sosednimi 
državami, predvsem v zvezi z Avstrijo, Hrvaško in Italijo. Zuna-
njo politiko – glede na objektivne okoliščine, predvsem glede 
na razmerja moči na mednarodni sceni – s pomočjo ministrstev 
in kabinetov oblikujejo državni voditelji. Bolj kot sintetične in 
abstraktne ocene so dragoceni dokumenti v zvezi z državniki, 
kot so bili npr. Baker, Bismarck, Blair, Brzezinski, Bush starejši in 
Bush mlajši, Chamberlain, Churchill, Clinton, De Gaulle, Drnov-
šek, Dulles, Genscher, Gorbačov, Havel, Hitler, Kardelj, Kissinger, 
Kohl, Kučan, Mao, Metternich, Milošević, Mitterand, Mussolini, 
Napoleon, Reagan, Roosevelt, Stalin, Talleyrand, Thatcherjeva, 
Tito, Wałęsa, Wojtyła …
(Aparati zunanje politike) Glavni aparati zunanje politike 
so zunanja ministrstva z diplomatsko-konzularnimi predstavništvi 
in veleposlaniki; mednarodne organizacije, skupine, procesi in 
formati, v katerih sodeluje več držav (npr. Barcelonski proces, G8, 
G20, Kontaktna skupina, Kvartet, Srednjeevropska pobuda, Uni-
ja za Sredozemlje …); medvladne in nevladne organizacije (npr. 
Medkulturni dialog, Zavezništvo civilizacij …).
III.
(Predlog širitve akademskega prostora za slovenske in 
mednarodne véde) Da bi ujeli korak s časom in se na primeren 
način oz. na primerni ravni odzvali na opisane izzive, so potreb-
ni nove ustanove in novi programi. V okviru projektov Fakultete 
za slovenske in mednarodne véde (FSMV) in Centra za strateške 
študije (CESTRA) bi bilo mogoče – upoštevaje podlage in izku-
šnje EPF in FDŠ – ponuditi nove programe, ki bi izhajali iz glavnih 
dejavnikov slovenskega mednarodnega položaja (demografija, 
ekonomija, geografija, kultura, politika, zgodovina); posebno po-
zornost pa bi namenili naslednjim vsebinam:
Evropa od francoske do sovjetske revolucije,
Dunajski in drugi kongresi v 19. stoletju • ,
20. stoletje med mednarodnim in nacionalnim socializ- • 
mom,
10 Dimitrij Rupel.indd   200 1.6.2011   18:46:12

201
DIGNITAS n Mednarodne véde na FDŠ in sicer
Evropa od železne zavese do svinčenih let (1945–1974) • ,
14
Evropa od Helsinške listine do padca Berlinskega zidu • 
(1975–1989),
15
Konec hladne vojne in zahodno-vzhodne delitve v Evropi • ,
Humanitarna intervencija in Odgovornost za zaščito (Re- • 
sponsibility to Protect),
Razvoj postkomunistične demokracije • ,
Jugoslovanska kriza in Kontaktna skupina • ,
Osamosvojitev Slovenije • ,
Od Daytona in Rambouilleta do Ohrida • ,
Tuđman in Milošević • ,
Mednarodno kazensko sodišče za Jugoslavijo v Haagu – • 
ICTY,
Širitev EU in NATO • ,
Srednjeevropske in sredozemske povezave • ,
11. september, terorizem in trk civilizacij • ,
Terorizem in človekove pravice • ,
Bližnjevzhodna kriza in Kvartet • ,
Neuvrščenost in New Coalition Agenda • ,
Tranzicijske peticije in afere (dunajska in washingtonska de- • 
peša),
Finančna kriza 2008 • .
IV.
(Gradiva na spletnih straneh EU) Zanesljivo in kvalitetno 
študijsko gradivo predstavljajo spletne strani ustanov Evropske 
unije, predvsem Komisije in Sveta:
http://ec.europa.eu/policies/index_en.htm • ,
http://www.consilium.europa.eu/showPage.aspx?id=245& • 
lang=en,
http://consilium.europa.eu/showPage.aspx?id=248&lang • 
=en,
http://www.consilium.europa.eu/App/newsroom/loadbo- • 
ok.aspx?BID=78&LANG=1&cmsid=1850.
14 
Glej Veljko Rus, »Revija Perspektive in Teorija in praksa«, Teorija in praksa, let. 41, 1-2/ 2004; Boris 
Pahor, Alojz Rebula, Edvard Kocbek – pričevalec našega časa, Trst 1975, ponatis Naši razgledi, 9. maja 
1975; Ljubo Sirc, Dolgo življenje po smrtni obsodbi, Ljubljana 2010; Igor Omerza, Edvard Kocbek 
osebni dosje št. 584, Ljubljana 2010. 
15 
Prispevki za slovenski nacionalni program, Nova revija, (št. 57), Ljubljana 1987; Stane Kavčič, Dnev-
nik in spomini – 1972–1987, Ljubljana 1988.
10 Dimitrij Rupel.indd   201 1.6.2011   18:46:12

202
DIGNITAS n Prenova študijskih programov državnih in evropskih študij
 
(Gradiva na spletnih straneh MZZ) Uporabna so tudi gra-
diva na spletnih straneh MZZ, npr. http://www.mzz.gov.si/nc/si/
novinarsko_sredisce/sporocila_za_javnost/.
BiBliografija
Akbar Ahmed, Journey into Islam – The Crisis of Globalization, Washington 2007.
Madeleine Albright – with Bill Woodward, Madam Secretary, New York 2003.
Madeleine Albright, The Mighty & the Almighty – Reflections on America, God and World Affairs, 
New York 2006.
Madeleine Albright, Memo to the President Elect – How We Can Restore America's Reputation and 
Leadership, New York 2008.
Andrej Aplenc, Janez Jerovšek (ur.), Medijska in človekova (ne)svoboda, Dignitas, Revija za človekove 
pravice, št. 33–36, Ljubljana 2007.
Robert Badinter, Une Constitution européene, Paris 2002.
James A. Baker, III (with Thomas M. DeFrank), The Politics of Diplomacy – Revolution, War & Peace, 
1989–1992, New York 1995.
Vlado Benko, Znanost o mednarodnih odnosih, Ljubljana 1997.
Vlado Benko, Sociologija mednarodnih odnosov, Ljubljana 2000.
Ann Blackman, Seasons of Her Life: A Biography of Madeleine Korbel Albright, New York 1998.
Thomas Blood, Madam Secretary: A Biography of Madeleine Albright, New York 1997.
Philip Bobbit, The Shield of Achilles – War, Peace, and the Course of History, New York 2002.
Zbigniew Brzezinski, Out of Control: Global Turmoil on the Eve of the Twenty-First Century, New 
York 1993.
Zbigniew Brzezinski, The Grand Chessboard: American Primacy and its Geostrategic Imperatives, 
New York 1997.
Zbigniew Brzezinski, The Choice: Global Domination or Global Leadership, New York 2004.
Zbigniew Brzezinski, Second Chance: Three Presidents and the Crisis of American Superpower, New 
York 2007.
Elisabeth Bumillier, Condoleeza Rice – An American Life, A Biography, New York 2007.
George Bush and Brent Scowcroft, A World Transformed, New York 1998.
George Bush, All the Best: My Life in Letters and Other Writings, New York 1999.
Alastair Campbell (ur.), The Blair Years – Extracts from The Alastair Campbell Diaries, London 
2007.
James Chace, Acheson – The Secretary of State Who Created the American World, New York 1998.
Jung Chang, Jon Halliday, Mao: the Unknown Story, Jonathan Cape 2005.
Chávez-Castro L'Antiamerica – Nel cuore del continente latino progetto Venecuba, gli eredi di Fidel, 
Limes – Rivista Italiana di geopolitica 2, Roma 2007.
General Wesley K. Clark, Waging Modern War – Bosnia, Kosovo, and the Future of Combat, New 
York 2001.
Duff Cooper, Talleyrand, London (1932) 2001.
Stéphane Courtois in drugi, The Black Book of Communism: Crimes, Terror, Repression, Cambridge 
Massachusetts 1999.
Gordon Craig & Francis L. Loewenheim (ur.), The Diplomats 1939–1979, Princeton, New Jersey 
1994.
Norman Davies, Europe, A History, London 1997.
Norman Davies, Europe East & West, London 2006.
Karen Dawisha, Bruce Parrot (ur.), Politics, Power, and the Struggle for Democracy in South-East 
Europe, Cambridge 1997.
Dusko Doder and Louise Branson, Gorbachev: Heretic in the Kremlin, New York 1990.
Philippe Douste-Blazy, Des affaires pas si étrangères – suivi d'un Petit dictionnaire de géopolitique è 
l'usage des nouvelles générations, Paris 2007.
Slobodan Erić (ur.), Kosovo i Metohija – argumenti za ostanak u Srbiji/Arguments in favour of its 
future within Serbia, Beograd Geopolitika 2006.
Alfred Este/Michael Koschat/Paul Strohmaier, Opfer, Täter, Denunzianten – »Partisanenjustiz« am 
Beispiel der Verschleppungen in Kärnten und der Steiermarkt im Mai/Juni 1945: Recht oder Ra-
che?, Celovec–Ljubljana–Dunaj 2007.
10 Dimitrij Rupel.indd   202 1.6.2011   18:46:12

203
DIGNITAS n Mednarodne véde na FDŠ in sicer
Europe and Immigration, European View, Journal of the Forum for European Studies, Vol 5, Brussels 
Spring 2007.
Hannes Farnleitner (ur.), Unser Europa – Gemeinsam Stärker, Die Kooperation der Klein- und Mittel-
staaten im EU-Konvent (prispevek D. Rupla), Wien 2004.
Josef Feldner/Marjan Sturm, Kärnten neu denken – Zwei Kontrahenten im Dialog, Celovec 2007.
Niall Ferguson, The War of the World – Twentieth-Century Conflict and the Descent of the West, New 
York 2006.
Joschka Fischer, Die Rückkehr der Geschichte – Die Welt nach dem 11. September und die Erneue-
rung des Westens, Köln 2005.
Francis Fukuyama, The End of History and the Last Man, New York 1992.
Francis Fukuyama, Trust: The Social Virtues and the Creation of Prosperity, New York 1995.
Francis Fukuyama, After the Neocons – America at the Crossroads, London 2006.
Jeffrey Gedmin (ur.), European Integration and American Interests: What the New Europe Really 
Means for the United States, Washington 1997.
Hans-Dietrich Genscher, Erinnerungen, Berlin 1995.
Jack L. Goldsmith, Eric A. Posner, The Limits of International Law, Oxford/New York 2005.
Anton Gosar (zbral in ur.), Globalizirana Evropa – Globalized Europe, Koper 2005.
James Gow, Cathie Carmichael, Slovenia and the Slovenes – A Small State and the New Europe, Lon-
don 2000.
Niko Grafenauer (ur.), Evropski izziv, Nova revija, Ljubljana, 2001.
George W. Grayson, Strange Bedfellows: NATO Marches East, Lanham Maryland 1999.
Eva Holz – Henrik Costa, Ljubljanski kongres 1821, Ljubljana, Nova revija 1997.
Richard Holbrooke, To End a War, New York 1998.
Samuel P. Huntington, The Clash of Civilizations and the Remaking of World Order, New York 1996.
Samuel P. Huntington, Who Are we? The Challenges to America's National Identity, New York 2004.
Walter Isaacson, Kissinger: A Biography, New York 1992.
Igor Iwanov, Die neue russische Diplomatie – Rückblick und Visionen, München 2002.
Roy Jenkins, Churchill, London 2001.
Tony Judt, Postwar, A History of Europe Since 1945, London 2005.
Robert D. Kaplan, Balkan Ghosts: A Journey Through History, New York 1993.
Stefan Karner, Natalja Tomilina, Alexander Tschubarjan, Prager Frühling, Das internationale Krisen-
jahr 1968, Beiträge, Köln, Weimar, Wien 2008.
Henry Kissinger, A World Restored: Metternich, Castlereagh and the Problems of Peace, 1812–22, 
New York 1973.
Henry Kissinger, Years of Renewal, New York 1999.
Henry Kissinger, Does America Need a Foreign Policy? Toward a Diplomacy for 21
st
 Century, New 
York 2001.
Henry Kissinger, Crisis: The Anatomy of Two Major Foreign Policy Crises, New York 2003.
Thomas H. Klein (preds.), The 9/11 Commission Report – Final Report of the National Commission 
on Terrorist Attacks upon the United States, New York/London, Authorized Edition (2004).
His Holiness The Dalai Lama, Ethics for the New Millenium, New York 1999.
Dov Lynch (ur.), What Russia sees – Chaillot Paper 74, Institute for Security Studies EU, Paris January 
2005.
Ferdinand Mayrhofer-Grünbühel & Miroslav Polzer, Avstrija–Slovenija preteklost in sedanjost, Ljubl-
jana–Celovec 2002.
John S. Micgiel (ur.), State and Nation Building in East Central Europe: Contemporary Perspectives, 
New York 1996.
Zdravko Mlinar (ur.), Osamosvajanje in povezovanje v evropskem prostoru, Ljubljana 1995.
Simon Sebag Montefiore, Stalin: The Court of the Red Tsar, Weidenfeld & Nicolson, 2003.
Hans J. Morgenthau, Politics Among Nations: the Struggle for Power and Peace, Alfred A. Knopf 
1963.
Edmund Morris, Dutch: A Memoir of Ronald Reagan, New York 1999.
Roger Morris, Partners in Power: The Clintons and Their America, Washington 1996.
Stephen O'Shea, Sea of Faith, Islam and Christianity in the Medieval Mediterranean World, New 
York 2006.
Ernest Petrič, Zunanja politika – Osnove teorije in praksa, Ljubljana (CEP-SAZU) 2010.
Leopoldina Plut - Pregelj, Carole Rogel, Historical Dictionary of Slovenia, Second edition, Lenham, 
Maryland, Toronto, Plymouth, UK 2007.
Pogodba o Ustavi za Evropo, Urad za uradne publikacije Evropskih skupnosti, Luxembourg 2005.
10 Dimitrij Rupel.indd   203 1.6.2011   18:46:12

204
DIGNITAS n Prenova študijskih programov državnih in evropskih študij
 
Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike, V svetu dejavna in prepoznavna Slo-
venija – Prednostne naloge prihodnje slovenske zunanje politike, Ljubljana, Urad Predsednika 
Republike 2003.
Richard A. Posner, An Affair of State: The Investigation, Impeachment, and Trial of President Clinton, 
Cambridge Mass. 1999.
Predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije – Zunanji odnosi, Ljubljana, MZZ 2008.
Andrej Rahten, Zavezništva in delitve – Razvoj slovensko-hrvaških političnih odnosov v habsburški 
monarhiji 1848–1918, Ljubljana 2005.
Andrej Rahten, Izidor Cankar, Diplomat dveh Jugoslavij/A Diplomat of Two Yugoslavias, Ljubljana 
2009.
Sabrina P. Ramet, Nationalism and Federalism in Yugoslavia 1962–1991 (Second Edition), Blooming-
ton Indiana 1992.
Sabrina P. Ramet, Whose Democracy? Nationalism, Religion, and the Doctrine of Collective Rights in 
Post-1989 Eastern Europe, Lanham Maryland 1997.
Sabrina Petra Ramet, Balkan Babel: The Disintegration of Yugoslavia from the Death of Tito to the 
War in Kosovo (predg. Ivo Banac), Boulder Colorado 1999.
Imam Feisal Abdul Rauf, What's Right with Islam Is What's Right with America – A new Vision for 
Muslims and the West, San Francisco 2004.
Dorothea Gräfin Razumovsky, Der Balkan – Geschichte und Politik seit Alexander dem Großen, 
München 1999.
David Reynolds, Summits – Six Meetings that Shaped the Twentieth Century, London 2007.
Carole Rogel, The Breakup of Yugoslavia and the War in Bosnia, Westport Connecticut 1998.
Adam Daniel Rotfeld (ur.), New Threats, New Responses – Towards the UN Reform, Warsaw 2004.
Adam Daniesl Rotfeld (ur.), New Political Act for the United Nations, Warsaw 2004.
Dimitrij Rupel, Slovenija na svetovnem prizorišču – Od Brionske deklaracije do arbitražnega spora-
zuma, od Cone A do točke 5, Ljubljana 2011.
Dimitrij Rupel, Slovenski intelektualci – Od vojaške do civilne družbe, Ljubljana 1989.
Dimitrij Rupel, »Slovenija je svetoven pojav«, Junij/June 2001, Republika Slovenija, Ministrstvo za 
zunanje zadeve, Ljubljana 2001.
Dimitrij Rupel, Srečanja in razhajanja, Ljubljana, Nova revija 2001.
Dimitrij Rupel, »Security and Cooperation in Europe«, Europe, Its Borders and Role in the World, 
European View, A Journal of the Forum for European Studies, Vol. 2, Brussels Autumn 2005, str. 
137–142.
Dimitrij Rupel, »The Balkans: A Litmus Test of the Union's Transformation Power (v Hannes Swoboda/
Christophe Solioz eds., Conflict and Renewal: Europe Transformed, Essays in Honour of Wolfgang 
Petritsch, str. 36-40), Baden-Baden 2007.
Dimitrij Rupel, Stabilnost ali svoboda – mednarodni položaj in zunanja politika (učbenik), Ljubljana, 
Brdo pri Kranju 2009.
Dimitrij Rupel, Slovensko predsedovanje v ognju lastnih sil – poročilo o predsedovanju Svetu EU za 
splošne zadeve in zunanje odnose, Ljubljana (Nova obzorja) 2009.
Anthony Seldon, The Foreign Office – An Illustrated History of the Place and Its People, London 
2000.
Amartya Sen, Identity and Violence – The Illusion of Destiny, London 2006.
Slovenci v očeh Imperija/The Slovenes in the Eyes of the Empire – Priročniki britanskih diplomatov 
na Pariški mirovni konferenci leta 1919, Mengeš (CEP) 2007.
Slovenski diplomati v slovanskem svetu, Mengeš (CEP) 2010.
Slovensko-italijanski odnosi/Rapporti italo-sloveni/Slovene-Italian Relations 1880–1956 – Poročilo 
slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, Koper - Capodistria 25. julij 2000.
Slovensko predsedstvo EU 2008, Ljubljana, STA 2008.
James Srodes, Allen Dulles: Master of Spies, Washington 1999.
Nicholas Stern, The Economics of Climate Change – The Stern Review, Cambridge 2007.
Joseph E. Stiglitz, Globalization and its Discontents, New York 2002.
Baron Josef Schwegel, Spomini in pisma, Mengeš (CEP) 2007.
Peter Štih, Vasko Simoniti, Peter Vodopivec, Slowenische Geschichte: Gesellschaft – Politik – Kultur, 
Graz 2008.
Strobe Talbott, The Great Experiment, New York 2008.
Margaret Thatcher, The Downing Street Years, London 1993.
Hubert Védrine, Face è l'hyper-puissance – Textes et discours 1995–2003, Fayard 2003.
Dominique de Villepin (predg.), Histoire de la Diplomatie Française, Perrin 2005.
Peter Vodopivec, Od Pohlinove slovnice do samostojne države, Ljubljana 2006.
Anton Vratuša, Profili neuvrščenosti – Socialistična in neuvrščena Jugoslavija, Ljubljana 1980.
10 Dimitrij Rupel.indd   204 1.6.2011   18:46:12

205
DIGNITAS n Mednarodne véde na FDŠ in sicer
Theodor Winkler (ur.), European Integration and the Balkans – Changes, Problems and Prospects, 
Belgrade 2002.
Emmanuel de Waresquiel, Talleyrand – le prince immobile, Fayard 2003.
Milica Kacin Wohinz, Vivere al confine – Sloveni e Italiani negli anni 1918–1941, Gorizia 2004.
Bob Woodward, Shadow: Five Presidents and the Legacy of Watergate, New York 1999.
Susan L. Woodward, Balkan Tragedy: Chaos and Dissolution After the Cold War, Washington 1995.
Marcin Zaborowski, Bush's legacy and America's next foreign policy – Chaillot Paper 111, Institute for 
Security Studies EU, Paris September 2008.
Warren Zimmermann, Origins of a Catastrophe, Yugoslavia and its Destroyers – America's Last Am-
bassador Tells What Happened and Why, New York 1996.
SEZNAM REvIj S PoDR oČj A MEDNARoDNIh vED: MEDNARoDNIh oDNoSov, 
MEDNARoDNEGA PRAvA, ZUNANjE PolITIKE IN DIPloMA cIjE
American Journal of International Law,
Chaillot Paper (Institute for Security Studies, EU), Pariz,
Commmon Market Law Review (Kluwer Law International), London,
Crossroads (Macedonian Foreign Policy Journal), Skopje,
Dignitas (The Slovenian Journal of Human Rights), Ljubljana,
Europarecht (Verlag C.H.Beck oHG), München,
European Affairs (A Publication of the European Institute), Washington,
European Journal of Commercial Contract Law (Paris Legal Publishers), Zutphen, Nizozemska,
European Law Review (Sweet & Maxwell), London,
European View (EPP), Bruselj,
Foreign Affairs, New York,
Foreign Policy (Carnegie Endowment for International Peace), Washington,
Harvard International Review, Cambridge, Mass.,
Hungarian Review (A bi-monthly journal from Central Europe), Budimpešta,
International and Comparative Law Quarterly (ICLQ),
Journal of international relations and development (Center of International Relations), Ljubljana,
Limes (Rivista italiana di geopolitica), Rim,
Nova revija, Ljubljana,
Pilar – Casopis za drustvene in humanisticke studije, Zagreb,
Polish Quarterly of International Affairs, Varšava,
Politique Etrangère (IFRI), Pariz,
Pravna praksa, Ljubljana,
Pravnik, Ljubljana,
Revue internationale de droit comparé (Société de Législation Comparée), Pariz,
Slovene Studies (Journal of the Society for Slovene Studies), Syracuse, New York,
Studia historica Slovenica, Maribor,
Südost Europa (Zeitschrift für Gegenwartsforschung, Südost-Institut), München,
Teorija in praksa, Ljubljana,
Tesaurus Acroasium (Univerza v Solunu),
The Washington Papers (CSIS), Washington,
Two Homelands/Dve domovini, Ljubljana,
World Politics (Princeton Institute for International and Regional Studies), Princeton, N.J.,
Zbornik znanstvenih radova Pravnog fakulteta u Zagrebu,
Zeitschrift für Europäisches Privatrecht (Verlag C.H.Beck oHG), München,
Zeitschrift für Europäisches Verbraucherrecht (Springer-Verlag), Heidelberg,
Zeitschrift für Europarecht, Internationales Privatrecht und Rechtsvergleichung, (MANZ'sche Verlags- 
und Universitätsbuchhandlung GmbH), Dunaj,
Zeitschrift für Staats- und Europawissenschaften – ZSE (Journal for comparative Government and 
European Policy), Berlin.
10 Dimitrij Rupel.indd   205 1.6.2011   18:46:12