TBŽIŠKI VESTMK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJCDI TRŽIŠKE OBČIVE
LETO VIL
Tržič, 1. julija 1958
4. JULIJ - DAN BORCEV
Odhajali so v gozdove • • •
Ko so prvi borci začeli odhajati v gozdove, sem se začela izprašovati, v čem obstoja tisti glavni gonilni vzrok, ki povzroči, da puste vse in gredo v strašno negotovost
Zakaj zapuste dom, družino, vse, kar imajo radi?
Zakaj zapuščajo zavetje svojih stanovanj, kjer se pozimi ogreje jo, kjer imajo vsak dan toplo redno hrano, kjer so varni pred dežjem, snegom, kjer ima-
Illllll
'ŠBŠMImš, ŠISBŠi
jo vsako noč mehko posteljo, kjer imajo lepo perilo, obleko?
Zakaj zapuste svoje ustaljene navade, ugodje domačega vzdušja, svoje knjige, časopise, vrtičke?
Zakaj zamenjajo mirno življenje za nevarnosti, pomanjkanje, glad in smrt?
Kaj je tisto čudovito, ki žene ljudi v gozdove, v nevarnost in borbo? Borbo za kaj?
že je tu odgovor: za svobodo zlato, zlato svobodo! Za rešitev domovine! Za srečo otrok! Za Pravično, lepšo življenje! Kdaj?
Ko bomo jaz, ti, mnogi padli, a naši soborci zmagali in prinesli vse, za kar se borimo!
Svet je ostrmel leta 1941 nad Jugoslovanskimi narodi, ki so Potlačeni, oropani od strašnih sovražnikov, planili goloroki v nečloveško borbo. Nikjer v Evropi ni bilo tako množičnega uPora, tako vztrajne zagrizene borbe z okupatorji. Zasmehovali s° okupatorji »komunistične bandite«, k; da bodo kmalu plačali
svojo predrznost. Pa so se kruto prevarili. Za idejo svobode in pravice so se borci jeklenih, množili, čim. več jih je padlo, tem številnejše so postajale njihove vrste. Zmage — porazi, smrt, razdejanje — vse je z magično lučjo vabilo v borbo nove in nove borce.
Rimski imperatorji so metali v arenah zverem ljudi, ki so se borili za pravičnejšo opredelitev sveta. Čim več je bilo nedolžnih
■I
žrtev, tem številnejši so postajali pristaši nove ideje, ki je končno izpodkopala imperij.
Naši borci so narasli v armade, izsilili priznanje zaveznikov in končno osvobodili domovino. Sovražnik, ki je bil nepremagljiv, ki je podjarmil velike in mogočne države je sramotno bežal pred golimi, bosimi, lačnimi a strašnimi borci. Prav tu pri nas, v naši Jugoslaviji se je izkazalo, da fanatični pogum in volja do rešitve še vedno delata čudeže. Prekaljeni na Kozari, Neretvi, Sutjeski so borci kot vihar pometli z zadnjimi ostanki tistih okupatorjev, ki so 6. aprila 1941 tako samozavestno napadli malo Jugoslavijo.
K nam so prišli v novih uniformah, vsi zlikani, z najmodernejšim orožjem in z zmagovito pesmijo na ustih. Kako so zapuščali Tržič? Vsi vemo, da so se odplazili kot tatovi in metali proč orožje, s katerim so prizadeli toliko gorja.
Za njimi je ostal trpek spo-
min na Kragujevac, Kraljevo, na taborišča smrti, na poklane, ujete ranjence in bolnike, na pobite begunce, na požgane vasi...
Slava   naših   borcev, padlih,
umrlih zaradi ran, tifusa, gladu
bo večna, kot jc: večna svobodna
Jugoslavija.    _ ,, «
Jelka Zagarjeva
Usodna zmota
To se je zgodilo tiste dni, ko je bila 'policijska ura in nismo smeli več na ulice po sedmi uri zvečer. Ker so Nemci poleti pomaknili uro za eno uro naprej, je bilo ob sedmih zvečer pravzaprav šele šest in še visok dan.
Morali smo se zapreti v hiše in pohlevno čakati, kaj nam bo prinesla nova noč. Nemci so bili nervozni. Povsod so slutili nevarnost in videli strahove, saj so bili partizani tik Tržiča.
Ravno se je spuščal mrak. Vse je bilo kol; izumrlo. Nikjer žive duše, — tišina.
Tedaj — čudo: čisto razločno se je zaslišalo tam zadaj nekje ob Moščeniku zvončkljanje nekega zvonca. Kaj jc?
Iz nemške orožniške postaje so pritekle do zob oborožene patrulje: dol po trgu, v ulice, ob vodnjak pri Andrejevi cerkvi, na vogal Kokaljeva hiše v zgornji konec. V najstrožji pripravljenosti so mitraljeze! polegli ob težkih strojnicah, drugi so stali za njimi z brzostrelkami.
Zvončkljanje je postajalo vedno razloičnejše. Napetost je narasla do viška. Gotovo spet »banditi« pripravljajo napad!
Naenkrat sta se obe patrulji ob cerkvi na vogalu hiše nekako zmedli. Vsi orožniki so se obrnili proti trgu. Prikazal se je »bandit«. Brez strahu in opreznosti, kar nekam samozavestno je prikorakala sredi ulice — lepa krava z zvoncem na vratu, ki je zvonil, da je odmevalo. Zavila je proM šoli, dalje mimo farne cerkve in naprej do Kr-vina, kjer je odkorakala naravnost v hlev.
Doživela je izredno čast: vse nemške patrulje so jo spremile.
Na Koifcah, kjer je bila komaj nekaj dni, jo je prijelo tako do-motožje, da jo je, reva, ubrala naravnost domov. Pastir ni mogel zanjo, ker se je bal policijske ure.
Pa je imel Krvin potem že sitnosti zaradi nedisciplinirane krave. Tržič se je pa smejal čudnemu »banditu« in njegovim gonjačem.
SPORED
prireditev v počastitev DNEVA BORCEV
29. VI. 1958:
30. VI. 1958 ob 17. uri:
Strelska družina organizira  po sindikalnih podružnicah
Nogometna tekma med moštvi rezervnih in aktivnih oficirjev
1. VII. 1958 ob 17. uri:
Rokometna tekma med moštvi Garnizon Križe in Partizan Tržič na Igrišču »Partizana«
3. VII. 1958 ob 19.30. uri:
Slavnostna akademija v parku Bombažne predilnice in tkalnice Tržič. Po akademiji partizansko rajanje.
4. VII. 1958:
Odkritje spominske plošče v Gozdu.
30. VI. do 3. VIL 1958:
Kegljaški turnir -organizira Kelja-ški klub Tržič.
Pripravljalni odbor
Stran
TR2ISKI VESTNI K
13
Ob fubilefn naše železnice
Dne 6. julija poteče pol stoletja, odkar je prispel v Tržič prvi vlak. Bilo je to v letu, ko so narodnostni boji in napeli odnosi pod Avstrijo dosegli vrhunec. Tudi v Tržiču so nemški industrijci s svojim nadutim uradništvom   skušali  dati trgu
strijski center priključen na železniško omrežje, da bi lahko prejemal surovine in pogonski material po železnici in direktno razpošiljal odjemalcem svoje izdelke. Nobene priložnosti niso opustili, da ne bi vedno in s tehtnim    poudarkom predočili
Tako  je  bilo  pred  50. leti  na postaji
samo nemško obeležje. Odprtje železnice je pomenilo, čeravno se je bilo za desetletja zakasnilo, za Iržiško gospodarstvo pomembno pridobitev. Poživilo je stik s slovensko okolico in Kranjem kot gorenjsko nacionalno metropolo. Olajšalo je pritok delovnih moči v industrijo in dalo pobudo za širjenje proizvodnih naprav.
Tržičani so si skozi celo generacijo prizadevali, da bi dobili železnico. Prevoz velikih, množičnih tovorov bombaža, kož, strojil, premoga, lepenke, železa in lesa z vprežno živino do in iz Kranja, je težko bremenil konkurenčnost tržaškega industrijskega dela. Industrija, ki se je v 80-tih letih doselila v Tržič, je zagotovo računala, da bo dobil trg v najkrajšem času železniško zvezo. Tržiški predstavniki so si, še predno je stekla gorenjska železnica 1. 1870 prizadevali, da bi bil ta važen indu-
nujno potrebo železniške zveze. Prvotno so se borili za lokalno železnico, pozneje pa so vladni krogi zajeli tržiško progo v sklop transalpinskih zvez s predorom skozi Ljubelj, kar je zavleklo rešitev za poldrugo desetletje. Vključitev Tržiča v mednarodno direktno progo do morja je zbudila mnogo upov za bodoči razvoj trga in njegove živahne delavnosti. Tržiška Industrija je bila zato pripravljena nuditi električno moč za gradbo ljubeljskega predora, ki bi ne bil ne višji, ne daljši in ne težav-nejši, kakor drugi že dotlej zgrajeni alpski prehodi, predvsem Arlberški. Računi mednarodne prometne in tarifne politike so žal odločili proti ljubeljski progi in po 30-tih letih naporov in borb se je bilo treba ponovno prizadevati in zbirati prispevke za gradbo lokalne železnice.
Izguba dveh desetletij jc pomenila za industrijski napredek
trga občutno škodo in Tržič ni do prve svetovne vojne mogel pridobiti nobene nove industrije. Slednjič je ob sami gradbi nastalo še eno razočaranje, namreč da so tržiško postajo namestili na ozkem prostoru v strugi Bistrice, kamor še ni takrat vodila nobena vozna pot, skoro kilometer daleč od glavnega trga. Nesporno je, da je predilnica kot največje podjetje rabila svoj industrijski tir, ki pa ni imel nič skupnega z ostalim prometom. Namesto, da bi bila končna postaja nameščena v prodilniškem parku ob nekdanji Glanzman-novi vili, se mora proga že na Pristavi spuščati v globoko strugo Bistrice. Do postaje so morali graditi šele dovozno cesto. Posledica je bila, da so se na tesnem prodišču za predilnica razvila nova podjetja, lesna industrija, tovarna čevljev in industrija pil. Postaja za turizem in osebni promet nikakor ni ustrezala, vendar so tudi to ne-
stajo, se je ob napredku tehnike prometa funkcija železnic v splošnem in tudi specialno tržišče bistveno spremenila. Njena vloga je danes omejena na prevoz množičnega blaga za industrijo in sicer v tržiškem kotu za dovoz premoga, gradbenega materiala, bombaža, surovih kož, strojil in odvoz rezanega lesa, zabojnih delov in lepenke.
Pri vsem drugem železniški promet le s težavo dohaja utrip tempa industrijskega dela. Odkar se je motoriziral cestni promet, razvila mreža avtobusnih zvez, pomnožil kamionski park podjetij, gre znaten del industrijskih izdelkov in obratnih potrebščin direktno iz delavnic in obratov naravnost v skladišča porabnika in v prodajno mrežo. Direkten prevzem in dostava je hitrejša in po večini tudi cenejša. Železnica se skuša tem spremembam prilagoditi. Delavstvo prihaja na delo ne le z železnico, ampak t. di s kolesi, avtobusi in motorji. Pri vsem tem pa po uki-
Prlvozll Je prvi vlak v Tržič
všečno rešitev Tržičani sprejeli, samo da bi čimprej prišli do železnice.
V polstolelni dobi, odkar je prispel prvi vlak na tržiško po-
nitvi prometnega monopola železnice s porastom proizvodnje narašča tovorni promet i na železnici, na avtobusih kakor tudi na kamionih.
Proslava 50-letnice tržiske železnice
Delovni kolektiv železniške postaje Tržič s požrtvovalnim šefom bo v teh dneh proslavil pomemben dogodek. Poteklo je 50 let, odkar je dobil Tržič železniško zvezo a Kranjem. V ta namen bo železniško postajno poslopje renovirano, skladiščno poslopje razširjeno, kurilnica pa bo obnovljena. K temu so delno pripomogla tržiška podjetja (Bombažna predilnica in tkalnica, Peko) ter Občinski ljudski odbor.
Dan praznovanja bo 6. julij z naslednjim sporedom:
Ob 8. uri zjutraj bo pred postajnim poslopjem sprejem gostov. Sodelovala bo železniška godba iz Ljubljane. Nato bodo sledili  pozdravni   in slavnostni
govori. Po govorih pa bo sprevod do Doma Partizana, kjer se bo nadaljevala slovesnost s kulturnim programom.
V KRATKKM.. .
Trgovski lokali na Ravnah (na Fabriki) bodo v mesecu juliju odprti.
V juliju bo 16. stanovanjski blok na Ravnah sprejel stanovalce.
Za občinski praznik bo Kino podjetje predvajalo film v izboljšanem modernejšem cinemaseope sistemu.
TOVARNI ZA PILE »TRIGLAV«
Organi delavskega samoupravljanja so na eni prejšnjih zasedanj ugotavljali, da je opazka v Tržiškem vestniku glede zavlačevanja izdaje dovoljenja za uvoz 3 strojev napačna in da je treba v bodoče vprašati podjetje, če hoče kdo o njem kaj pisati. Mnenje je /molilo.   Vsak   lisi   SVObođnO piše
o problemih in ugotovitvah, bralci pa imajo možnost popravka.
Skupaj z direktorjem Vašega podjetja sem potoval v Beograd zaradi uvoznega dovoljenja in direktor mi je sam ponovno položil, da dovoljenja še vedno ni dobil. Zato sem kot stalni dopisnik nekaterih listov in Radia Ljubljana objavil v Ljudski pravici in radiu, da ni prav, ker se rešitev zavlačuje. S tem sem samo hotel pomagati podjetju. Ce pa bi nio direktor podjetja opomnil, da je dovoljenje   kasneje   dobil, bi to
objavil, oziroma ne bi iskal javne pomoči po listih in radiu, šele pred kratkim sem sprejel od Marka Vučkoviča obvestilo, da je zadeva za Triglav ugodno rešena, toda precej prej pa je vestnik moj članek (kajti jaz sem ga napisal) objavil.
S pozdravi!
Vanjko Japelj
RAZPIS
Tovarna obutve »Peko«, Tržič sprejme za šolsko leto 1958-59 6 učencev in 6 učenk
za čevljarsko stroko. Sprejeti bodo interesenti, ki izpolnjujejo osnovne pogoje za sprejem v uk-
Lastnoročno  napisane prošnj sprejema uprava podjetja.
St. 13
Stran 3
Iz šolske kronike
Ob zaključku šolskega leta 1957-58
Osemletki heroja Bračlca in heroja Grajzcrja:
Razredov: Oddelkov: Učencev skupaj:
Uspeh:
Izdelalo razred:
Ni izdelalo razreda:
Nižji razredi: 1. do 4. razred:
Vseh učencev: Izdelalo razred: Ni izdelalo:
Z odličnim uspehom je izdelalo: s prav dobrim z dobrim z zadostnim
Višji razredi: 5. do 8. razred:
Vseh učencev: Izdelalo razred: Ni izdelalo:
Z odličnim uspehom je izdelalo: s prav dobrim z dobrim z zadostnim
Popravni izpili:
iz 1. predmeta: iz 2. predmetov
Vajenska šola:
Kljub nekaterim oviram in spremembam je šolsko leto 1957-58 uspešno izdelalo 96.2 %, ni izdelalo pa le 3,8%. Zaključne izpite, ki so bili od 6. do 13. junija, pa je od 55 učencev izdelalo 20 z odličnim, 25 z prav dobrim in 10 z dobrim uspehom.
V začetku šolskega leta je bilo na šolo sprejetih, poleg nanovo vpisanih, še 18 deklet in 5 fantov, ki so obiskovali 1. razred na bivši industrijski čevljarski šoli v Kranju, ki je bila po enem šolskem letu ukinjena.
K poteku zaključnih izpitov iz tehnologije in strokovnega risanja čevljarske stroke učencev in učenk 3. in 2. razreda, so prišli pogledat na naše povabilo zastopniki čevljarske industrije »Peko« tov. Globočnik, Ličen in Hvalica. Zadovoljni so bili z delom in znanjem »bodočega strokovnega kadra.
Razstave, ki jih prirejamo na vajenski šoli, so postale že nad polstolotna tradicija. V bivši Avstriji smo zadnjikrat razstavili risbe, zvezke za obrtno spisje, računstvo in knjigovodstvo leta 1914. Šolsko leto je tedaj trajalo le 7 mesecev, to je od začetka oktobra do konca aprila. Po prvi
Osemletka her. Bračiča
8 14
469 (m. 227, ž. 212)
359 (78,12%) 108 (21,88%)
243 (m. 116, ž. 127) 214 (89%)
28 (11%)
77
62 72 3
226 (m. 111, ž. 115) 145 (67,24%)
80 (32,76%) 9
31
80
25
27 22
svetovni vojni je bila prva razstava tedanje strokovne nadaljevalne šole leta 1925. Na pobudo takratnega šolskega upravitelja tov. Albina Lajovica so začeli vajenci na razstave prinašati tudi svoje izdelke.
Po osvoboditvi smo začeli z razstavami nadaljevati 1. 1947. Na vsaki razstavi se pokaže znaten napredek vajencev. Zato smo tudi letos za sklep šolskega leta priredili razstavo v obeh prostorih vajenske šole. V prvi sobi so razstavili svoje risbe, izdelke in delovne dnevnike vajenci lesne in kovinske stroke. V drugi sobi pa so bili izdelki, risbe itd. čevljarske in oblačilne stroke.
Izdelke za razstavo je napravila še kar precejšnja večina vajencev z izjemo nekaterih, ki zaradi malomarnosti ali pa nepravilnega odnosa mojstra ali podjetja do šole niso prinesli izdelkov. Zato na tem mestu izrekamo najlepšo zahvalo vsem, ki so pripomogli k lepo uspeli razstavi. Pri izdelkih vajencev tovarne »Peko« so sodelovali vsi vajenci in vajenke. Fantje s podplatno izdelavo, 3. letnik tudi z modeli, dekleta pa s pre-šivanjem zgornjih delov čevljev. Pohvalno priznanje zasluži zlasti
Osemletka her. Grajzerja
8
12
441 (m. 202, ž. 239)
347 (78,68%) 94 (21,32%)
230 (m. 113, ž. 117) 204 (88,69%)
26 11,31%)
48
60
83
13
211 (m. 89, ž. 122)
143 (67,77"/,,)
68 (32,23%) 9
27 83 24
28 18
tovarna čevljev »Peko«, ki je res vzorno podpirala svoj naraščaj z vsemi šolskimi potrebščinami. Na razpolago sem imel tudi inozemsko strokovno literaturo.
Razstavo je odprl v nedeljo, 15. junija ob 8. uri predsednik šolskega odbora tov. Stale, ki je s primernim nagovorom pozdravil navzoče zastopnike fržiških šol in podjetij. Razstava je bila odprta v nedeljo in ponedeljek, do vključno 16. 6. Ogledalo si jo je mnogo občinstva iz Tržiča in okolice, zlasti, ker je bila dne 15. junija tudi 75-le.tnica gasilskega društva v Tržiču. Razstavo sta si ogledala tudi načelnik sveta za šolstvo okrajnega ljudskega odbora v Kranju, tov. Grum, in predsednik občinskega ljudskega odbora v Tržiču, tov. Ce-rar. Vsi obiskovalci so se o razstavi pohvalno izrazili. Mnogi starejši obiskovalci iz obrtniških in industrijskih slojev so izjavili, da take prilike za učenje oziroma strokovno izobrazbo, kot jo današnji mladini nudi sedanja oblast, niso imeli.
V torek, 17. junija so dobili vajenci izpričevala. Marsikdo je izjavil: »Skoda, da se nisem bolj potrudil«. Mladino, ki zapušča vajensko šolo priporočamo oziroma izročamo zopet nazaj pod-
jetjem. Tistim, ki so se s pridnim učenjem izkazali v šoli, v podjetjih pa s praktičnim delom, naj se po možnosti pomaga do še nadaljnjega strokovnega izobraževanja. Učimo se, dokler živimo. Tega se mora naša mladina zavedati ter imeti pred očmi dejstvo, da bo le strokovno visoko izobražen naraščaj zmožen v bodočnosti zasesti razna vodilna mesta v naši industriji. Tega se zaveda tudi predavateljski zbor vajenske šole, ki vzgaja izročeno mu mladino, ki se je prostovoljno odločila za razne poklice, v poštene člane naše socialistične družbe in za napredek obrti in industrije.
Andrej Tišler
Pomožna šola:
17. in 18. junija je sklicala komisija za proučevanje šolstva vse prosvetne delavce pomožnega šolstva na posvetovanje v Ljubljano. Iz vse Slovenije: od Portoroža, Maribora, Gorenje Radgone, Dolenjske in Gorenjske so se zbrali, da bi pregledali delo pomožnih šol. Glavni namen posvetovanja pa je bil, da sestavijo predmetni in okvirni načrt za nov podrobni učni načrt pomožnih šol v Sloveniji.
V našem časopisju mnogo pišejo o šolski reformi in novih učnih načrtih. Končno bomo s šolsko reformo v novem šolskem letu začeli tudi na pomožnih šolah. Potrjen pa bo ta učni načrt mogel biti šele ob zaključku naslednjega šolskega leta, ko bodo naše posebne šole med letom dodobra preizkusile, kaj je možno in kaj ni možno doseči pri otrokih z duševnimi motnjami.
Pomožne šole torej stoje letos ob veliki prelomnici. Vsak, ki se je kdajkoii pomudil ob misli, da je treba usposobiti za normalno življenje poleg duševno zdravih otrok tudi tiste z duševnimi motnjami, se bo vprašal, kako bo delala pomožna šola doslej in kako bo to naprej, v dobi šolske reforme.
Kako je bilo letos v Tržiču in kako bomo začeli v jeseni?
Pomožna šola obravnava iste predmete kot nižji razredi osemletke, vendar so naloge teh predmetov precej drugačne, ker se pri njih postavljajo meje z oziram na to, koliko so učenci telesno in duševno razviti. Nujno je torej bilo, da smo v šolskem letu 1957/58 jemali manj snovi kot v splošno izobraževalni šoli, saj smo mogli edino na ta način razviti v otroku vse njegovo sile in ga poslati v življenje kolikor mogoče vsestransko razvitega. To nam je letos v polni meri uspelo, saj zapušča en učenec našo šolo s prav dobrim uspehom in s tem konča svoje obvezno šolanje, 4 učence pa bomo jeseni prešolali v tretji, oziroma 4. razred osemletke, saj so dokončali naš oddelek z odličnim, oziroma prav dobrim uspehom.
Pouk na pomožnih šolah je podoben pouku v normalni šoli, vendar so mod njima velike razlike. Tudi v normalni šoli so se šolali otroci z majhnimi motnjami, ki so jih učitelji s poukom lahko odstranili. Učenci pomožne šole pa imajo večje duševne (Nadaljevanje na 4. strani)
Stran 4
Iz šolske kronike
(Nadaljevanje s 3. strani)
motnje, zato so bili potrebni posebnega pouka. Ali smo mogli pri nas te motnje posameznikov omiliti?
Ce pogledamo učni uspeh 10 učencev: 2 odlična, 3 prav dobri, 5 dobrih, 6 zadostnih, lahko trdimo, da je poseben pouk izpolnil svojo nalogo. Vsi predmeti so vplivali na otroka kot vzgojna in spoznavna sila, zato postaja otrok počasi, a brez dvoma razgledan državljan. Nikdar bi ne smeli pozabiti na dejstvo, da je bil otrok pomožne šole vse leto središče delovnega pouka, ki jo moral biti nad vse nazoren. Otrok si je pri njem uril svoje sposobnosti, ki so mu izvežbale roke, noge in razum. Otrok pa vsega ni zmogel sam. Pomagali so mu razredni učilcl ji in starši, upravni odbor pomožne šole . in šolski zdravnik, v zelo veliki meri pa tudi pionirska, telovadna in taborniška organizacija. Morda bi bilo prav, da bi poudarili tudi v tem članku ugotovitev 4., t. j. zadnje seje upravnega odbora pomožne šole v Tržiču, da so bili v nekaterih primerih ravno starši tisti, ki so zavirali, ne pa pospeševali duševno rast svojih otrok. Ko so bodo izboljšale družinske razmere v nekaterih družinah in ko se bo zmanjšal kvarni vpliv ceste na našega učenca, bo tudi napredek še boljši in trajnejši.
Kot navadno bomo v prihodnjem šolskem letu sprejeli nekaj otrok, ki so že dve leti ali več obiskovali normalno šolo in niso pokazali zadostnih uspehov zaradi slabšega duševnega razvoja.
Nov učni načrt bo pripomogel, da bodo učenci dobili pri pouku na pomožni šoli najpotrebnejše znanje iz učnih predmetov; vso pozornost bomo posvetili delovnemu pouku in s tem usposobili naše otroke, da se priliče v poznejši dobi ročnega poklica, najboljši med njimi pa se bodo izučili in postali polnovredni kvalificirani delavci. V interesu vseh, ki imajo opravka z duševno manj razvitimi otroki, zlasti njih staršev pa je, da jim pomagamo dvigati samozavest, iniciativnost in veselje do vsakega dela.
M. H.
Glasbena šola:
V letošnjem šolskem letu je bilo na šoli 192 učencev. Na oddelku za klavir je bilo 140 učencev, od tega 25 moških in 115 žensk. Oddelek za godala je štel 43 učencev, od tega 20 moških in 17 žensk. Na tem oddelku se je učilo violino 37 učencev, od tega 22 moških in 15 žensk, čelo pa 4 moški in 2 ženski t. j. skupaj 0 učencev ter 1 učenec kontrabas. Solopetje je obiskovalo 5 moških in 2 ženski. Oddelek za trobila sla obiskovala 2 učenca. Učni uspehi so bili dobri, saj znaša povprečna ocena 3,68. Obisk šole izražen v % je bil 96%. Izpit za prestop v višji razred je opravilo z uspehom 81 gojencev, od tega 26 moških in 55 žensk. Vsi učenci so bili pozitivno ocenjeni tako pri ocenje-
vanju v II. polletju kot pri polaganju prestopnega izpita. Neoce-njenih zaradi bolezni odnosno preselitve je bilo 8 učencev. Na šoli deluje še šolski orkester in zbor cicibanov. Nastopov je bilo 12 internih in 5 javnih. Posebno so bili dobro obiskani interni nastopi, po katerih so bili roditeljski sestanki. Ena javna produkcija je bila posvečena VII. Kongresu ZKJ, druga pa Dnevu mladosti. Pri teh dveh nastopih sta sodelovala tudi pevska zbora obeh osemletk. Šolski orkester je večkrat sodeloval pri proslavah, akademijah in podobnih prireditvah. Delo v organizacijskem pogledu je bilo delno otež-kočono zaradi pomanjkanja učnih moči, saj na šoli deluje le 5 stalnih in 7 honorarnih preda-
vateljev. Od teh se dva vozita iz Ljubljane. Šolski odbor je imel v letošnjem letu 5 sej, na katerih se je razpravljalo o izkoriščanju proračunskih sredstev, obravnavale so se personalne zadeve, disciplina učencev, uspehi in obisk šole. V tem razdobju je bila opravljena tudi inšpekcija pouka klavirja in solopetja. Ra-dio-Televizija Ljubljana je pred kratkim posnela na magnetofonski trak marljive gojence šole iz raznih oddelkov in zbor cicibanov.
Tudi v letošnjem lotu jc nekaj gojencev zaključilo nižjo stopnjo šole t. j. 6 razredov, o katerih bomo poročali.
Prizadevnost glasbenih pedagogov kot vodstva šole je pripomogla, da so učni uspehi razmeroma dobri, na drugi strani pa 80 tudi gojenci pokazali veliko zanimanja za glasbeni pouk.
I SO
V sredo, 16. junija so najmlajši gojenci glasbene Sole priredili v dvorani DPD Svoboda ob 19. uri svoj koncert. S tem je glasbena šola zaključila svojo letošnje javne nastope, ki jih je bilo vsega pet. Ce upoštevamo razen tega še 12 internih nastopov, pridemo do zaključka, da je bilo tudi letos delo na šoli precej razgibano. Pred kratkim jo Radio - televizija Ljubljana snemala na magnetofonski trak marljive učence .iz raznih oddelkov ter zbor cicibanov.
Pred pričetkom koncerta je izrekel dobrodošlico navzočemu občinstvu predsednik šolskega odbora tov. Janko Justin, ki je v kratkem orisal delo šolo. Zbor cicibanov je pod vodstvom prof. Viktorja Schvveigerja zapel kot prvo Kuharjevo »Jaz imam pa goslice«, sledile so Bitenčove »Kolo zavrtimo«, »Zajček«, »Pe-lelinček in putke«. Sledila je pesmica mladega tržaškega skladatelja in člana profesorskega zbora glasbene šole tov. Franceta Slabeta »Nadica«. Zaželeno je, da  mladi  komponist še nada-
lje ustvarja in s tem obogati domačo pevsko literaturo. Za zaključek je zborček zapel še prijetno Bitenčevo skladbico »Ura«. Mladi pnvčki so bili deležni lepega aplavza, kar je lepa afirmacija požrtvovalnega dela prof. Viktorja Schvveigerja, ki že več let uspešno budi pri najmlajših veselje do takšnega glasbenega izživljanja. Sledil je instrumentalni del koncerta.
Najmlajša in nadarjena Darja Kryslufek je kar presenetila poslušalce z interpretacijo narodne pesmice v Pavčičevi priredbi »Sonček čez hribček gre«. Sledila ji je prav tako mlada Mar-jetka Kristan, ki jo samozavestno zaigrala slovensko narodno. Pridna gojenka mala Zdenka La-vička pa se nam je predstavila z ljubko pesmico v Pavčičevi priredbi. Šestletna Anka Brezar je na pamet zaigrala slovensko narodno pesmico. Stiriročno Ba-vorjevo »Melodijo« je zaigrala mala Dragica Bogataj, spremljavo pa je oskrbela gojenka višjega letnika Marta Kenda. Marljiva učenka klavirja Neva Dor-
REPRIZA »DEŽURNE SLUŽBE
V soboto, 21. junija je ob 20. uri igralska sekcija DPD Svoboda uprizorila reprizo »Dežurne službo« v Cankarjevem domu. Menimo, da je tokrat igra potekala bolj dinamično od premiere, saj so igralci to igro študirali v dokaj težkih okoliščinah, pa tudi časovna stiska jih je delno ovirala pri delu. Z reprizo jc bila igralcem dana priložnost za še večjo poglobitev v igro. Vse like so igralci dostojno in prepričevalno podali in so znali z glodalci vzpostaviti kontakt. Posebno so uspeli prizori, v katerih so bili doseženi dramatični viški kot oklevanje kirurga, ki ga je podal tovariš
Sirilih Nande. Skratka vsi nosilci glavnih kot stranskih vlog so se potrudili, da so čim bolj zavzeto poustvarili svojo, vlogo V igri. Tako je direktor bolnice, ki ga je predstavljal tov. Karel Smole znal prepričevalno in z dognanostjo reševali situacijske probleme v igri. Epizodno viogo je prav lepo rešila rutinirana igralka Mara Smolo v vlogi snažilke. Upravnika Brosza je motiviral prof. Jože Rakovec, ki je imel morda eno najnehvalcžnej-ših vlog zaradi odpravljanja birokratizma, ki pa je to vlogo spretno kreiral. Debutant Ber-gant je svojo vlogo aktivista Wielgosza lepo odigral, prav ta-
nik je z doživeto igro pouslva-rila Pavčičevo priredbo narodne pesmi »Barčica«. Iz violinskega oddelka pa je nastopil mladi in marljivi Marijan Grm, ki je prav prijetno zaigral Staničov »An-dantino« ob klavirski spremljavi. Bitenčevo skladbico »Pete-linček in putke« je prisrčno zaigrala Marjelka Salberger. Alenka Dovžan pa je občuteno zaigrala Gurliltovo skladbico »Bolna punčka«. Mladi pianist Stanko Kemperle je pogumno zaigral slovensko narodno. Z občutenim muzikalnim temperamentom se je predstavila občinstvu Tatjana Ahačič. Muzikalno nadarjena mala Lučka Živec je s pristno mladostno živahnostjo zaigrala ljubko narodno pesmico. Zahtevno Bonsak-Kalanovo skladbico »Možek koraka« Je smolo in sproščeno zaigrala nadarjena Breda Eržen. Marjetka Pirihova. pa je tudi tokrat dokazala za svoja leta lepo znanje, ko je samozavestno odigrala Twinnov valček. Težavno Prohaskovo skladbo »Mali Mozart« je zaigral marljivi Vinko Brezar. Melodijo Ba-yerja je zaigrala prizadevna Ir-ma Tomažin ob spremljavi svoje pedagoginje. Nadarjena Marjetica Rega.js pa je razveselila občinstvo z živahno Štrukljevo skladbico »Kukavica«. Prijel no je presenetil tudi mali violinist Janez Zazvonil, ko je samozavestno odigral Matzov »Ples komarja« ob klavirski spremljavi svoje sestre Zorke. Pavčičevo skladbo »Polje, kdo bo tebe ljubil?« je tenkočutno odigrala Aleksandra Trček. Živahni Vili Perko je dognano interpretiral Kabalewskega »Pesmico«. Mala Majda Carman je lepo zaigrala Diabellijev »Rondo« v štiriročni izvedbi s svojo pedagoginjo. Rubbachov valček jc efektno zaigrala nadarjena Travica Rozin. Koncertni program je zaključila marljiva gojenka Nada Vrhovnik z Jerajevo skladbo. Mnenja smo, da je bil koncert lepa manifestacija pouistvarjalnega dela najmlajših in plod požrtvovalnega dela pedagogov šole kot tudi vodstva šole. Želimo si še takšnih večerov, gojencem in pedagogom pa želimo še mnogo uspeha
ko debutanti Jana Romiheva in Končinova v vlogi bolniških sester. Tov. Jože Ahačič, ki je poustvaril lik Pierchale, je imel nehvaležno vlogo prikazati omah-ljivca, ki pa ga je znal lepo podati. Kreacija Anne v osebi Fabjanove Bertke je bila prepričljiva in objektivna. Lik Dam-beka je bil to pot bolj doživet. Sconerija jo bila skromna, pač pa učinkovita. Menimo, da je igra doživela lep uspeh. Želimo, da igralska sekcija posega še po takih igrah, ki no zahtevajo velikega števila igralcev in prostora, da se s tem zagotovi lažja izbira vlog. Obisk občinstva oi bil lahko vsekakor boljši, saj je to edina nagrada igralcem in še posebej požrtvovalni režiserki tov'. Jelki Zagarjevi.
STEZE IN POTR OKROG TRŽIČU
(Nadaljevanje iz prešnje številke) Kmalu se cesta obrne proti severu. Za ovinkom smo pri Udanu (Podljubelj 80) in še malo dalje stoji mogočen kmečki dom pri Zvircu. Tu smo že v višini 675 m.
Nad cesto v pobočju na desni se sončijo v višini 760 m hiše v Črnem gozdu. Na pregibu v po-
bočju so tri kmetije: Cvirnova, Ažmanova in Bundrova. Celo iz Črnega gozda hodijo ljudje v tržiške tovarne na delo, čeprav je do sem gor poldrugo uro hoda.
Na levi strani ceste, to je na desnem bregu Moščenika so pod Drmalko (1313 m) Crnikovo glave.  To so številne v pobočju
samostojno štrleče skale, ki se spuščajo vedno niže vse do Crnika. Pobočje od Crnikovih glav na jug, po katerem je speljana voda po ceveh do zbiralnika nad Tominčevim grabnom se imenuje »V žlici«.
Od Zvirca dalje hodimo domala po ravnem. Dolina je malo (Nadaljevanje na 5. str.)
St. 13
STEZE IM POTM OKROU TRŽIČU
(Nadaljevanje s 4. str.) širša, po njej je vzporedno s strugo Moščenika več vzporednih majhnih strug, ki povzročajo ponekod močvirno dno doline. Pod Crnim gozdom pa izvira Smole jeva voda, ki pri Baceljnu priteče do ceste. Most na cesti, ki vodi preko tega močnega potočka je že v višini 602 m. Tu pri Baceljnu se od ceste odcepi pot proti severu navzgor, v Crni gozd.
Na desnem bregu Moščenika je prislonjena v pobočju ob cesti Ccrnikova domačija (v višini 700 m). Še malo dalje od Crnika je na desni strani nad cesto viden vhod v podzemeljski rov, po katerem pritoka iz notranjosti močan, a zelo hladen potok. Pred rovom je večja ploščad, umetno izravnana. Nad vhodom v rov je plošča, ki nam s sicer že zelo zabrisanimi črkami v nemščini pripoveduje, da so ta rov izvrtali oktobra 1803.
Od tu dalje se dolina utesni. Tej soteski pravijo Sekana peč. Dolina je v dnu tako ozka, da je v njej prostor le za cesto in vodo, ki teče tik ob cesti, se poni in šumi in z velikim padcem hiti navzdol.
Ko pridemo iz soteske, smo v višini 727 m nad morjem. Tu je Moščemk zajezen za predilniško centralo, odtod teče voda po ceveh do elektrarne ob Tominče-vem grabnu. Na levi nad cesto opazimo nasutega obilo kamenja, jalovirte, ki so jo izvozili iz rudnika, ki je tu v presledkih obratoval. Zivosrebrne rude pač ni bilo toliko, da bi se izkopavanje brez motenj nadaljevalo. Glavno področje rudarskih prizadevanj je bilo torej tu, na Lajbu, v bližini, kjer se Potočnikov graben izteka v dolino Moščenika. Rov, ki so ga izkopali na jug, pod Crnim gozdom jc služil v glavnem za odvajanje vode, ki je rudarjem nagajala.
Prišli smo na Lajb.
Domnevam, da je tu na Lajbu stalo naselje starega Tržiča. Za to domnevo govori več činiteljev. Ze staro ime Lajb, ki je nedvomno v zvezi z imenom prelaza, preko katerega so popotniki tovorih, priča o tem. Razen imena pa še naslednja dejstva: Srednjeveški Tržič je bil prvotno gostišče, kjer so potujoči tovorniki porivali in se pripravili Za nadaljnjo precej dolgo pot skozi neobljudene gozdove. Na Lajbu pa se stika pot, ki vodi z zahoda s Prevala z glavno ljubeljsko potjo. Zelo verjetno je, da je z blejskega kota vodila stara ppt skozi Begunje in Drago čez planino Preval (1309 m) do Ljubelja in preko njega In da ta pol ni delala ovinka preko prostora, kjer stoji današnji Tržič.
Da je preko Prevala potekala stara tovarniška pot, bi pričala že vidika starost za ime tega prelaza, pa tudi grad Kamen v dolini Drage, ki je na strmi skali za razmere srednjega veka dokaj nepro-dorno zapiral dostop v dolino Drage in s tem pol. na Ljubelj z begunjske strani. Ce bi grad ne bil kontroliral teh prehodov, bi niti njegova postojanka niti njegova velikost ne bila utemeljena,
In če so že postavili prvotno tržiško naselbino ' nekam v docela neobljudeno ozemlje, v dolino pod Ljubeljem, jh če je ta naselbina imela funkcijo gostišča, je pač najprirodneje,  da so jo postavili
na mesto, kjer je opravljala to funkcijo za obe poti hkrati, za tržiško in begunjsko.
Ugovor, da bi tovorniška pot preko Prevala ne bila primerna, ne bo držal, saj se tovornikom ni bilo treba vzpeli nič više kot na ljubeljskem prelazu, celo (il m nižji je prevalski prelaz.
Pot pa, ki je vodila preko Prevala, se ni stikalu z ljubeljsko cesto »Na plazu«, kajti v lem primeru bi potekala po dolini mimo Tominčevega slapu. Prevalila bi se na begunjsko stran res nekoliko niže od Prevala, v višini 1252 metrov, a bila bi za tovornike že kar nekakšen ovinek, bila bi daljša in neprimerne] ša. Pa tudi staro ime Preval samo kaže na to, da so tovorih po poti čez Preval.
Ker je naselje starega Tržiča opravljalo svojo funkcijo za obe [loti hkrati, je verjetno stalo na Lajbu in ne na Plazu,
In končno: če si zamislimo stari Tržič na Lajbu, je mogoče, da ga je resnično zasul plaz, kot pripoveduje ustno izročilo, kar bi se v primeru, če je bila naselbina na Plazu, ne moglo zgoditi.
Po vsem tem smatram, da je stari, srednjeveški Tržič, ki se v listinah omenja že v I. 1261, stal na Lajbu.
Na Lajbu je več hiš. Za hišo s hišno številko Podljubelj 9!) se v levo navzgor cepi pot, ki vodi po Potočnikovem grabnu na Preval in odtod na vrh Begunjščiee (tri ure hoda), ali pa do Roblokovega doma pod Begun jščico (tudi tri ure), Pot je markirana in prav prijetna.
V tej hiši (Podljubelj 99) je bil včasih šentanski poštni urad, zdaj je hiša last. gozdne uprave. Pred hišo na cesti je zarisano znamenje: od le črte startajo vsako leto tekmovalci gorskih motociklistič-nih dirk, ki se vrše prvo nedeljo v avgustu. Na desni strani ceste je izravnan večji ograjen prostor, pripravljen za parkiranje vozil.
Malo dalje ugledamo prav lepo na horizontu pred sabo ljubeljski
Cesta zavije proti severu v sotesko. Pred nami je divje romantična pokrajina. V dno ozke doline se spuščala z leve in desne strmi pobočji Begunjščiee na zahodu in Košute na vzhodu. Z desnega pobočja priteka močan izvir.
Cesta se dviga navzgor do mosta, kjer se s pobočja Begunjščiee spuščajo do ceste mogočna meli-šča. Zdaj smo na desnem bregu potoka. Dolinsko dno je zelo ozko. Cesta se dviga v klanec navzgor. Ob njej stoji tabla z opozorilom: Kamenje pada.
Tu se domala vsako leto usuje s pobočij Begiirijščice na cesto močan snežni plaz. Snega je včasih toliko, da postane cesta neprehodna, zlasti pa neprevozna. Pozimi je ne orjejo. Včasih izkopljejo pod plazom predor, da promet docela ne zastane. Sicer vodi v desno zasilna pot čez mostiček, takoimenovana zimska pot, ki je speljana po vzhodnem pobočju ob dolini,
Toda pogosto se zgodi, da močan plaz z Begunjščiee sproži tudi na pobočju Košute sicer manjši, a vendar zadosten snežni plaz, tako da sta dolina in cesta v njej docela zaprta s snegom, ,
Malo dalje je še en mostiček, kjer se zimska pot združi z glavno ljubeljsko cesto. Smo v čudovito lepem, a zaprtem gorskem svetu. Na levi nad cesto v strmih pobočjih, po skalah nad melišči domujejo kozorogi, na desni lahko večkrat opazujemo gamse, ki motre s strmih, visokih razgledišč svet pod seboj. Ob cesti pozvanjajo kravji zvonci.
Nad mostičem je hrib Zavran-šnik, Plaz z desne, s pobočij pod Košuto, imenujejo domačini Za-vranšnikov plaz.
Pri nadaljnji hoji kmalu pridemo do mesta, kjer se tudi z Zavranšnika spušča navzdol veliko melišče. Dvigamo se po cesti navzgor in že smo pri Juriju (Podljubelj 109) v višini 890 m nad morjem. Spet gremo čez most in
od Jurija na vzhod, ob potoku navzgor.
Malo dalje- ob cesti je še ena hiša — pri Opirovtu (Podljubelj 110), Zdaj se cesta začne močno dvigati (vzpon 28%). Z nje je prav lopo videti serpentine tik pod ljubeljskim prelazom. Na vzhodu je pod Babo planina Korošica. Tu smo v izredno lepem gorskem svetu, ki ga krog in krog zapirajo prepadna pobočja gorskih velikanov.
Pod cesto na levi je še videti temelje in stopnice devetnajstih barak, v katerih so med vojno trpeli francoski in poljski ujetniki, ki so v zelo težkih razmerah delali pri vrtanju predora pod Ljubeljem. Mnogi izmed njih se izpod Ljubelja niso nikoli več vrnili v svojo domovino.
V spomin na njihove žrtve in na nečloveško ravnanje nacističnih barbarov je pod cesto nastal spomenik, ki naj še bodočim po-kolonjem priča o grozotah iz časa druge svetovne vojne.
Sredi petih mogočnih skalnih prizem stoji na kamnitem podstavku kovinski okostnjak, Pod njim so vklesane črke: J'accuse — obtožujem. Pod skeletom je marmorna plošča z napisom: A la memoire de nos camarades vieti-mes de la barbarie nazie mortes a Loibl-pass et Mauthausen pour la liberte e la paix. L'amicale fran-caise de Mauthausen le 25, 9. 55,, kar bi se reklo po naše: V spomin naših tovarišev, žrtev nacističnega barbarstva, umrlih pod ljubeljskim prelazom in v Maut-hausenu za svobodo in mir.
Taborišče pod Ljubeljem je bilo namreč del zloglasnega taborišča v Mauthausnu. Ploščo so prinesli Francozi ob svojem obisku dne 25. septembra 1955.
Na eni izmed prizem pa je vzidana plošča, ki jo je oskrbelo poljsko poslaništvo Na plošči je napis, k da so tu pod Ljubeljem jugoslovanski zemlji um ske žrtve hitlerjevc u Ljubelj na bratniej jugoslowian-skiej ziemi zgineli polscv wiož-niowie — ofiarv hitlerewskiego faszvzmu. Czešč ich pamieci. Am-
Beogradu. ipoveduje,
na bratski polj-
šizma (Tu
Ljubelj — v ozadju Zelenica
prelaz. Ob lepem vremenu bomo z dobrimi očmi tudi od tu že opazili našo državno zastavo, ki plapola na drogu tik pri prelazu.
Ce gremo po cesti dalje, pridemo do Kompresa in do Kovača. Tu so stanovali včasih rudniški kovači. Tudi naslednja hiša je bila last. nekdanjega rudnika, danes pa jo njen lastnik stanovanjska skupnost.
Spet gremo čez most. Tu so še poslednje hiše na Lajbu. Smo v višini 770 m. Tu v bližini je izvir Moščenika.
se poslej docela oddaljimo od potoka, ki priteka izpod Košute. Tu pri Juriju, kjer je bila včasih gostilna, v kateri so se zadrževali zlasti vozniki, ki so vozili čez Ljubelj, vidimo Košuto že s severne strani. Njena pobočja na tej strani so mnogo bolj skalna in strma kot. južna pobočja, ki jih poznamo s Kofc.
Pri Juriju se proti vzhodu odcepi od ceste pol, ki vodi na Babo in na Korošico, Pa tudi na plezalne ture v severno OS ten je Košute bi mahnili s le poti, ki vodi
basada polska w Belgradzie).
Načrte zn spomenik je napravil ing. B. Kobe, okostnjaka pa je izdelal mojster Joža Bertoncelj.
Po klancu se mimo spomenika dvigamo vedno više in onstran ovinka kmalu pridemo do šentan-ske cerkve v višini 1029 m. Zraven cerkve je okrevališče za otroke. Odtod je edinstven pogled na siva melišča na severnih pobočjih Begunjščiee. Ob cesti stojita v bližini okrevališča še dve hišici
Prof. Slava Rakovec
Stran fi
TR2ISKI VESTNI K
St. 13
Športne vesti Razpis
Orsario mrtev
Znani motociklistični dirkač in rekorder Ljubelja 28-letni Erwin Orsario si je pred kratkim na nekih motornih dirkah na cesti pri Siebendingu pri St. Andražu v Labotski dolini na Koroškem smrtno ponesrečil. Na ostrem zavoju je motorno kolo spodnnslo; Orsario je padel, oziroma strmoglavil in zadel v obcestni kamen ter obležal na mestu mrtev. Številnim Tržičanom, vsakoletnim obiskovalcem mednarodnih gorskih dirk na Ljubelju in ljubiteljem avto-moto športa, bo Erwin Orsario ostal še dolgo v spominu kot drzen in pogumen dirkač ter hkrati dober športni tovariš.
SMUČANJE
Peter Križaj
zmagal na Jezerskem
Smučarski klub na Jezerskem je v okviru prireditev ob praznovanju letošnjega krajevnega praznika priredil v nedeljo, 22. junija, na smučiščih pri Češki koči pod Grintovcem tradicionalno smučarsko tekmovanje v slalomu za prehodni memorial padlega par-tizana-učitelja Ferda Majnika.
Vzlic neugodnemu vremenu so se tekmovanja poleg domačinov udeležili še tekmovalci iz Ljubljane, Kranja in zastopstvo naših smučarjev. Prehodni memorial je osvojila ekipa SK Jezersko, državni prvak Peter Križaj pa je z veliko prednostjo zmagal pred svo-
Rodilc so: Tomazin Ljudmila, tov. delavka iz Tržiča — deklico; Dolinar Emilijana, uslužbenka iz Tržiča — deklico.
Čestitamo!
Umrli so: Znidaršič Alojzij, invalid, upokojenec iz Pristave, star 52 let; Pristov Ana, gospodinja iz Most — umrla v Lešah, stara 29 let; Kapetanič Branko, dojenček iz Križev.
Svojcem naše sožalje.
Poročili so sc: Zupan Jurij, čevljarski pomočnik in Kermelj Ernestina, tov. delavka, oba iz Tržiča; Eigner Maksimilijan, električar iz Tržiča in Jane Mar-
jim nevarnim konkurentom Kranjčanom Jamnikom. Vinko Švab se je plasiral na tretje mesto, medtem ko so Perko, Primožič in Janko Krmelj odstopili. Proga je bila dolga 300 m, z višinsko razliko 100 m in 42 vratci. Ce upoštevamo izredno slabo vreme in ostale vremenske neprilike, smo s plasmajem Križaja in Svaba lahko zadovoljni.
Tehnični izidi: člani: 1. Križaj (Ljubelj) 1:06,5; 2. Jamnik (Triglav) 1:11,8; 3. Svab (Ljubelj) 1:13,6; 4. Tepina (Jezersko) 1:19,6; 5. Miro Dolinšek (Jezersko) 1:20,0.
Mladinci: 1. Stare (Triglav) 1:21,2; 2. Medja (Triglav) 1:41,2; 3. Košir (Jezersko) 1:48,0.
Mladinke: 1. Crv (Jezersko) 1:50,0; 2. Polajnar (Jezersko) 1:56,0,
NOGOMET
Triglav - Tržič 4:3
V tekmovanju gorenjskih nogometnih enajstoric za pokal predsednika republike maršala Tita v okviru Gorenjske nogometne pod-zveze je v nedeljo, 22. junija Triglav iz Kranja na mestnem sta,-dionu šele v drugem podaljšku premagal enajstorico NK Tržič. Srečanje se je v regularnem času končalo neodločeno 3:3, vendar so bili gostje v drugem podaljšku nekoliko uspešnejši in si z edinim zadetkom v teh minutah zago lovili dragoceno zmago. Igra je bila na trenutke tudi groba in surova. S tem porazom so bili naši nogometaši izločeni iz nadaljnjega tekmovanja za pokal maršala Tita.
jeta, nameščenka iz Bistrice pri Tržiču; Lokanc Zvonimir, mizar in Kravcar Antonija, tov. delavka, oba iz Tržiča; Rozman Marjan, uslužbenec iz Kranja in Sušnik Nikolaja, prešivalka iz Tržiča; Perko Stanislav, sklad, delavec iz Zadnje vasi in Meglic Ana, tkalka z Brezij pri Tržiču; Toporiš Alojzij, tkalski podmoj-ster in Malešič Katarina, tov. delavka, oba iz Tržiča; Kočevar Alojzij, čevljar iz Loke in Zupan Miroslava, nameščenka iz Križev; Meglic Andrej, tesar iz Loma pod Storžičem in Carman Bogomila, nameščenka iz Slapa; Tavčar Alfred, uslužbenec iz Kranja in Zadražnik Ivana, uslužbenka iz Cevica — Logatec.
Mnogo sreče!
Komisija za štipendije pri občinskem ljudskem odboru na osnovi 29. člena temeljnega zakona o štipendijah (Uradni list FLRJ, št. 32-349/55)
RAZPISUJE
mesta  za  pogodbene štipendije za šolsko leto 1958/59
in sicer:
1 ing. gradbonštva, Tehniška fakulteta, 5.000 din;
1 dr. stomatologije, Medicinska fakulteta, 5.000 din;
1 prof. ali predmetnega učitelja za telesno vzgojo, Visoka ali višja šola za telesno vzgojo, 5.000 din;
1 prof. ali predmetnega učitelja za zemljepis in zgodovino, Fakulteta ali Višja pedagoška šola, 5.000 din;
1 prof. ali predmotnoga učitelja za matematiko in fiziko, Fakulteta ali Višja pedagoška šola, 5.000 din;
1 prof. ali predmetnega učitelja za germanistiko, Fakulteta ali Višja pedagoška šola, 5.000 din;
1 predmetnega učitelja za politehnično vzgojo, Višja pedagoška ali ustrezna šola, 5.000 din;
1 socialnega delavca, Sola za socialne delavce, 5.000 din;
KINO
1.—2. julija: madžarski film DVANAJST ZADETKOV.
3.-4. julija: ameriški film: DAMA SANGHAJA.
5.—7. julija: angleški barvni film PLAVOLASA ZAPELJIVKA.
8.—9. julija: francoski film POLNOČNI LJUBIMCI.
10.—11. julija: jugoslovanski film SOTESKA.
12.—14. julija: ameriški barvni film NISMO MI ANGELI.
15.—16. julija ameriški film TARZAN V PUŠČAVI.
17.—18. julija jugoslovanski film VRNIL SE BOM.
19.—21. julija: japonski film ATOMSKA BOMBA NAD HI-ROSIMO.
22.—23. julija: jugoslovanski film SOLAJA.
24.—25. julija: francoski film BEGUNCI.
26.—28. julija: angleški barvni film SEMENJ ZELJA.
29.—30. julija: francoski film KROJAČ ZA DAME.
31.—1. avgusta: francoski barvni film BEL AMI.
1 farmacevtskega pomočnika, Sola za farmacevtske pomočnike, 5.000 din;
1 babico, Sola za babice, pet tisoč dinarjev;
1 strojepisko, Administrativna šola, 5.000 din.
Vsak štipendist bo prejemal štipendijo za dobo, ki je po predpisih potrebna za dokončanje študija navedenih šol oziroma fakultet. Pri višini štipendije bo upoštevan tudi otroški dodatek, ki ga kandidat prejema. Za zadnji dve leti študija na fakulteti ali višjih šolah pa bo štipendist prejemal štipendijo v znesku 6.000, kjer bo upoštevan tud' otroški dodatek.
Prednost imajo otroci padlih borcev NOB, žrtve fašističnega nasilja, revnejši kandidati ter kandidati z območja občine.
Prošnje je poslat1' na občinski ljudski odbor do 10. julija 1.1., kolkovane z 180 din državne takse in 90 din občinske takse. Prošnji je priložiti tudi potrdilo o šolanju, overjen prepis zadnjega šolskega spričevala, oziroma potrdilo o opravljenih izpitih, potrdilo o prejemanju ali nepre-jemanju otroškega dodatka in mnenje SZDL o prosilcu. Priloge vložene k prošnji morajo biti kolkovane s 25 din državne takso, če že niso taksirane.
Načelnik: Stane Mcšič
POSREDOVANJA
Več sprevodnikov sprejme takoj v službo SAP Turist biro.
ZAHVALA
Zahvaljujem se vsem oficirjem podoficirjem ter njihovim ženam kakor tudi ostalim prebivalcem Križev, ki so s svojo pozornostjo in udeležbo pri pogrebu
našega otroka
olajšali bolečino, ki nam jo je zadala njegova smrt.
Branko in Ema Kapetanič
POPRAVEK
Tržiški vestnik je v zadnji številki (str. 12 z dne 15. junija 1958) objavil na zadnji strani vozni red veljaven ob nedeljah in praznikih na progi Tržič—Kranj—Ljubljana. Obveščamo, da sta puščici zamenjani in mora biti prva puščica na levi strani postavljena navzgor k , druga pa navzdol f. Prosimo cenj. naročnike in bralce našega lista oproščenja.
Uredništvo Tržiškcga vestnika.
Gibanje prebivalstva
OD 18. JUNIJA do 28. JUNIJA
»Tržiški vestnik«, glasilo SZDL tržiške občine, izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu / Urejuje ga uredniški odbor. Zanj odgovarja Mirko Brejc / Izdaja ga Turistično društvo v Tržiču / Naslov uredništva in uprave: Tržič, Cesta JLA 3 / Tel. št. 255 in 274 / Tiska tiskarna »Gorenjski tisk« v Kranju / Celoletna naročnina 360 din, polletna 180 din. Posamezna štev. 15 din / Tek. rač. izdajatelja: 61-KB-4-2-90