683. štev.
V Ljubljani, nedelja dne 16. novembra 1913.
Leto II.
Posamezna številka 6 vinarjev.
DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; a pošto celoletno K 20*—, polletno K 10*—, četrtletno K 6’—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80*—. — Naročnina se t:t	pošilja	upravništvu.	:a
::r	Telefon številka 118.	:a
Bg ESBgB-------------—— ■■■■■■■■■——
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
ta	Uredništvo in upravništvor	at
Učiteljska	Tiskarna, Frančiškanska ulica	St. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefranktrana pisma •e ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačat petit vrata 15 v, osmrtnice, poslana in sahvale vrata 80 v. Pri večkratnem oglašanju pola	pust. — Za odgovor |e priložiti znamko,	at
m	Telefon Številka 118.	es
nja?!!!! Ne! Proč s klerikalno mogočnostjo. Proč z jalovo mislijo, da je klerikalizem nepremagljiv. Ni res! V zadnjem času je dobila ta stranka toliko razpok, da je treba le nekoliko potisniti in klerikalnega strahu je — konec. Torej voditelji in zaupniki: Pojdite v boj za pravico! Še malo časa nam preostaja, volitve so pred durmi. Agitirajte In odpirajte ljudem oči! Predvsem pa vam kličemo:
Vztrajajte, vztrajajte, vztrajajte!
Slovenska zemlja.
IZ JEŽICE.
Nekaterim frančiškanom iz Ljubljane, ki prihajajo ob nedeljah opravljati deveto mašo, zmanjkalo je gradiva za oznanjevanje božje besede. Par nedelj sem čuje se od njih le boj proti naprednemu časopisju in politika. Mogoče imenovani še ne vedo, da moramo vsi frančiškane za mašo in oznanjevanje božje besede, ne pa politiko na prižnici jako drago plačevati. Kakor župnik, tako tudi frančiškani vzamejo klerikalni kakor tudi liberalni denar. Tudi pri biri krmila, repe in korenja se ne izognejo liberalnih in socialnodemofcra-tičnih hiš. Ako jim je pa gradiva za pridige zmanjkalo, poslužijo naj se v prvi vrsti farovža in čukariie. Fa-rovž in čukarija' dala bosta omenjenim gospodom gradiva za več desetletij. Vzemite v roke katekizem in sv. pismo, in vprašajte župnika Zupana, koliko spoštuje in upošteva Kristusove nauke, čigar namestnik pravi, da je??? Splošna sodba o župniku je ta, da je za cerkev za nič, za šolo za nič — le za pridobivanje denarja v lastno bisago je jako izvrsten. Javnost pa tudi ve, zakaj preganja župnik s tako umazano zahrbtnostjo edino-le čitatelje »Dneva«. Župnika Zupana dejanja bi že davno razkrinkana bila, zato je v sili kot medved začel jesti prejšnje čase od njega tako liberalno brezversko muho učiteljico. Zanimanje za dnevnik »Dan« je na Ježici čim dalje večji. Bere ga župnik sam, kmet, obrtnik, delavec, staro in mlado. Rcsnica oči kolje. Zato tudi župnik, kateremu že dalje časa voda v grlo teče, ne bo mogel s takimi pridigami »Dneva« iztrebiti. Lažnjivca »Slovenca* in »Domoljuba« naj berejo obiskovalci prodajalne, kjer se prodaja poleg imenovanih listov najbolj pristno katoliško žganje. Dober tek!
S PRIMORSKEGA.
Iz Trnovega. Klerikalci zmirom vpijejo, kako slabo.gospodarijo njihovi nasprotniki v občinah, ki jih imajo v rokah, n. pr v Ljubljani, v Idriji. Ne vidijo pač bruna v svojem očesu! Kako je deželno gospodarstvo, spoznali bodemo do dobra, ko nam bodejo z zvišanjem deželnih doklad, ali pa s kakimi drugimi novimi davki vlekli denar iz žepov. Jeden
tak davek nas že žuli. Če misliš, da bodeš s prodajo te ali one parcele za katero se ti ponuja slučajno dobra cena, poplačal svojega upnika, ali poravnal dolg pri posojilnici, motiš se. Dežela je tu, jn tej moraš šteti mastne odstotke, če tudi si morebiti le z dolgotrajnim svojim trudom parcelo toliko zboljšal, da ti je bila ponujena zanjo dobra cena. — Klerikalno gospodarstvo po kmetskih občinah pa dobro poznamo. V jableniški občini n. pr. je bilo tako, da so vslcd njega ob zadnjih volitvah občani brez vsakega vpliva od drugod pomedli z duhovskimi podrepniki iz odbora in postavili na čelo občine neodvisnega, samostojnega moža. In v občini Trnovo ni nič boljše. Od 20 odstotkov pod županom Valenčičem bližamo se pod klerikalnim županom že 100 % občinskih doklad. Pa ni čuda. Prejšnji župani so opravljali županski posel za 800 kron, a zdaj že skoraj za 2200 kron. Župan se parkrat na dan podpiše in za to dobiva letno 720 kron. Kmet pa naj plačuje, saj če nima denarja, ga dobi v Ameriki.
Štajersko.
Narodno delo. V zadnjem času se je žejo mnogo pisalo in govorilo o pomlajenem delu na narodnem polju. Že v celi vrsti člankov, dopisov in notic smo opozarjali na eno glavnih napak, ki se je do danes opažala pri vseh naših stremljenjih: da se je puščalo iz vidika docela organiziranje slovenskih mas. Priti so morali, kot je pri nas to že v navadi, sprva razni dogodki v javnosti, predno smo potem mi sami dospeli do spoznanja, kako važen faktor v našem narodnem življenju da smo pustili v stran. A še potem, po teh dogodkih, ki so nam šiloma odprli oči, je trpelo dolgo, predno je prišlo do zbiranja in organiziranja. Danes pa tildi mi konečno konstatiramo velik in pomemben korak, ki bo v stanu dati vsentu našemu narodnemu delu in boju povsem drugo lice: v Mariboru se je ustanovila podružnica »Narodno socialne zveze« v Ljubljani. Podružnica bo raztegnila svoje delovanje na ves Spodnji Štajer. Z njeno
ustanovitvijo je dana slovenskim de-lavcem-trpinom možnost, zbirati se v močno delavsko organizacijo, ki naj pomaga tudi slovenskemu delavcu do varstva njegovih pravic, ki mu gredo tako z ozirom na delo, kot tudi na narodnost. Da se je storil tak korak, ]e bil že istotako skrajni čas. Na eni strani ugrablja nemški kapital slovenske delavske moči, jih izžema do zadnje kapljice, vrhu tega pa še zahteva zatajevanje slovenskega materinega jezika, na drugi strani pa izsesavajo nenasitni socialno-demo-kraški »voditelji« iz delavskih žepov še to malo kar jim preostaja — v svoje sebične namene. Pa ko bi bilo s tem storjeno že vse! Social, demo-kratje pa ne izžemajo le delavcev za njih težko zasluženi denar, ne: puste one delavce, ki so vendar njih glavna opora, kadar sami pridejo v bedo, popolnoma na cedilu. Narodnosti ti ljudje tudi ne pripuščajo, za to ne, da bi v masah ne rastla zavest in ž njo želja po naobrazbi. Socialno demokraški voditelji rabijo neumneže, ali pa umetno-poneumljene ljudi, zato, da si sami zamorejo kopičiti stotlsoče in milijone ter graditi in postavljati hiše. — Drugače > Narodno socialna zveza«. Njej je glavna naloga, biti zatočišče slovenskega proletarstva, dati mu res potrebno varstvo v vsakem oziru, tako glede dela, kakor tudi glede narodnosti in pomagati mu v slučajih brezposelnosti ali pa v onem bolezni. Mariborska podružnica šteje že ob svojem j postanku lepo število članov. A danes velja klic: Vsi na delo od moža . do moža!
Maribor. (Ciganska nadloga.) Tudi po Dravski dolini se širijo cigani čim dalje, tim bolj. Strašiti so začeli prav neprijetno po raznih okoliških vaseh in vznemirjati tudi mariborska predmestja. O pravem času pa se jih je spomnila varnostna oblast, jih zbrala in segnala in potem celo tolpo, obstoječo iz 20 liudi in 8 konj, poslala z orožniki proti Ptuju, odkoder jih bodo poslali v njih domovino, na Ogersko.
Maribor. (Balon »Steiermark«.) Ko se je zadnjič dvignil v Mariboru balon »Steiermark«, je razsajal tamkaj močan vihar. Kljub temu je bil
Kranjske volitve. H/
)
(Zaupniki, koritarji in čuki.)
dvig in tudi nadaljni polet, popolnoma srečen. V prilično šestih urah je prejadral črez 400 km, prišel v avstrijsko Slezijo, od tam v prusko Šle-zijo, koder je bil konečno izpraznjen plinov e vsebine in poslan nazaj v Avstrijo, na Dunaj, koder se udeleži balonske tekme.
Račje pri Mariboru. (Najden balon.) Te dni je opazil veleposestnik g. Grižold v svojem sadonosniku, zapletenega med močno vejevje, balon z majhno gondolo. V gondoli je bilo več znanstvenih aparatov, tako za merjenje višine i. dr., ter pismo do onega, ki bi balon našel. V pismu je bila zagotovljena najdenina 20 M povračila vseh stroškov ter naslov posestnika omenjenega balona. Balon so izpraznili in takoj odposlali svojemu posestniku.
V.tsberška zverjad. Pred par dnevi smo poročali, da je v Gradec došla vest, da so lovci minoritskega samostana v voitsberški okolici, izsledi ležišče leva in tega samega na vseh krajih zaprli z gosto lovsko črto. So-li zverjad že dobili, se še iie ve. Hkratu pa so došla poročila iz okrajev Marenberg-Eibosvvald, da sc tamkaj okoli klati velikanska
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
Ustanovljena leta 1881. • y Ljubljani Ustanovljena leta 1881.
obrestne hranilne :	jS Sl 01 brez odbitka rentnega
4 0 *
vloge po čistih
davka.
Rezervni zaklad znaša nad 800.000 kron.
Volitve pred durmi.
Dopis z dežele.
Naša inteligenca v resnici nekaj časa dela in se žrtvuje v pro-speh in napredek našega nevednega, zatiranega, v temi tavajočega ljudstva. Za to jim vsa čast! Povdariti pa moramo, da pri stvari ne vstrajajo dolgo in ko naposled naletijo na odpore, ki so v zvezi s tem — kratko-malo opustijo delo za razširjenje naprednih idej. Mnogo Jih je tudi takih, ki si domiŠIjujejo, da je stvar samoobsebi umevna tudi navadnim ljudem (kakor inteligenci). Zopet eni se zanašajo na druge in mislijo, da bodo tisti »fiksni« drugi odpravili namesto njih. Mnogo je pa takih, ki sploh nič ne mislijo in ne delajo za narod. Napredna stranka ima dosti zaupnikov, a kakor smo že gori povedali so navadno take razmere.
Klerikalna stranka ima svoje zaupnike v vsaki vasi v obliki duhovnikov, ki imajo na razpolago prižnice raz katere grmi in treska na plašno ljudstvo. Zelo dosti si pomagajo po spovednicah, kjer grozijo s peklom in hudičem in »brez odveze«. Na preprostega kmetiča ta prazen strah zelo dosti vpliva in če ni človeka, ki bi mn odprl oči — tedaj postane klerikalec in naročuje diktirane klerikalne časopise, katerega včasih še brati ne zna. Ob času volitev obljubljajo kmetu vsega kar si poželi njegovo srce. Duhovniki se trudijo na vse načine in agitirajo pridno za svoje kandidate. Kjer se iz početka kažejo nevspehi, tja naženejo misijonarje, da omehčajo srca in pripravljajo pot za klerikalno juho; šuntajo žene proti možem. Na kratko: porabijo vsa sredstva samo, da dosežejo svoj namen. Pri tem so pa zelo, zelo vstrajni. Sicer pa vedo, dobro, da gre njih krivična stranka proti koncu in si prizadevajo na vse načine, da bi rešili klerikalno ladjo pogina.
Če dobro premislimo, da se borijo klerikalci s skrajnimi, obupnimi silami in če pomislimo, kaj lahko napravi hudič, ki v sili tudi muhe žre, tedaj rečemo:
Še malo je dni, namenjenih za napredne shode in agitacijo. Volitve so pred durmi. Treba se bo bojevati brezobzirno po načelu: zob za zob.   Ali hočete še trpeti to »črni jarem«, ki tlači vse Kranjce in na vse dovoljene in nedovoljene načine one-mogočuje, da bi se prosveta ne raz-Sirjevala med ljudstvom. Celo šole hoče zapreti in je vsled tega dolgo vrsto let neusmiljeno zatirala učiteljstvo vedoč dobro, da so ti prvi pijonirji kulture. Celo večnost se že bori učiteljstvo za izboljšanje svojih mizernih plač, a klerikalna vlada noče o tem nič slišati — celo posmehuje se učiteljstvu, ki se streljajo in umirajo od pomanjkanja. Ali hočete še šest let trpeti pomanjka-
LIST HIC
PAVEL BERTNE:
Otrok ljubezni.
(Dalje.)
»Odpustite mi greli moje matere ... Ljubite me vsaj malo, da vas bom imela pogum ljubiti zelo, in da si vas bom upala imenovati z imenom, ki mi je na ustnicah, a ga ne smem še izreči...«
Stari Gregor pa je iztegnil tresoče roke:
»Reci... le reci ga!...«
»Ah, moj stari očka!...«
Začutila se je mahoma v divjem, silnem objemu, zaslišala je glas, neskončno mil njenemu srcu kljub svoji zasopli raskavosti — glas, ki ji je klical iz dna srca:
»Dete moje ... dete moje ... Po dvajsetih letih prinašaš mojemu srcu prvo radost.«
»Torej hočete, stari oče,« je mrmrala, še vedno stisniena v njegovem objetju, »torej hočete, da ostanem pri vas?«
»Ah, če bi šla zdaj od mene, bi se reklo, da si mi pokazala paradiž tolažbe zgolj zato, da me storiš naj-nesrečnejšega človeka na svetu. A ti ne pojdeš nikoli, kaj ne da, Oilberta jnoja?«
»Nikoli, stari oče.«
»Da, hčerka lorenska, vrni se v
svojo domačijo, vrni se v svoj dom. Videla boš, da ti v njem ne bo hudega. Imajo me sicer za medveda ...
»Očka!...«
»Saj vem, že vem, da pravijo vsi tako, in morda se ne motijo posebno. Toda ti veš, kako sem sam bil. In ti ne veš, kako mučno si je reči: do svoje zadnje ure boš imel okrog sebe samo sebično skrb in samo prežečo pohlepnost —- enkrat pa umreš kakor star pes, ne da bi se kdo pojokal za tabo.«
»Stari očka!...« je rotila ona. »Ali je zdaj trenotek, da misliš na take reči?«
»Ne, prav imaš. Cvetočo mladost, kakršna je tvoja, bi bilo res greh plašiti s takimi žalostnimi besedami ... Ne, ne, nočem, da se zbojiš te hiše. Slabo je urejena ... saj veš, meni je bilo to vse eno... toda popraviti hočeva, kar manjka, Gilber-ta moja mala.«
Zaupljivo se je nagnil k njej:
»Veš, to si le zapomni, da revna nisva. Koliko zlega je storila tebi in tvoji ubogi materi moja sestra Olimpija — Bog ji odpusti grehe! — pravični Bog ji je vsaj dodelil, da mi pomaga zdaj, ko ti hočem storiti tvojo hišo prijetnejšo.«
Nadaljeval je skrivnostno:
»Zapustila mi je mnogo, več, nego si mislijo. Olimpija je bila petična. Ves denar, ki ga je bila zaslužila — sam vrag vedi, kako! — je imela naložen v Francoski banki. Po komuni sem ga našel, manjkalo
ni niti solda. In ti, Gilberta, boš še lepa partija.«
»Oče!« je zaprosila v zadregi.
»Da, da, saj razumem, prezgodaj bi ti bilo o tem govoriti. Toda jaz, vidiš, sem tako zadovoljen ... jaz se niti ne spomnim, da so bolečine, ki jih ni mogoče pozabiti takoj. Kaj ne, Gilberta, da zdaj ne greš več od mene! . . .«
»Ne pojdem,« je odgovorila z usmevom. »Toda obljubila sem tudi njemu, ki ima drugo polovico mojega srca, da ga ne zapustim nikoli. Kako urediva to?«
Skrivaje trudoma nepokoj, ki se je začrtal med gubami njegovega obraza, je prašal Gregor z istimi besedami:
»Da . . . Kako urediš to?«
»Ali ni tu v bližini nobene hišice, ki bi se dala najeti? On ni bogat kakor vi, a tudi ne popolnoma reven. S svojo pokojnino, ki mu jo daje umetniška družba, in z rento, ki jo ima od svojih malih prihrankov, iz katerih sem zajemala toliko tudi jaz, ima pač kakih dvanajst sto frankov dohodka. In če najdeva tu v bližini kako hišico . . .«
»Baš to je,« je dejal Gregor v skrbeli, »da ni v vsej soseščini nobene hiše, niti rnajhhe, niti velike ... Jaz sem si izbral svojo baš zato, ker je tako osamljena.«
»Kaj nam je storiti potem, moj Bog!«
Toda na njenih rožnatih ustni-
cah je igral še vedno usmev, ki je grel Gregorjevo srce. In stari Lorenec, ki kljub svoji raskavi zunanjosti ni bil brez finoče, je prašal:
»No, daj, povej mi malo, kakšen človek je ta tvoj gospod Elorestan?«
»Ah, najboljši in najskrotnnejši človek na svetu — bitje, s katerim je prelahko živeti . . . Lepote njegove duše ti niti ne omenim ... Bil je umetnik, da veš, umetnik resnične vrednosti. Toda bil je preveč dober, preveč nedolžen, da se ne bi bil dal neusmiljeno izkoriščati svojim bližnjim. Izkoriščali so ga z ljubeznijo, ko je vlekel še visoke plače v časih svojega lepega glasu in svojega velikega talenta. Izkoriščali so ga na druge načine, ko se mu je z glasom vred odtujil uspeh . . . Nad dvajset let ga zdaj že izžemlje človek, ki ga je edino mogoče primerjati trgovcu s sužnji.«
»Gotovo misliš Burginjona?«
»No, pred kakimi dvemi leti sem začela jaz nekoliko brzdati to izkoriščanje. In zdaj, ko je imel več svobode in so bili večeri spet njegovi, je bilo njegovo edino veselje, čakati me na stanovanju, čitajočemu časopis in sanjajočemu pokraj ognja o srečnih in žalostnih doživljajih nekdanjih dni. Ko pa sem se vrnila iaz, sva kramljala brez konca in kraja... Zanimivo ga je poslušati, verjemi mi. Videl je mnogo in tudi mnogo ve. Rekla sem ti že, da ie umetnik, resničen umetnik. Njegov okus je nena-
vadno nežen, njegova duša dovzetna za vse ... In zdaj mi je dodati samo še eno . . .«
»Kaj neki?« je menil Gregor, videč, da se obotavlja.
»To, da ima svojo slabost — kdo pa je nima? Človek, ki je imel kakor on, svojo uro uspeha, mladosti in ugleda, ohrani o tistih časih vselej spomin, ki mami njegovo navdušeno srce še na stara leta.«
»Podoben je starim vojakom, ki pripovedujejo o svojih vojskah.«
»Še več, stari očka: on se ima še zdaj za takšnega. Čuteč v svojem srcu večno mladost, ni niti zaslutil, da se stara in da inu teče že petinsedemdeseto leto . . . Zaslutil je to tem manj, ker se je zatekel že ob svojem prvem belem lasu k sredstvu, ki ga uporablja človek, da se zdi mlad in da nudi vedno iluzijo junaka, ki ga predstavlja.«
»Da, da, sivolas ljubimec, to se res ne sliši nič kaj lepo.«
»Česar mu je poplavil tisti prvi beli las; in polagoma je prišla vrsta na vse njegove lase, ki iih nosi dolge in kodraste.«
»Vraga!« se je zasmejal Gregoi
»Tako pač, da je njegova zunanjost nekam . . . kako naj rečem? . . . originalna. Toda, kakor se mu začudi človek v začetku, tako neverjetno naglo pozabi to plavo barvo in te njegove kodre, ako se potopi v njegove prozorne oči, ki odpirajo pogled do dna nieuove leoe duše.«
zverjad, ki je pa le malo podobna volku. Pravijo, da je zelo velika in precej dolga. Našli so obenem sledu ubitega jelena, od katerega je zver požrla nad 15 kg mesa. Dospeli so le malo prekasno, kajti mrtva žival je bila še popolnoma topla. Ne daleč pred jelenom pa so našli par nožnih kosti neke srne. To, srno, je zverjad, izvzemši onih par kosti, docela požrla. — S tem je znova dokazano, da se klati dvoje vrst zverin. V voitsberški okolici dve zveri-ropa-rici mačjega pokoljenja, nižje spodaj pa zver — volčjega pokolenja. Tam, koder se ta slednja prikazuje, so sklenili posestniki revirjev, prepovedati vstop v svoja lovišča vsakemu tujemu lo.vcu, ker se boje, da bi ti lovci-tujci še bolj splašili divjačino po teh l evil jih.
Goriško.
Opozarjamo na današnjo predstavo »Žetve«, ki se uprizori zvečer ob pol 9. v »Trgovskem domu«. Obisk občinstva naj izpriča, da je zanimanje za dramsko predstavo, ki zahteva od igralcev precejšnjih zmožnosti, popoln, in da nam je razvoj našega odra tudi pogoj našega narodnega obstanka!
Iz Brd. Res čudno, da se tako malo sliši iz naših krajev. Kaj hočete. Tisti, ki bi lahko kaj napisali, se ne brigajo in so čisto hladnokrvni in brezčutni; njim je vseno, kaka stranka je na površju — pa naj bo tudi klerikalna. Samo da teče kolo časa enakomerno naprej. Skrajni čas Je že, da se zbudite vi zaspanci! Opišite vsaj dvakrat na mesec tukajšnje razmere in podajte javnosti jasno sliko, da se bo bralo tudi iz naših krajev kako zgodbico, ki so zelo zanimive. Pretvorite »ustno izročilo« v črke. Skrajni čas je že. Upam, da ne bo brez vspeha in, da mi ne bo žal, če sem napisal teh par vrstic. 'Agitirajte za »Dan« in postanite njegovi stalni dopisniki! Naročite tudi par sto izvodov »Johance« dokler jo je še kaj in razprodajte jo med ljudstvo. Na noge! Vztrajnost je lepa lastnost!!
Iz Kobarida. Tudi tu vlada med dopisniki mrzlica, da ne morejo držati peresa v rokah. Rekli boste, da ni posebnih novic, seveda — kakor po navadi! Vsaka reč se da lepo opisati, samo malo razmišljevanja je treba. Malo več živahnosti bi bilo treba Kobaridcem v vsakem obziru In ne smemo biti tako mrtvi in brezbrižni. Ne smemo se zanašati eden na druzega; potem ne bo nikdar nobenega dopisa. Več življenja, požrtvovalnosti in pridnosti. Par dopisnikov bi se lahko vdobilo med številno inteligenco. Tudi par sto izvodov »Johance« bi lahko eden naročil in 10 razprodal po deželi. Zelo veliko zaslugo bi imel. Torej, upamo, da se kaj kmalu oglasite gospodje dopisniki.
L Dutovlje. Po novem letu dobijo (Tarnajci svoj poštni urad v Tomaju. Zakaj povdarjam, da v Tomaju, saj le to satnoposebi umevno, se mi bo reklo. Ni tako. Mi v Dutovljah na primer nimamo pošte v vasi sami, ampak v dutoveljski okolici. Pri nas je poštni urad zunaj na samem, nekaj minut iz vasi. Skoraj samo ženske in otroci hodijo na pošto, kdo drugi bode hodil tja gor, posebno po zimi! če naredimo račun ter vzamemo pol kilometra poti tjainsem iod cerkve do pošte) in dnevno povprečno 20 obiskovalcev, izvemo, da se prehodi na leto brez potrebe 3650 km, kar znese okroglo 30 dni hoda. Tudi poštni uslužbenci morajo Večkrat na dan po tistem klancu, pa gotovo nimajo zato posebne potne doklade. Doslej se je poštna oblast izgovarjala, da je pošta zato pomaknjena iz vasi, da imajo Tomajci in Goden jci bližje. To odslej ne velja več, ko dobi Tomaj svojo pošto. Sicer pa dvomimo, da bi bilo s tem onim vasem ustreženo, ker tudi To-majc in Godenjc nima nobene bližnjice in bi gotovo rajše šel po lepi cesti še v Dutovlje, kjer lahko opravi še druge stvari, kakor po slabem klancu tja gor. In vendar Ima biti poštni urad ustanovljen za Občinarje In ne narobe. Res je, da se ne more pošti nič, kjer je še vedno v zakoniti in dovoljeni oddaljenosti, vendar bi morala biti taka stvar ljudem pri rokah in se ne sme zahtevati, da bodo oni tja potovali. Odločen nastop občine bi utegnil pomagati.
Tomaj. Z novim letom 1914 se jistanovi pri nas nanovo poštni urad.
S	tem je nam in okoliškim vasem telo ustreženo, ker je bila pošta tu zelo potrebna. Naši vaški oblasti in hjenemu predstojniku čast in priznanje, da so jo nam izposlovali. — Prošnje za to službo je vlagati do 20. t. jin. pri poštnem ravnatelstvu v Trstu.
Pošljite naročnino, ako je še niste!
„8vetmca“ Franca.
Ker je že poveličana »svetnica« Johanca iz Vodic, se nikakor ne sme pozabiti »svetnice« France, ki je delala »čudeže« v Ivanjcni selu pri Rakeku. Tri leta je ležala in se valjala po postelji popolnoma zdrava in se je pripravljala na smrt vsako leto trikrat.
Bilo je to ničvredno lenuhar-sko 201etno revno dekle, ki ni bilo za nikakršno delo. Hodila je vsako leto v Ljubljano iskat službe. Ker ji ni šlo po glavi drugo delo, nego čudeži«, je niso nikjer marali in tako je morala priti domov. Ker ji je kmečko delo smrdelo, se je vlegla lepo v posteljo in delala »čudeže«. Tri leta je umirala, ljudi farbala in vse okoliške župnike nadlegovala s svojo »svetniško navdahnenostjo«; Pisarila je na vse strani »poučna« in grozilna pisma in ljudi vabila k svoji gnili postelji in jih farbala s svojo zamaknjenostjo in raznimi »prikaznimi«. Zlagala je »mrtvaške« pesmice, pletla vence za svoj mrtvaški oder in risala mrtvaške truge od dolgega časa. Stariši njeni so pa garali in si odtrgovali zadnji vinar od ust, da so nakupili svoji »svetnici« lepo opravo za mrtvaški oder. Za vsak Marijin praznik se je Franca pripravljala na smrt. Farbala je namreč, da je videla »prikazen«, ki ji je napovedala uro smrti; in tedaj je bilo vse polno ljudi okrog njene postelje in dajali so ji r?zna naročila za na oni svet in nosili ji razne darove za »popotnico«.
Pri vsem tem pa je bila seveda naša »svetnica« Franca bolj zdrava kot vsi drugi.
Bda je rejena in debela, čeravno ni »nič« jedla. Rekla je namreč ljudem, da živi od »čudežev«; nazadnje so pa našli v njeni postelji skledo fižola in več mesenih klobas.
Tri dolga leta je uganjala ta Franca take »čudeže« v Ivanjemse-lu ter se ni nihče našel, ki bi mogel to preprečiti. Ljudem je bila v nadlego, nekaterim pa seveda za srečo in blaženost; zadrževala jih je poleti pri delu in jih silila k svojim »čudežem«.
V	yasi je pa rastlo sovraštvo — prepiri so bili na dnevnem redu.
Ko je pa kočno Franca uvidela, da jo nočejo angeljci vzeti na oni svet na noben način, je pograbila svoje mrtvaške kranieljne in zapustila »presrečno« vas.
Sedaj pa živi baje ta Franca v Ljubljani že par let in hodi v Rim in na druga božja pota. Ako je ni opla-sila sedanja afera niene konkurenti-nje Johance, tedaj upajmo, da zopet kdaj osreči našo Notranjsko s svojimi »čudeži« in da zaslišimo zopet glas in pesem naše »ranče France«!
Notranjec.
(Priobčujemo to poročilo, ker se vidi, da so različni »Bogoljubi« ctc. tako zmešali naše ženske, da se gode po deželi take stvari. Johanca je bila krona teh sleparij. Zato upamo, da se bo sedaj »presrečna« dežela od pre-obilih čudežev očistila.)
Dnevni pregled.
Kdo je veleizdajalec? Če Jugoslovan zahteva za se pravico, ki mu jo garantirajo zakoni — tedaj ti takoj naprtijo na nesuženjski hrbet označbo: veleizdajalec ali pa srbofil. Slovenske klerikalne in razne »napredne« misli z ogorčenjem pritrjujejo nemškim nacionalcem. Seveda tem ljudem je pojem: zvesti državljan in patriot enak pojem: potrpežljivo prenašati krivice. In zato njihovo servilno ogorčenje. Če se ti pa German, Švaba v parlamentu na Dunaju drzne groziti z rajhom, če ne bo Avstrija sama »naredila na Češkem red« — tedaj je pa vse v redu in raz-ven par izjem ti noben list niti ne čivkne. Nemec Lodzmann v zbornici na Dunaju si je upal vpričo vlade zagroziti, če ne bo napravljen na Češkem red od vlade, tedaj napravijo red Prusi od zunaj. Zato ne segajte po nemškem ozemlju, kajti, kako se bo gospodom potem godilo v narodnostnem oziru, ko pridejo pod (Pruse), si lahko predstavljajo. V tem smislu si je upal govoriti avstrijski državljan, ki utegne za zvesto delo in patriotizem doseči še odlikovanje. Tako je govoril in nihče mu ni rekel: rajhofil, niti ga ni predsednik zbornice opominjal. Gorje, gorje, če bi kdo od jugoslovanskih poslancev govoril v podobnem smislu — takoj bi bili vsi avstrijski listi, od »Slovenca« do »Reichspošte« polni ogorčenih krikov: »veleizdajalec« in skoro gotovo bi bila posledica: vojna napetost. Nemec seveda, ta ima pravico groziti s tujo državo! Kdo spodkopava zaupanje v državno avtoriteto? Naj bi se raje nemško učečo se mladino uniformiralo kot kaznjence v svrho gojitve patriotič-nih čutov — in ne dalmatinskega diiaštva. To dliaštvo je hiperlojalno napram izrekom losI. Lodinnanna.
Kdo ve kaj bi se bilo že zgodilo Evropi od strani Nemčije, če bi tu in
tam Angleži malo ne zaropotali. Takšno svarilo je izrekel tudi 10. novembra angleški minister mornarice Churchill. Samozavestni Anglež je najpreje konštatiral moč in premoč angleškega vojnega brodovja. Ta naša moč, tako je rekel minister, bo za slučaj vojne dvakrat večja, kakor moč druge najmočnejše države na morju — Nemčije. In adresiral je v Berlin sledečo grožnjo:	»Če osta-
nete pri svojem načinu oboroževanja, ali če oboroževanje povečate — vedno vam odgovorim z dvakrat večjim oboroževanjem angleškega brodovja. Ne bojim se stopiti pred parlament in narod z novimi ogromnimi proračuni, zato, ker vem, da parlament in narod odobrita vse, kar je potrebno napraviti za varnost Anglije. Te besede so navzoči sprejeli z ogromnim odobravanjem. Ta bojeviti in naravnost izzivalni govor in njegovo odobravanje je nov dokaz, da se sovražno razmerje med Anglijo in Nemčijo ni zboljšalo, temveč še poslabšalo. Angleška diplomacija dela vedno strogo natančno in logično. V pravem času zna miriti in ravnotako zna v pravem času groziti. Zato je treba Churchillov govor kot opomin in grožnjo smatrati za silno — resen. Bojeviti angleški govor je odgovor Anglije, Francije in Rusije na balkanska izzivanja tro-zveze. In je obenem vredno priznanje, kako resna je sedanja mednarodna situacija. In na spomlad utegne — zagrmeti, tako pravijo proroki evropskega vremena.
Oboževalci absolutizma in uničevalci naroda so klerikalci pri nas in drugod. Znano je, da so bili Čehi leta 1620. na Beli Gori premagani in da je bila ta 1 itka usodna za češki narod. Zato Čehi vsako leto slave na dan 8. nov. spomin te bitke, kot spomin na največjo nesrečo, ki je zadela češki narod. Ker pa je na Beli Gori zmagala nad Čehi katoliška vojska — so slavili češki klerikalci od nekdaj ta dan kot zmago katoliške stvari. V slavo te zmage so se brale maše in prirejale procesije. Letos so pa prišli klerikalci že tako daleč, da so one poštene Čehe, ki so slavili spomine bitke na Beli Gori kot poraz za češki narod — denuncirali, češ da se s tem postavljajo proti Habsburžanom, ki so na Beli Gori zmagali. Tako nizko padajo ti ljudje! Vsa češka javnost je obsodila to pisanje, ki je izhajalo iz škofije v Olomucu.
Resnična zgodba. Škandal na južni železnici. Dne 3. t. m.^ je prišla
stara ženica na postajo St. Jur ob južni žel. in je zahtevala vozni listek v »St. Michel v Dajčlandu«. Popolnoma jasno je bilo, da želi ženica listek za postajo St. Michel na Štajerskem. Nemški uradnik pa ji je dal karto za St. Michele na Tirolskem.
5 tem listkom se je peljala ženica proti Mariboru in samo sprevodniku
—	Slovencu, ki je pač bela vrana na južni železnici, se je zahvaliti, da se je diferenca v Mariboru pri blagajni poravnala in da je žena dobila potem vozni listek do tja, kamor je želela. Izdala je več kot 20 K preveč. To je naravnost kričeč slučaj, ki dokazuje, kakšno škodo ima ljudstvo zaradi nemških uradnikov. Ako bi bil na postaji slovenski uradnik, bi se z ženico razumel in bi ji dal pravi vozni listek. Računati moramo s tem, da priprost človek ne pozna vseh krajev in prog. Zato je treba, da uradnik razume ljudi. Juž. železnica pa tudi v popolnoma slovenskih krajih nastavlja ošabne nemške uradnike, ki nimajo srca za ljudstvo. Posledica tega so slični dogodki, kakor smo ga zgoraj navedli. — (Op. ured. Tako nam poroča sopotnik, ki je vse to videl. Slov. poslanci, ali ste slišali? Ali bo že enkrat konec nemčurske nadutosti na naši južni železnici? Klerikalci obetajo rešiti uradniško vprašanje. Tu je lep dokaz za naše zahteve: v slov. kraje — slovenske uradnike. Kako pride naše ljudstvo do tega, da bo trpelo škodo zaradi nemčurskih uradnikov?)
Orkan na deželi. V četrtek zvečer je divjal orkan tudi po deželi. Pako je n. pr. v Hrušici na Gorenjskem priteklo naenkrat toliko vode, da je pretrgalo tir in zasulo progo. Večerni vlak proti Trbižu se je moral ustaviti. Delali so celo noč, da so progo toliko popravili, da je mogel gorenjski vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob
6 uri 54 minut dne 14. t. m. zopet peljati v Trbiž. Po Gorenjskem je več kozolcev podrlo in v okolici Škofje Loke je poškodovalo več dreves. Tudi na Dolenjskem so čutili orkan. Dolenjski vlak je vozil ravno proti Laverci. Naenkrat se začne gtozno bučanje in vse svetilke v prvem službenem vozu so ugasnile, tako tudi v drugih vozovih, da smo se do Grosuplja v temi vozili. Včeraj so se videle velikanske poškodbe na strehah.
Nova balkanska zveza? Ru-munski notranji minister Take Jone-scu. ki se ie mudil zadnie dni v Gr-
ški, ima po naročilu rumunske vlade namen, da poskuša ublažiti razmerja med dosedanjimi balkanskimi sovražniki. Njegova pot v Atene ni imela za končni cilj, da se završijo grško - turška pogajanja, temveč da pripravi Grško na pot sporazuma in nove zveze. Kakor je videti, je vzela rumunska država na svoja ramena zelo težko breme, ki kaže, da je Rumuniji zelo do tega, da postane — Če že ne glavni, vsaj eden najodlo-čilnejših in najvplivnejših faktorjev na Balkanu. Bolgarija je hotela priti do te moči potom bratomorne vojne, pa jo je polomila. Rumunija je bolj previdna in bo dosegla mogoče kaj radi svoje politične taktike. Pred vsem dela premišljeno, in trezno preudari vsak svoj korak, ker ve, da bi znala ena sama neprevidna stopinja vse vezi potrgati. Vsaka pot rumun-skih ministrov ima svoj namen. Ugled si je itak pridobila že s svojim bukareškim mirom. Po razkritju pogodbe Bolgarije z Avstrijo, moramo biti teh rumunskih prizadevanj odkrito veseli, posebno ker vemo, da nima Rumunija tako umazanih zahrbtnih spletk, kakršne je stvorila bolgarska častihlepnost. Danes je Bolgarija poražena. Vsled česa? Mogoče bi nam znali to na Dunajju natančneje razjasniti?
Narod, ki ni še nikoli videl kulturnega človeka. Kdo bi si mislil, da so to Albanci. Tokrat pa izjemno ne. Otok Borneo je naselbina tega divjega naroda. Kinin pijejo kakor kavo. Najzanimivejše je pa to, da se ne sme poročiti nihče teh ljudi preje, dokler ni ubil vsaj enega človeka. Torej kakor se vidi, imajo vse zmožnosti, da se jih postavi v albansko vrsto. Ali ne bi kazalo jih priporočati Berchtoldovi ekspanzivni politiki, ko ima že z Albanci sedaj strokovno prakso?
Wied se še ni odločil. Princ Wied, katerga so določili za albanski prestol, se še ni odločil, če ga zasede. Odločitev pa pade vsekakor v kratkem. Wiedu se najbrže sanja, da ga čakata za vrati Isa Boljetinac in Essad paša, ki ne obetata njegovemu »Veličanstvu« nič kaj dobrih časov.
Zidanimost. V tukajšnji kolodvorski restavraciji izziva miečnozobi pobalin, menda še celo natakarski vajenec (piccolo), goste in potnike z nemško verižico. Odločno si prepovemo, da bi nas še taki smrkolini dražili. Opozarjamo merodajne faktorje, da napravijo red.
Trbovlje. Slavno županstvo prosimo, da nauči občinskega policijskega stražmojstra manire. Zgodil se je pred par dnevi slučaj, da je ta pri-vandrani možicelj v svoji nemčurski zagrizenosti zabavljal Čez naša naroda trboveljska društva. To je že skrajna predrznost, da nas mož, katerega vzdržujemo slovenski davkoplačevalci in je nameščen od naše slovenske občine, žali in to še po javnih lokalih. Uljudno vprašamo slavno županstvo, ako je to njegovo službeno »opravilo« in kaj namerava storiti, da se mu pristriže nemški greben.
Srečna Cerknica Ima štiri klerikalne volilce več. Občinski odbor je namreč izvolil za častne občane deželnega predsednika bar. Sch\varza, dež. glavarja dr. Šušteršiča, deželnega odbornika dr. Lamneta in poslanca dr. Žitnika. — Šušteršič et comp. bodo torej po vseh občinah sami sebe volili. Potem bodo menda že zmagali. Cerknica je lahko ponosna na svoje nove volilce.
Nesreča pri igri. Škerjanc Ljudmila, 12!etna hči posestnika in slikarja iz Radomlja, je pri igri padla in si zlomila desno ključnico. Prepeljati so jo morali v bolnico.
Uboj. Surovost pobalinov. V neki gostilni v vasi Vrhovo so popivali trije fantalini, Franc Poznajilšek iz Loke pri Ratečah, Karel Klembas iz Vrhova in Janez Rozman iz Prapret
—	v družbi 52 let starega kajžarja Martina Kneza iz Šmarčne. Pa mislite, da so ostali mirni pri pijači in se pogovarjali o Johanci? Seveda! Prepirati so se začeli: kakor je že navada: eden je bil prepameten, trije drugi pa preneumni in zato se nikakor niso mogli sporazumeti. Ostalo je pri starem. Ko so pa skupaj zapustili krčmo in se podali po deželni cesti domov, se je surovih fantalinov naenkrat poprijela korajža. Vsi trije so se spravili na starega Kneza, pretepali ga s palicami, bili s kamenjem in ga nezavestnega vrgli v obcestni jarek. Tam so ga našli vozniki in ga prepeljali domov, toda še tisto jutro je umrl. Fantalini so že pod ključem.
Potepuška. Predvčerajšnjem ie prišla na postajo v Vižrnarjih 36 let stara potepuška Johana Brecelnik m je zahtevala vozni listek do Ljubljane. Listka pa ni dobila, ker ni imela denarja. Brecelnikova je hotela nato brez listka vstopiti v voz vlaka, ki je bil pripravljen za odhod v Ljubljano. Službo opravljajoči uradnik pa ie to preprečil. Brecelnikova. ki io ie
to pravilno ravnanje zjezilo, je začela uradnika zmerjati. Morali so jo s silo odvesti. Ker se je obnašala proti na-stopivšemu orožniku surovo in ker ga je ozmerjala, jo je ta aretiral in izročil okrajnemu sodišču.
Ttaršlze srečke
so najbolj zanesljiva loterija
kajti vsaka srečka mora zadeti! — 2* razpošilja Ccškc industrijske banke gia\no zastopstvo v Ljubljani 2.
Ljubljana,
— Klerikalce in Slovenčevce iz
»Katoliške Tiskarne« zelo boli, da jim je splaval en »kšeft« po vodi. Menda so pripravljali za natisek knjižico »Johanca — nositeljica Kristusovih ran«. Kakor smo namreč poročali, je Johanca v prostih urah pisala svoj življenjepis in župnik ga je oddal v »Katoliško Tiskarno«, kjer so ga pripravili za natis, v svrho agitacij za volitve. Sedaj se jim pa to naenkrat skazi — goljufija klerikalcev pride na dan in širom domovine jo oznanjajo »Vodiški čudeži.« In zato takšna togota pri »Slovencu,« da se nikakor ne more iz-sliniti.
— Da ne bo »Slovenec« v nevednosti, zakaj »Dan« to ali ono reč parkrat razjasni, mu povemo na uho, da iz principa, drugič pa za to, ker sila mnogo klerikalcev čita »Dan« in tem pa moraš radi njihove zabitosti stvar tako dolgo trobiti; da jo zasfopijo.
— Slov. gledališče. Danes ob 3. pop. se igra »Martin Smola«, zvečer »Revček Andrejček« ob 7. uri.
— 23.000 »Vodiških čudežev« je šlo do včeraj zvečer med svet.
— Moste. Reklamacijska doba je končana. Volilni imenik je bil proti volji županstva v pondeljek cel dan na vpogled. Volilni imenik je bil tako enostransko sestavljen, da jo bilo čez 300 reklamacij vloženih. Napredno politično društvo je, ko je videlo, da bode treba izvršiti veliko reklamacij; otvorilo svojo pisarno v soboto in nedeljo. Vsega skupaj se je oglasilo v tej pisarni okoli 100 opravičenih volilcev. Splošna nejevolja se je pokazala v občini, ko se je videlo kako enostransko je sestavljen imenik. V bodoče svetujemo Oražmu naj vpiše samo klerikalce v volilni imenik, vse druge pa naj popolnoma izpusti; kdor hoče voliti, ta naj svojo pravico reklamira. Če Oražem in njegova stranka ne more drugače zmagati, na tak način bode gotovo zmagala. Oražmu in njegovim trabantom pa ni treba misliti, da bodo v Mostah na tak način zmagovali. Napredno politično društvo bode izvrševalo svojo težko ali jako koristno delo. V kratkem času je pristopilo temu društvu več novih članov, dokaz, da društvo dela. V dobi reklamacijskega postopanja pa je društvo dobilo več novih sotrudnikov. Naprednjaki v Mostah bodo prišli le do zmage, ako bodo imeli močno in trdno politično organizacijo. Računati se mora le na svojo lastno moč. Vsak kompromis traja le toliko časa, dokler se razmere ne predrugačijo. Objestnost Oražma, ki hrepeni le za svoje koristi, se je začelo studiti že tudi klerikalcem samim. Saj se tudi vsakemu poštenemu človeku Oražmovo delovanje v Mostah gabi. Ko je videl kako prihajajo volilci skupaj zahtevat volilno pravico, mu je up popolnoma upadel. Največkrat ga ni bilo doma. Ljudje volilci pa so javno izražali gnus in srd, da imajo v Mostah na čelu občine moža, ki je zaradi njega bila vržena nedolžna družina v sredi zime na cesto. Mislimo, da je v Mostah malo ljudi, da bi oddali svoje glasove tisti stranki h kateri pripada Oražem, ker misliti sl moramo da tudi oni niso nič boljši od Oražma.
— Iz Novega Vodmata. Nezaslišano lopovstvo je Oražem izvršil na tistih ljudeh, da je za izkaz bivanja v občini zahteval nič manj kakor 40 vin. To je veljalo samo zanaprednjake. S tem je hotel doseči, da bi opravičeni volilci ne mogh reklamirati svoje volilne pravice. To je višek anarhije, ki vlada v Mostah in to se goditi more pod klerikalnim režimom. Kristjanom se godi pod turškim režimom veliko bolje, kakor v Mostah tistim, kateri ne trobijo v rog prešestnikom. Dokaze imamo in mi bodemo porabili vsa sredstva, da se to turško uradovanje v Mostah pokaže v pravi luči. Odkar pašuje v Mostah Oražem se godijo skoz in skoz same krivice občanom. In tak mrčes si upa poštenemu volilcu občanu kratiti državljanske pravice in ga naravnost oropati volilne, pravice! Dolžnost zavednih volilcev pa je, da gredo od moža do moža in delujejo solidarno na to, da se brž kot prei uniči ta gadja zalega v Mo-
stali. Naše geslo naj bode. Roka v
roki do zmage!
— Zelena jama. Prijatelj delavcev je gotovo župan Ot a/cin. Nio manj kakor do 300 volilnih upravičencev, skoraj samih delavcev* je izpustil iz volilnega imenika le s tem namenom, ker on dobro ve, da ti delavci niso njegovega kalibra. Dokler je Oražem beračil za delavske glasove pri občinskih volitvah se je cedilo mleko in med iz njegovih ust. Kakor hitro je pa Oražem zasedel županski stolec, je takoj pozabil kdo ga je na ta stolec postavil. Ne, da bi delavca ščitil. Ne, ampak oropati ga hoče še tistih državljanskih pravic, ki si jih je delavstvo dolgo vrsto let s krvavimi boji komaj priborilo. V občini, kjer je časten član sam glavar Kranjske dežele, se godijo stvari, ki spadajo le še na Ogrsko. Splošna draginja v moščanski občini prisili delavca, da mora izven občine si iskati cenejega stanovanja. Vse življenjske potrebščine so v Mostah že veliko dražje, kakor v Ljubljani. Ljudje kupujejo v mestu živež in ga prinašajo na svoj dom. Trgovski stan v Mostah vsled tega hira, ker ljudstvo kupuje le tiste stvari v domači občini, katere nujno potrebuje.
V občini nastopajo novi dolgovi, to pa vsled tega, da pri tein živijo klerikalni koritarji. Ker ne bode drugače, bodo naložili nove doklade in te doklade bode plačal zopet delavec. To je prvi del klerikalnega gospodarstva v občini Moste. Delavci! Kdor še ni zlezel pod klerikalen jarem, obračunajte s takimi ljudmi!
— Iz Novega Vodmata. V nedeljo zvečer se je vršila prireditev Sokola v Mostah v gostilni pri Kru-šiču. Udeležba je bila povsem zadovoljiva. Zavedno občinstvo se je polnoštevilno udeležilo te prireditve. Ali nekaj smo opazili, kar ravno ni častno za tiste, ki stojijo v ospredju sokolskega gibanja v Mostah. Slučaj, ki se je dogodil, je jako žalosten. Za danes zamolčimo ime dotičnega, ker želimo, da bi se sokolska misel y Mostah razširila in bi društvo postalo močno. Zavednost vsakega Sokola je, da posveti vse svoje sile in moči sokolski misli. Da se pa član Sokola udeleži namesto svoje lastne prireditve, prireditve nasprotnika in ca celo direktno podpira to pa vendar ni na mestu, posebno pa še za take, ki so na prvem mestu. Brezobzirno bodemo grajali take stvari, ako se bodo še ponovile, ker stojimo na stališču, da mora biti sokolska lde|a čista in ne primešana s klerikalno primesjo, to pa zato, ker živimo v deželi klerikalnega terorizma in nasllstva. Upamo, da hodo tisti, katerim so namenjene (? vrstice, spremenili svoje stališče, \ Obrobit dobrega sokolskega glasu v prihodnje tako početje tudi opi illi.
— Št. Peterskl podružnici sv. Cirila in Metoda prirediti danes zvečer ob 8. uri pri Štruklju »Martin Malenškov večer«, na katero prireditev se cenjeno občinstvo opozarja. Podpirajte s tem, da se ja gotovo tega večera udeželite in podprete našo prekoristno družbo, ki je obvarovala že na tisoče naših otrok potujčevanja. Torej zavedne Slovenke in Slovenci, jutri k Štruklju.
— Koncert Ljubljanskega Društvenega orkestra v hotelu »Tivoli« se vrši danes v nedeljo od pol 4. do pol 7. ure zvečer pod osebnim vodstvom koncertnega mojstra g. Bogomila Černya. Vstopnina 40 vin. Otroci v spremstvu starišev vstopnine prosti. Za mnogobrojno udeležbo se vsestransko priporoča »Odbor ljubljanskega društvenga orkestra«.
Martinov večer priredi Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj danes v nedeljo 16. t. m. za revne otroke šentjakobskega okraja v gostilni pri Kavčiču na Privozu. Na vsporedu je godba, slavna Martinova,gos in razne ljubeznivosti za dušo in telo. Začetek ob 6. uri zvečer, vstopnina 30 vin. Ker Je nizka vstopnina in namen blag, pričakovati je obilne udeležbe vseh slojev.
— Volitev v obrtno sodišče. O-pozarjamo volilce na kandidatno listo narodnih delavcev. Ne pustite se begati od nikogar. Vsa potrebna pojasnila glede volitev daje N. S. Z. v Narodnem domu.
— Posredovalnica N. S. Z. za delo in službe. Službe iščejo: Dva zavedna narodna mladeniča, zelo , marljiva, vstopita kot pomožna moč
V pisarno ali tudi kot sluga ali kaj primernega, 1 mizarski pomočnik za stavbena dela. 2 delavca za vsako delo. Pojasnila daje N. S. Z. ob 'uradnih dneh, t. j. vsako sredo in soboto zvečer od 6.-8. ure in vsako pedeljo od 9.—12. ure dopoldne.
— Podružnica »Družbe sv. Cl-
illa In Metoda« za občino Moste >riredi, kakor smo že poročali tudi etos Martinovo veselico, ki se bo rrSila danes dne 16. t. m. pri Trčku ^Pod lipo«. Začetek veselice ob 6.
uri. Na svojo »Martinovo gos« podružnica prav vljudno vabi cenjeno narodno moščansko kakor tudi ljubljansko občinstvo, ki bo s svojini obiskom podkrepilo mlado pa delavno podružnico, da vztraja v boju. Pridite torej vsi zvečer v Moste, da se pozabavate in poveselite, za kar jamči program, pri katerem posebno opozarjamo na tombolo s krasnimi dobitki.
— Sloven. trgovsko društvo »Merkur« opozarja še enkrat gg. člane in prijatelje društva na zabavni večer, ki se vrši danes v nedeljo 16. t. m. v veliki dvorani »Narodnega Doma«. Spored: petje, godba, ob pol 11. žrebanje dobitkov in ples. Sodelujeta društveni pevski zbor in salonski orkester »Sokola I.«. Začetek ob polu 8. uri zvečer. Vstopnina 60 v za osebo. Na svidenje!
;— Oni gospod, ki mu je bila v gostilni pri Sokliču zamenjana suknja, naj se zglasi pri Fr. Modicu, Vel. Čolnarska ulica 10.
— Umrli so: Matevž Gregorač, tesarski pomočnik, 54 let. — Anton Zelinka, soboslikar, 39 let. — Marija Koščak, žena mestnega delavca, Cerkvena ulica 21.
Trst.
Neki tržaški akademik se je hotel pohvaliti s svojo akademično izobrazbo s tem, da je napisal v osmih dneh dolgo in konservativno skrpucalo, ki mu ni para. Kakor je videti, bi ta »mož« rad tiral osebno polemiko, ker bi se sicer ne zaganjal v našega tržaškega dopisnika. Zdi se nam, da vseh osem dni ni mogel spa-’	^ sestavljal notico proti
»Dnevu«, oziroma tržaškemu dopisniku »Dneva«. Povrhu tega pa je hotel videti, kako izgledajo lastnoročno pisane črke, če so natisnjene. Vsekakor značilen človek, ki bi ga bilo treba natančneje fotografirati. Menda bi mu to bilo všeč, če mu je osebno pikanje že tako prirojeno, da se ga niti pri važnih vseučiiiških vprašanjih ne more izogniti. Pa tudi nesramen zna biti. Laž pa mu mora
n t,n Hi)nr°Jena’ ali pa Je tak° za-rukan, da ne zna razločevati laži od
!SCe^ fie bo baje bo,i resnično. Stvar, ki mu je dala povod
da se je tako fakinsko izkašljal, je ta le: »Dan« je prinesel dne 6. t. m. notico pod naslovom »Boj za italijansko univerzo v Trstu«, v kateri je bilo navedeno sledeče: »Dne 8. in 9. t. m priredijo italijanski visokošolci’ veliko število shodov v Trstu, in sicer z zahtevo po italijanski univerzi. Podobne shode so v zadnjem času uprizorili na več krajih. Po ulicah so pustili nabiti lepake, v katerih poudarjajo, da traja njihov boj za italijansko univerzo že od leta 1848. in da bodo sedaj — ker so se že naveličali pro-i-eij l os^ro nastopili. Italijansko ljudstvo se poživlja v lepakih, naj v ogromnem številu poseča omenjene shode. 1 ako torej italijanski visoko-o ,i. Oni se neprestano trudijo za svoje zahteve; njim je delo za narod pri srcu. Kako žalostna slika se nam nudi, če primerjamo z njiirri — kar se tiče dela za narod, posebno pa za univerzo — naše slovenske visoko-šolce. Ti spijo spanje zaspanega, k večjemu tu in tam kak korak okoli knjižnice — in to je tudi vse. Silno žalostno je to Ob tej priliki, ko so Planili italijanski visokošolci s tako veliko strastjo na delo za svojo uni-veizo, apeliramo tudi mi na slovenske visokošolce — kakor je apeliral javno ob tej priliki na hrvaške visokošolce »Obzor« — naj se vendar zganejo In naj odločno povzdignejo glas za slovensko univerzo.« — Apelirali smo torej na vse slovenske visokošolce, ker slovensko vseučilišče
*o?re bUI ^ključni monopol tržaških Slovencev, marveč Je namenjeno vsem Slovencem, vsled česar je tudi naravno, da se morajo za-zani VSK ki čutijo slovensko, vkljub temu, da smo povedali vso stvar tako jasno in razločno, je akademik vzlic svoji osemdnevni študiji
n^oge1, a,i ni hotel razumeti. V »Ldlnostl« se laže, da smo v zgornji
oailn trLe[av reumesten način napadli tržaške slovenske akademike
Lažnjivec! Boljšega pečata človeku* ki se tako mfamno laže, res ne moremo pritisniti na čelo. G. akademik" če se hočete te, gotovo ne preveč častne označbe izogniti, nam povejte kje smo le z eno samo črko omenjali v zgoraj citirani notici — tržaške slovenske akademike! Mi vemo da so razmere slovenskih akademikov povsod enake, zato bi bilo nesmiselno, če bi se omejevali samo na Trst Po vašem mnenju bi morali kar molčati in obesiti slovensko vseučillško vprašanje na klin. Pravite, da se nič ne da doseči, ker je vse v rokah klerikalnih poslancev. Če je tako, ali naj vržemo potem puške v koruzo? Po vašem mnenju, da, kčr ste uverjeni, da se sploh ničesar ne da doseči. z®*ostno, če imamo Slovenci takšne akademike, ki sejejo med narod samo pogubonosen pesimizem. Kar se
I>a tiče vašega mirnega in vztrajnega dela, pa kar molčite, ker ste sami poudarjali, da tisti, ki res kaj dela, molči in se ne hvali. Sicer pa vemo, da so taki, ki se znajo tako mirno in nedolžno hvaliti, češ saj delamo na tihem, največji lenuhi. Tudi v krogu tržaških akademikov ni vse tako, kakor svetite. Če se nas bo v to sililo, bomo izpregovorili kaj več o tem predmetu. Očitanje, da »Dan« nima prostora za vseučiliško vprašanje, je tudi infamno, ker je znano, da je »Dan« v zadnjem času vkljub »Vodiških čudežev«, imel več prostora za slovensko univerzo, nego »Edinost«, ki v teh dneh niti črkice ni pisala o tem. G. akademik, ker sle pokazali, da znate celo citirati verz iz Prešerna in ker so vaše vrstice
— kakor sami poveste — tako vele-učene in globoke, da jih razven akademikov vaše vrste nihče ne more razumeti, smo prepričani, da vam povedano ne bo delalo preveč težkoč in da nam bodete vsaj v osmih dneh zopet postregli s svojimi duševnimi produkti, katerih sila nas čisto gotovo pripelje na pot spoznanja. Epilog: Ce pa ste preveč preobloženi z raznim društvenim delom, bomo upoštevali in počakali.
Italijanstvo Zadra v nevarnosti. »Piccolo« se boji za italijanstvo v Zadrti. V petkovi številki ropota proti zadrski sodniji, ker je poslala nekemu Zadrčanu poziv v hrvaškem jeziku. Na ovitku, v katerem je bil poslan oni poziv, je bila tiskana modula v nemškem in italijanskem jeziku, a jo je uradnik pri sodniji prečrtal s svinčnikom in prilepil čez njo modulo, tiskano v hrvaškem in nemškem jeziku. In tisti ovitek so poslali iz Zadra naravnost »Piccolu«, da se prepriča na lastne oči, kako velika krivica se godi Italijanom v Zadru.
— Nam Slovencem ni potreba segati tako daleč, da se prepričamo o krivicah, ki nam jih delajo Italijani. Občinski svet tržaški ne Izdaja niti črke v kakem drugem Jeziku kot samo v italijanskem, čeprav je vsa tržaška okolica v slovenskih rokah. V vseh občinskih uradih, in to tudi v slovenski okolici, je uradni jezik izključno italijanski, in celo slovenske ljudske šole, katere je bil prisiljen odpreti magistrat v okolici, nosijo samo italijanske napise in uradni jezik je tudi samo italijanski. — In »Piccolo« piše o krivicah in o slavizira-nju, ki se godi v Zadru — in to vsled tega, ker je poslala sodnija nekemu Italijanu v Zadru slučajno poziv v hrvaškem in nemškem jeziku. Zloba italijanskih pisačev že presega vse meje.
Tudi v Trstu je razsajal orkan.
V četrtek, okrog 7. ure In pol Je nastal silen orkan. Pojavil se je tako, kakor pred dvema letoma, ko je zahteval toliko žrtev. Topot pa ni bilo hudega, ker je orkan kmalu ponehal, vendar pa so že bile nekatere ladije v nevarnosti.
Veselica v norišnici pri Sv. Ivanu v Trstu. V tržaški norišnici prirejajo pogostoina razne zabave, katerih se udeležijo tudi umobolni. V vsporedu so razne pevske in godbene točke, katere proizvaja orkester. Proizvajajo se pa tudi razni solo-spevi in komični prizori. Ves vspored je sestavljen tako, da odgovarja poslušalcem. Taka veselica se je vršila tudi preteklo sredo. To je zelo kulturno, omenjamo pa, da skrbi naša občina veliko bolj za norce, kakor pa za slovenske Občinarje.
Naše gledališče. Danes, v nedeljo, ob 3.30 popoldne »Otelio«. Zvečer pa opera »Carostrelec«, in sicer na čast hrvatskim gostom.
Najnovejša telefonska in brzojavna
poročila.
AVSTRIJSKA POLITIKA »saj to niso nlkake denarne žrtve«.
Dunaj, 15. novembra. Avstrijska vlada bo že zopet potrkala na mošnje avstrijskih davkoplačevalcev. Vlada hoče na vsak način imeti železnice v Bosni, za kar bo pa treba šteti milijone in milijone. Avstro-ogrska monarhija bo namreč morala plačati za te železnice, razdeljeno po kvotnem ključu, od prvega leta grad-be naprej 4 milijone 858.00 kron skozi 60 let. Od drugega leta gradbe naprej nadaljnih 2 milijona 600.000 kron tudi skozi 60 let. Od tretjega leta gradbe naprej 3 milijone, tudi skozi 60 let. (Avstrijska vlada pa res tako ravna z davkoplačevalci, kakor bi mislila, da se tl vsled zabave Izseljujejo v Ameriko In ne vsled bede. Op. stavca.)
Da se pa ne pozabi, kakšen je avstrijski parlament in za kaj ga smatra vlada, je mlnlsterski svet zahteval, da mora biti ta predloga odobrena do februarja, če ne se vpo-rabl po § 14.; to se pravi: tudi proti
ljudski volji se ljudstvu naloži nove žrtve, češ, da one ne obremenjujejo trajno davkoplačevalcev temveč le na 60 let. (Bog ve, kedaj pride od vlade kakšna predloga, ki pokaže prebivalstvu vir za milijone.)
ŠE ENKRAT: AVSTRIJSKA POLITIKA IN NJENE POSLEDICE.
Trst, 15. novembra. Da vendar pridejo enkrat do zasluženega kruha bodo državni uradniki začeli s pasivno rezistenco. V Trstu se že kažejo prva znamenja na poštnih in finančnih uradih.
ČUDNA ZAHTEVA.
Belgrad, 15. novembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Dokler se je nahajala srbska armada v Draču in so obstajale tam tudi srbske civilne oblasti, so te oblasti, kot edino upravičene v to, pobirale od vseh parnikov, ki so prihajali v draško pristanišče, t. zv. pristaniško pristojbino. Seveda so morali plačati to pristojbino tudi parniki »Avstrijskega Lloyda. Ta pa sedaj zahteva od srbske vlade povračilo teh pristojbin! Srbska vlada je to zahtevo z vso odločnostjo zavrnila, ker »Lloyd« nima nobene pravice zahtevati povračila teh pristojbin, plačanih ob času, ko se je Drač nahajal v srbskih rokah.
SRBIJA SE PRESKRBLJUJE Z MUNICIJO.
Belgrad, 15. novembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.)
V proračunu za prihodnje leto Je stavljeno tudi 1,114.000 dinarjev za Izdelavo dvanajst milijonov nabojev za brzostrelne puške. Te naboje bo izdelal državni vojno - tehnični zavod v Kragujevcu.
V NOVI SRBIJI VLADA MIR.
Belgrad, 15. novembra. (Izvirno	brzojavno	poročilo	»Dnevu«.)
V novih krajih vlada popoln red in mir in zato so preklicane vse izjemne odredbe, ki so bile proglašene povodom arnautskega vpada.
MEJA MED SRBIJO IN ČRNO GORO.
Belgrad, 15. novembra. (Izvirno	brzojavno	poročilo	»Dnevu«.)
V par dnevih odpotuje posebna komisija v Plevije, kjer se sestane s črnogorsko vojno komisijo in potem se začne takoi določati meja med Srbijo in Črno Goro na samem terenu.
ODPUŠČANJE REZERVISTOV V SRBIJI.
Belgrad, 15. novembra. (Izvir-no_	brzojavno	poročilo	»Dnevu«.)
Vsi rezervisti, ki so bili pozvani pod orožje radi arnautskega vpada, se bodo puščali domov na enomesečne dopuste, ali samo tako, da ostane pri vsaki stotniji vedno najmanj po dvajset rezervistov.
Ob albanski meji ostane več polkov kot stalne posadke v vseh važnejših krajih.
SRBIJA IN ITALIJA.
Belgrad, 15. novembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Ogorčenje proti Italiji v Srbiji raste navzlic pisanju italijanskih listov, ki se še vedno trudi dokazovati, da italijansko politika ni naperjena proti Srbiji. Belgrajski listi poročajo te trditve, da bo Italija že čutila posledice svoje neiskrene politike.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek BO vinarjev. Pismenim vprašanjem le priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri mallb oglasili ni nič popusta In se plačujejo vnaprej; zunanji inserentl v znamkah. Zaključek malih
oglasov ob 6. url zvečer.
Učenca za tapetniško obrt sprejme I. Černe, Dunajska cesta št. 28.
1115—3
Prodajo se skoraj novi tamburaši inštrumenti. Poizve se pri Benedikt Sattler, Japlova ulica 3.
  1128—1
Išče se navadna In cena mesečna soba brez posteljne oprave (cel dan ne doma). Ponudbe na »Prvo anončno pisarno«.	1126—1
Kdor hoče imeti res zanesljivo in trpežno uro, fino izdrlane verižice, prstane .
1.1. d. naj ne prezre	,^,0»
rZr
Ljubljana, sv. Petra c. 4.
N?
Prodasta se
dve kompletoj postelji
iz; trd-eg-a, lesa-.
Š elen/b-urg-o-va, -ulica, G, II. nadstropje, leve.
Krojač Marko Pozder,,
LjUb'jaiia - Konjušna ulica št. 1 - Trnovo se priporoča občinstvu za izdelovanje oblek po zahtevi solidno in po nizki ceni — Pridite gotovo, ker sem pre-
—	pričan, da bodete zadovoljni. —
POKOR!	POZOB!
Radi opustitve trgovine se prodaja
pod tovarniško ceno
obleka za gospode in dečke, kratki kožuhi, pelerine, površniki, sukno, damske jopice, za-== stori, preproge itd. f.-~ Za obilen obisk se priporoča
Sodna ulica štev. 4, III. nadstr.
Popolni šivalni stroj je le
»Singerjev"
Dobi se samo s tem izveskom in po upravičenih naših zastopnikih Ljubljana, Sv. Petra cesta 4, Kranj, Glavni trg 119, Novo-mesto lekarna Bergman, Kočevje, Glavni trg 79.
Nobena kapljica ne koristi tako želodcu, kot pristni želodčni likčr
Blizu in daleč Vse ga pozna,
Kdor ga ima,
Ima zdravje domž!
Zahtevajte pristni wFlorian“ Zavračajte ponaredbe!
Naslov za naročila: „FLORIAN“, Ljubljana.
&
SNOVMI”
Dijana
zdravniško priporočeno kri tvoreče vino daje moč in zdravje. Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4 50. Edina zaloga:
Br. Novakovič,
veletrgovina vina, Vermoutha, Maršale, Malage, Konjaka, žganja itd.
j -u/blo a,n.si.
Izurjen Čevljarski
pomočnik
se sprejme takoj.
Josip Kolman na Bledu.
V delo se sprejme takoj več mladih in krepkih
tesarjev
pn
Ivan Zakotniku,
tesarski mojster,
Ljubljana, Dunajska cesta.
Martin Kralj
čevljar in izdelovatelj gornjih delov v Ljubljani, Wolfova ulica 12.
Priporoča se slavnemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela, katera izvršuje hitro, točno in solidno.
Rajmund Bizjak
urar in zlatar
TRST
Čampo S. Giacomo 4.
velika zaloga žepnih in stenskih ur, regulatorjev in budilk prvovrstnih tovarn. Velika izbira urarskih potrebščin.
Advokat dr. Jos. Ažman
Ljubljana
Dunajska cesta
i ill!"
n
Vedno najnovejše. Od dobrega najboljše!
m 'M •
Lovski
klobuki, čepice -pletene telovnike sviterje, gamaše,
dokolenice ----
| - - - - - nogavice
:	rokavice--------
\ f - - - nahrbtnike 5F	i.	t. d.
Specijalna modna in športna trgovina za : gospode in dečke :
J. Kette
Ljubljana,
Franca Jožefa cesta B.
Zaloga po- S h štva in ta- g petniškega |
: blaga. : S.
Fr. Kapus {
Za birmo!
Dolžnost vsakega zavednega botra in botre je, da se posluži v edini slovenski urarni in zlatarni
Alojzija Povha, Trst
ulica del Rivo štev. 26 (Sv. Jakob). Cene nizke.	Bogata	izbera.
Išče se za večje stavbeno podjetje v vseh strokah dobro izurjen, slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi
vešč ključavničarski
preddelavec
Ponudbe pod:
»Zanesljiva moč“
na „Prvo anončno pisarno".
Gramofonske I,nDO"Dm,°
plošče
z novimi
slovenskimi :: posnetki ::
so zopet izšle in se dobe edino pri
A. Rasberger, Ljubljana
Sodna ulica štev. 5.
Največja tovarniška zaloga najnovejših gramofonov fn godbenih automatov na Kranjskem.
Glavni zastopnik tvrdk: Avstrijske gramofonske družbe na Dunaju, z znamko „Angelj“,in Hcmophon Comp.
v Berolinu, znamka „Homokord„. Plošče: Jumbo, Favorit, Odion itd. vedno v zalogi.
: 10.000 vsakovrstnih plošč. : Lastna delavnica za Izdelavo in popravljanje gramofonov In godbenih automatov vseh vrst. — Posamezna dela, igle, peresa, In cela kolesja. Ceniki zastonj in franko.
■v*
Ljubljana, ^ Marija Te- @ režije cesta ■ S 11 (Kolizej). S
| Ceno posteljno per et
Najboljši češki nakupni viri
1 kg sivega, dobrega, pti-Jjenega 2 K; boljšega 2-40 K; plima pol-belega 2-80K, ^j)J) belega 4 K; ~ belega puhastega 5 10 K; velefinega snežnobelega, pul.jenegn, 6-40 K, 8 K; puha sivega 0 K, 7 K, belega, finega 10 K; na.jfi-nejši prsni pob 12 K. Naročila od 5 kg naprej franko.
Zgotovljone postelje
drega, belegaali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, ® dvema ^glavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm šir., polnjena z novim sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 10 K; napol puh 20 K; pub 24 K; posamezne pernice 10 K, 12 K, 14 li, 10 K; zglav-nice 3 K, 3-50 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm široka 1.3 K, M-70 K, 17-80 K, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm Sir, 4-50 K 5-20 K, 5-70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 110 eni široka 12-80 K, 14-80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko Lahko se franko zamenja za neugajajofe se vrne denar. — Natančni cenovniki gralis in franko.
S. Benisch, Dešenice 790, Češko.
Zaloga spalnih j Zaloga otomanov ■ ter jedilnih sob f divanov žimnic i
v različnih najnovejših slogih, g	—1 H
nZdravnlk
želodca«
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
Edoa posebnost] likerja je
Modistinja
j MINKA HORVAT |
| Ljubljana, Stari trg št. 21. s
■ Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobu- ■ g kov, športnih čepic in vseh potrebščin za modistke. H
E Popravila se točno in najceneiše izvrše. S
m	m
gBVRKEEif KBBEEEErBEE irrvBEKr rsr pr* Krrrri' rt e rr Er bet e K6?bkk ak>s
mmmm
Konfekcijska trgovina
Maček k Ko.
založniki c. kr. priv. južne železnice
Ljubljana, Franca Jožefa c. 3
priporoča veliko izbiro jesenskih in zimskih novosti za gospode in * . ’ . dečke. . ’ .
Strogo reelna postrežba. Najiiižje cene.
Damski paletoji
v vsakovrstnih barvah, 130 cm dolgi, najmodernejših fason od K 14*— naprej.
— Raglani za gospode ~
najboljše izdeljave od K 20*— naprej.
Paletoji za deklice in dečke
najnovejših vzorcev od K 10-— naprej.
Naj večjo zalogo konfekcije za dame, deklice in gospode po priznano nizkih cenah priporoča
Angleško skladišče oblek
Bernatovic, Ljubljana, Mestni trg 5.-6^f
Zaloga otroških vozičkov
B*BBRrBBBBBBBBBBBBBBBBBBBEEEI*EP*B»BBBKtSBEEBEBBKISIs«»jM
Spalnica v amerik. orehu g
K 350-	1
Obstoječa: 2 dvovratne omare, 2 postelji, 2 nočni orna- ^ rici, 1 umivalnik z marmor ploščo in ogledalom. j
BBBBBBBBBBBBBBBBBBB8B«ig«WBB
Moderne srafce, bele in barvaste,
tenninske, lovske, hribolazke, mrežaste, in vse druge vrste z ovratnikom in brez ovratnika, spalne srajce, trdi in mehki ovratniki, zapestnice, naprsniki, dolge in kratke spodnje hlače, majice, nogavice i. t. d. vse v liajvečji izbiri in najboljši
kakovosti po zelo skromnih in stalnih cenah
v modni in športni trgovini
P. Magdič, Ljubljana,
V	najem se odda za več let
nova hiša =
z dvema stanovanjema, vrtom
in
gostilno
z vsemi gostilniškimi prostori, vse za letno najemnino 500 K.
Županstvo Zg. Šiška.
Del. glavnica: 8,000.000 K.
t jnbljanska kreditna banka v kinbliani
Stiitarjeva uiiea štev. t£, (lastna ldšo)
Hez. iond nad jjg * K 1,000.000.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge Da knjižice in na tekoči iačon ter jih obrestuje od one vloge po čistiti
pr- m **■
Poslovalnica „Prve ces. kr. avstrijske državne razredne loterije.