PORTOROŽ INTERNA IZDAJA št. 6 junij 1998 NAŠ GLAS izdaja družba DROGA d.d. Glasilo urejuje uredniški odbor. Odgovorna in glavna urednica Lilijana Ivanek - Pečar. Fotografija Jadran Rusjan, karikature Lorella Antonac in Vito Saruga. Tehnična ureditev Sonja Požar in Damjana Poberaj. Tisk tiskarna VeK Koper, v nakladi 1000 izvodov. Glasilo dobijo člani kolektiva brezplačno. Po mnenju Urada vlade za informirale št. 4/3-12-1217/95-23/273, z dne 17. 7. 1995, šteje NAŠ GLAS med proizvode, za katere se plačuje 5 % davka od prometa proizvodov. TISKANO NA RECIKLIRANEM PAPIRJU. Kaj ne sloni vsa kultura na izmučenih plečih zaničevanih in nepoznanih? Ivan Cankar Benetke - mesto o katerem sanjajo ljubitelji umetnosti, romantični nostalgiki, močnih vtisov željni popotniki, radovedneži, zaljubljenci in bralci starih povesti. Ko ladja počasi pluje v mesto, s krova opazujete, kako pred vašimi očmi raste ta legenda o moči in neizmernih bogastvih. V grlu imate vozel in v glavi se vam vrtinčijo spomini na vse, o čemer ste nekoč čitali ali slišali: prizori iz filmov, slike iz monografij, nejasne predstave ulic, palač in oseb iz pogrošnih romanov, katere ste požirali v najstniških letih. Ko stopite na obrežje, ste vznemirjeni kot pred prvim ljubezenskim zmenkom. Hodite po ulicah in preko mostov nad neštetimi kanali in nenadoma zaznate novo čustvo: med zavzetost nad neposrednim doživljanjem mesta se pomeša grenkoba, za hip vam je, kot da greste za pogrebom... Mogočni plemiči in bajno bogati trgovci, neuklonljivi doži z jekleno voljo, neizprosni vojskovodje in drzni osvajalci mest-vsi so že davno prah, po beneških trgih in palačah, pričah njihovega sijaja, pa škljocajo fotografski aparati malih Japoncev, bledih Angležev, kričeče oblečeni Američani vrtijo snemalne kamere in neprizadeto opazujejo vrvež okrog sebe. Benetke, ponos in ljubezen nekdanjih mogotcev, so dandanes gostitelj radovednežev z vsega sveta, njim na čast se Benečani ustrežljivo smehljajo za pulti trgovinic, na pragih restavracij. Mogočnežev ni več, z njihovo smrtjo so umrli njihovi pohlepi, nadutosti, celo njihova ljubezen do lepote, katero so kupovali bodisi zaradi mode bodisi zaradi iskrenega občudovanja vsega lepega; kajti tisto, kar jih je preživelo, so umetnine, delo rok, ki niso bile niti plemiške niti krvave od osvajalskih bojev. V zidovih veličastnih palač in bogatih cerkva lahko vidite edinstven spomenik množici tistih, ki so z golimi rokami in s preprostim orodjem prenašali ter obdelovali zidarske materiale, bredli po vodi sredi zime in se onesveščali na gradbiščih v poletnih pripekah. To je spomenik preprostim, dostikrat brezpravnim, ki so sklanjali glave pred minljivostjo, če so hoteli preživeti; to je spomenik človeški ustvarjalnosti, izrazni moči duha, ljubezni do lepote, ki je navdihnila obrtnike, umetnike in arhitekte, ko so načrtovali palače in trge ter slikali freske na stene in strope teh razkošnih domovanj. Ko zapuščate pristanišče in s krova ladje gledate, kako mesto počasi izginja v prvih sencah večera, ste morda za hip ali dva otožni, skoraj žalostni. Potem vas obide pomirjujoče spoznanje: pohlep po bogastvu in oblasti, spletke kronanih glav in oholost, porojena iz občutka moči - vse je minljivo; tisto, kar preživi, da lahko priča o preteklih stoletjih, so dela rok preprostega, malega človeka, so dela umetnikov, so dela vseh, ki mislijo dobro in pošteno. gonja poŽAR 11434/40.1998 NRŠ GLAS 199802213,6 DELNIČARSTVO ČETRTA SKUPŠČINA DELNIČARJEV DROGE PORTOROŽ Četrta skupščina delničarjev Droge Portorož je že mimo (29. maja) in njeni delničarji so od junija bogatejši. 1.010.059.230,13 SIT. Delničarji so sprejeli sklep, po katerem so 35% dobička oz. 353.460.000,00 SIT name- ročna naložba in menim, da bomo stalni lastniki Droge. Želimo, da bi bili rezultati poslovanja tudi v bodoče dobri. Zastavljeni cilji naj bi bili realni. So optimistični in upamo, da bodo tudi doseženi. V imenu delničarjev, kijih zastopam, se delavcem in upravi Droge Portorož zahvaljujem za dosežene rezultate in dividende. Prepričan sem, da je to naša najboljša naložba. PROGA Delovno predsedstvo med skupščino Minulo poslovno leto je bilo za Drogo Portorož verjetno eno izmed najuspešnejših doslej, saj je bil čisti dobiček v višini skoraj 1.011 milijonov SIT kar za 18% višji kot v letu 1996. Celotna realizacija je znašala 12.501 milijon SIT in pomeni 12-odstotno povečanje v primerjavi s predhodnim letom. Povečal seje tudi količinski obseg prodaje v izvozu za 22%. Velja omeniti tudi 10-odstotno povečanje dodane vrednosti na zaposlenega ter skoraj 9-odstotni dvig produktivnosti. Delničarji portoroške Droge so na 4. skupščini razdelili ustvarjeni dobiček iz naslova doseženih poslovnih rezultatov v letu 1997. Osnovo za delitev dobička je predstavljal ustvarjeni čisti dobiček v višini nili za izplačilo dividend, 654.399.230,13 SIT za nerazdeljeni dobiček ter 3.000.000,00 SIT za udeležbo uprave na dobičku. Dividende v višini 1.250,00 SIT bruto oz. 937,50 SIT neto za fizične osebe, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji, bo Droga izplačala v roku enega meseca po skupščini. MNENJA DELNIČARJEV DROGE PORTOROŽ O SVOJI NALOŽBI G. Radovan Stonič, predstavnik delničarjev MEDALJON d.d., ZLATA MONETA d.d. in ZLATA MONETA II d.d. Delnice Droge Portorož so dolgo- Ga. Simona Čarman Poberaj, predstavnica Kapitalskega sklada PIZ d.d. V imenu sklada, ki ga zastopam, izražam priznanje upravi in zaposlenim v Drogi Portorož za dosežene rezultate v letu 1997. Kot kapitalski sklad razmišljamo o Drogi Portorož kot dolgoročni naložbi in je ena od družb v strateškem portfelju. Želimo si, da bi se vsi načrtovani cilji uresničili in tako povečali donosnost kapitala. G. Franc Štrukelj, delničar Dolgo sem okleval, preden sem se odločil, da vložim svoj delež v Dro- DELNIČARSTVO go Portorož. Ko danes primerjam Drogo z ostalimi podjetji, sem prepričan, da sem ravnal pravilno. Menim pa, da bi moral biti del sredstev iz naslova dividend dodeljen tudi delavcem Droge za njihovo udeležbo na dobičku. Pri tem ne mislim, da bi morali kaj vzeti upravi. Delavci bi tako čutili večjo pripadnost podjetju in bi se z njim identificirali. Večja delovna vnema zaposlenih bi koristila vsem. Ga. Marta Čemažar, delničarka Vesela sem, da sem veliko let delala v Drogi Portorož in da je to danes H? tako uspešna družba. Vsem delavcem želim, da bi tudi v bodoče poslovali uspešno in da bi ustvarili čimvečji dohodek. Res pa je, da bi bila še bolj vesela, ko bi za izplačilo dividend namenili večji del dobička. Razumem pa, daje tu investicija, ki je namenjena napredku tehnologije in boljšemu oz. racionalnejšemu poslovanju; upam, da tudi nadaljnji delitvi dobička. G. Boris Debeljak, delničar Moja zadnja, najdaljša in najprijetnejša zaposlitev je bila v Drogi Portorož. Tako mi je odločitev, da sem vanjo vložil svoja sredstva, v dvojno zadovoljstvo. Nisem toliko občutljiv na rast dividende, kolikor na spremembo vrednosti delnice in rast premoženja. Vsekakor pa mi izplači- lo dividend veliko pomeni. Z zadnjim izplačilom in že na račun novega sem si kupil kosilnico. Dovolite mi, da se ob tej priložnosti zahvalim vsem bivšim sodelavcem Droge, ki so se me spomnili z voščilom ob novem letu, pa jim, žal, nisem odgovoril. PORTOROŽ G.Lojze Eržen, delničar Vesel sem, da sem delničar Droge Portorož. Ne razumem pa določbe oz. pogoja, ki določa, da dividenda pripada delničarjem, ki so vknjiženi kot imetniki Droginih delnic na dan 2. 6.1998, saj se vendar deli dobiček ustvarjen v letu 1997, t.j. od 1. 1. 1997 do 31. 12. 1997. Vesel sem tudi, ker sem v Drogi Portorož delal veliko let.. Moti me le, da se vodilni ljudje v Drogi prepogosto menjajo. Le kje so moji mlajši kolegi? Majda VLAČIČ Gospod Debeljak in gospod Eržen z našim sodelavcem Borisom Birso CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI TRETJA KONTROLNA PRESOJA SISTEMA KAKOVOSTI JE ZA NAMI 11. in 12. junija smo v Drogi ponovno imeli presojevalce iz certifikacijske hiše Bureau Veritas Quality International, ki so že tretjič zapored preverjali skladnost sistema kakovosti s standardom ISO 9001. Namen kontrolnih presoj je tudi ugotavljanje vzdrževanja, dograjevanja sistema in izboljšav sistema ter ugotavljanje razširjenosti in uspešnosti vključevanja vseh zaposlenih. Ob kontrolnih presojah presojevalci vzorčno izberejo posamezne organizacijske enote in vsakič natančneje preverjajo skladnost le nakaterih zahtev standarda. To zvemo šele ob njihovem obisku. Mi moramo biti pripravljeni vedno in za vse točke standarda - naše delo poteka vedno prav in enako . Tokrat so bili na “rešetu”predvsem proizvodnja s spremljajočimi dejavnostmi vzdrževanja in kontrole (torej profitni centri), razvoj in reklamacije. Z zadovoljstvom lahko ugotavljamo, da kljub natančnemu pregledu presojevalci niso našli pomembnih neskladnosti. Podali so le nekatere opazke in pripombe ter predložili nekaj nasvetov za izboljšave in večjo skladnost v postopkih razvoja, kar moramo narediti do naslednje presoje. Kljub temu, da je presoja naravnana predvsem k iskanju slabosti sistema, je vodilni presojevalec na zaključnem sestanku z vodstvom podjetja poudaril velik napredek v delovanju sistema ter izrecno poudaril vidno skrb in prizadevnost vseh zaposlenih za urejenost in higieno v profitnih centrih. Še posebej je pohvalil PC Soline - predelavo soli in skladišče. Stalno vzdrževanje higiene je bistveni dejavnik za našo proizvodnjo. Z novimi tehnologijami so izboljšani delovni in higienski pogoji, vendar brez prizadevnega vključevanja zaposlenih ni uspeha. Zato prav vsakemu posamezniku iskrena pohvala in zahvala. Zelo jasno je dejstvo, da uspešnega sistema kakovosti brez vključevanja vseh zaposlenih ni. Vsak posameznik mora prevzeti odgovornost za svoje delo. Kakovost zagotavljajo ljudje s svojo vestnostjo in dobrim delom. Ljudje so tisti, ki ustvarajo ime in uspeh podjetja. Tokratna presoja je ponovna potrditev, da to znamo in smo na pravi poti. Vedeti moramo, da se ta pot nikoli ne konča, sistem moramo razvijati in ga dograjevati. Maruška LENARČIČ NAGRADNO VPRAŠANJE za junij 1998 Kdaj bo v DROGI d.d. naslednja redna kontrolna presoja sistema kakovosti s strani BVQI iz Ljubljane? - decembra 1998 - drugo leto -septembra 1998 Pošiljatelj: Odgovore izrežite ali napišite in pošljite Adrijani BUTUČI oz. oddajte v rdeče skrinjice ob oglasnih deskah do 10. v mesecu. Komisija v sestavi Adrijana Butuči, Tatjana Mičovič in Irena Mezgec bo odgovore pregledala in izžrebala nagrajenca, ki bo dobil za nagrado izdelke DROGE v vrednosti 3.000 SIT. Prejšnji mesec je vprašanje pomotoma izpadlo. BORZNI KOMENTAR V pričakovanju Drogine dividende za odhod na zaslužene počitnice... Bojazen, da bo cena Drogine delnice po skupščini občutneje padla, se ni uresničila. To je bilo tudi pričakovati, saj se je Drogina delnica tudi tokrat (kot že mnogokrat) izkazala kot trden in nešpekulativen vrednostni papir. Trenutno je cena Drogine delnice 36.000,00 SIT Vsi lastniki Droge bomo do konca tega meseca prejeli dividendo, katera znaša 1.250,00 SIT za delnico bruto oziroma 937,50 SIT za delnico neto; to je za slovenske razmere zelo lep dividendni donos. Marsikdo izmed nas, si bo iz tega naslova lahko vplačal kakšen dan zasluženega dopusta... Obdobje umirjanja razmer na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev se nadaljuje, s tem pa je povezano tudi rahlo padanje cen najprometnejših delnic. Ker pa je vsaka kriza samo priložnost v drugačni preobleki, bi se morda v tem trenutku izplačal selektiven nakup nekaterih delnic, predvsem tistih, katerih cena pada navkljub zelo dobrim poslovnim rezultatom v preteklem poslovnem letu. Saj, kot sem že nekajkrat ponovil, pa bom vseeno tokrat še enkrat: “Po obdobju umirjanja in padanja tečajev, vedno sledi trenutek porasta le-teh na nove nivoje. In takrat je dobro biti zraven...” Začelo se je poletje in z njim včasih že kar nevzdržna vročina. Kot vsako leto, se bodo borzni akterji tudi letos počasi začeli odpravljati na zaslužene počitnice. Za vse marljive in potrpežljive investitorje pa je poletje lahko tudi čas nakupov po razprodajnih cenah, kar se pogosto izkaže kot zelo donosen posel. Vsem ostalim pa želim čim lepše “polnjenje akumulatorjev” v pričakovanju še ene dolge in vroče jeseni. Lep pozdrav! Aleš ŠKRABA KADROVSKE NOVICE ZAPOSLENOST V MAJU 1998 31.05.1998 je bilo zaposlenih 648 delavcev, od tega 317 moških in 331 žensk. V DROGA d.o.o. BUJE je bilo zaposlenih 24 delavcev. Prihodi delavcev: V maju smo sprejeli 12 novih sodelavcev, in sicer vse za določen čas. Odhodi delavcev: Delovno razmerje je prenehalo 5 sodelavcem . Razlogi prenehanja so bili naslednji: potek del.razmerja za določen čas in sporazumno prenehanje del. razmerja. V JUNIJU PRAZNUJEJO 20-letni delovni jubilej FRUMEN FRANC iz PC SOLINE ČINKL LJUBICA iz PC ZAČIMBA MARKOVIČ FIORELA iz PC ZAČIMBA VASIUKOVIČ NADIJA iz PC ARGO 30-letni delovni jubilej SEPIČ RADKO iz PC ZAČIMBA MEKIŠ MARIJA iz OE SKUPNE SLUŽBE SODELAVCEM ČESTITAMO OB DELOVNEM JUBILEJU! Jubilejne nagrade so pripravljene na osnovi 3. točke 50. člena Podjetniške kolektivne pogodbe družbe. Kadrovska služba AKTUALNA TEMA NOVOSTI MA PODROČJU ZAŠČITNIH SREDSTEV PRI DELU Ali na slovenskem tržišču izdelki že ustrezajo evropskim standardom ? Kaj so osnovna načela ? Obstajata dve smernici Evropske komisije, ki obravnavata področje zaščitnih sredstvev pri delu (Person-al Protective Equipment). Smernica 89/686/EEC vsebuje priporočila za proizvajalce zaščitnih sredstev, 89/&%&/EEC pa za delodajalce. Prva naj bi zagotavljala kvaliteto različne osebne opreme, druga pa zavezuje delodajalce, da poskrbijo za največjo možno stopnjo varovanja zdravja delavca v delovnem procesu. Ta skrb temelji na oceni tveganja za zdravje delavca, ki mora biti izdelana za določeno delovno mesto in ki mora avtomatično vsebovati ukrepe in postopke varovanja zdravja (takoimenovano zdravstveno oceno delovnega mesta predvideva tudi predlog novega Zakona o varnosti in zdravju pri delu). Kaj to pomeni v praksi ? Če želi delodajalec ustrezno zaščititi svojega delavca, kar mu nalagajo tako pravni kot tudi ekonomski razlogi, mu pooblaščeni strokovnjak (npr. varnostni inženirji, zdravniki medicine dela) na osnovi ocene tveganja na določenem mestu priporoči uporabo določene varovalne opreme. Vsaka osebna varovalna oprema mora ustrezeti mednarodnim standardom. Postopek, ki zagotavlja skladnost s standardi in nadzor nad kvaliteto proizvodnje je točno določen, poleg proizvajalca pa vključuje še pooblaščeni organ. Ta opravlja preizkuse vzorcev in ugotavlja skladnost le-teh s tehničnimi spisi in standardi ter nadzira sistem kontrole kakovosti končnih izdelkov. Pooblaščeni organ na koncu certifikacijskega postopka izda certifikat, proizvajalec pa tako vsak izdelek označi z znakom skladnosti “CE”. Stanje v Sloveniji Slovenski proizvajalec Viplam iz Trzina si je za svoje polmaske s filtrom že pridobil certifikat BIA (Berufsgenossenschaftliches Institut fur Arbetssichercheit) v Nemčiji. BIA je pooblaščeni organ za preizkušanje dihalnih mask in ugotavljanje njihove skladnosti z evropskimi standardi in ima za to akreditacijo EU. Na osnovi rezultatov objavlja “pozitivno listo” zaščitnih sredstev za dihala in pripadajočih filtrov. Na slovenskem tržišču so z nemške pozitivne liste prisotni Drager, 3M in še nekaj drugih proizvajalcev, ka- terih izdelki pa ne ustrezajo evropskim standardom. Vzrok lahko iščemo v ternutno veljavni zakonodaji, ker slovenski uvozniki in delodajalci še niso zavezani k prodaji in uporabi standardiziranih varovalnih sredstev. To bodo omogočili šele tehniški predpisi, izdani kot podzakonski akt prihajajočega Zakona o varstvu in zdravju pri delu (56.člen), ki bodo standarde za zaščitno opremo vzpostavili kot obvezujoče za uporabnike oziroma delodajalce. Urad za standardizacijo RS je že izdal slovenske standarde (z metodo razglasitve) za naslednje izdelke: •varovalne obleke - zaščita pred učinki tekočih kemikalij in preskusne metode za odpornost materialov na pronicanje tekočin, • poklicna obutev, • varovalne rokavice za zaščito pred kemikalijami in mikroorganizmi -zahteve za izdelavo, določanje odpornosti na penetracijo in pronicanje kemikalij, •oprema za varovanje dihal -definicije, poimenovanje, zahteve, preskušanje, označevanje vseh vrst mask, filtrov, dihalnih aparatov, • oprema za varovanje oči. Že sedaj bi morali raznišljati o mehkem prehodu k evropskim zakonom in za postopno usklajenost naše zakonodaje z evropsko. Ne delajmo po načelu “preventive in ku-rative”, kar je v nasprotju s sodobno evropsko usmeritvijo. Alenka KUBIK DOBRO JE VEDETI ZAKON O VARSTVU POTROŠNIKOV - ZVPot (nadaljevanje iz prejšnje številke) KAZENSKE DOLOČBE Novi ZVPot pomeni tudi nove, višje kazni. V tabeli vam prikazujem nekaj v zakonu določenih kazni: "Tako, prilezel sem dovolj visoko, da me bo REFA pustila na miru!" PREKRŠEK Poslovanje podjetja s potrošniki ni v slovenskem jeziku Potrošnik ob nakupu ne prejme garancijskega lista ali deklaracije Cene na blagu niso označene ali niso vidno označene Prodajalec ne upošteva označenih cen Prodajalec ne izda računa za blago Rok uporabnosti izdelka mora biti viden in čitljivo označen Prodajalec ne prodaja blaga v primerni embalaži in ga na zahtevo posebej ne zavije Podjetje ne odgovori v osmih dneh po prejemu potrošnikove zahteve SANKCIJA najmanj 3 milijone SIT za podjetje in najmanj 300.000 SIT za odgovorno osebo najmanj 3 milijone SIT za podjetje in najmanj 300.000 SIT za odgovorno osebo 200.000 SIT za podjetje in 100.000 SIT za odgovorno osebo 200.000 SIT za podjetje in 100.000 SIT za odgovorno osebo 200.000 SIT za podjetje in 100.000 SIT za odgovorno osebo izločitev izdelkov iz prodaje 200.000 SIT za podjetje in 100.000 SIT za odgovorno osebo 200.000 SIT za podjetje in 100.000 SIT za odgovorno osebo Iz vsega napisanega je razvidno, da so bistvene novosti, ki jih prinaša ZVPot, definicije strank v potrošniškem pravu, odgovornosti proizvajalca in garancije za izdelek, dolžnosti do potrošnika in pogodbenih pogojev ter nove, višje kazni. Alenka KUBIK NOVICE IZ PC GOSAD PRIPRAVE NA PRIČETEK SEZONE V PC GOSAD V PC Gosad smo pred leti lahko govorili o pričetku sezone pridelave vrtnin, danes pa to delo teče skozi celo leto. Spomladi se začne le predelava sveže zelenjave. Kmalu pa bo tudi ta potekala celo leto, saj veliko vrtnin gojijo v rastlinjakih in klasični začetek sezone ne bo več datumsko opredeljen. Feferoni na poti proti cilju - kozarcem V našem PC pa se vseeno marsikaj dogaja. V proizvodnji dela potekajo nemoteno. Pripravljamo se na prihod novih delavcev, ki bodo začeli delati junija in na prihod srednješolcev in študentov, ki se nam bodo pridružili julija in avgusta. Letos bo veliko novih delavcev, saj bo veliko dela, ki ga bo treba opraviti natančno, kvalitetno in hitro. Naši delavci se tudi izobražujejo. Spoznavajo pravila varstva pri delu in požarno varnost. Tudi vzdrževalci so med prvomajskimi prazniki uspešno zaključili izobraževanje. PA ŠE TO IZ PC GOSAD Zaposleni v proizvodnji, vzdrževanju in skladišču so opravili obdobne in letne zdravniške preglede. Naši vzdrževalci se dodatno izobražujejo. Že skoraj vsak vzdrževalec je usposobljen tudi za strojnika kotla, čeprav je njegovo osnovno delo drugačno. Tečaj higienskega minimuma je tokrat potekal v Ormožu. Vsi zaposleni so morali tja, ker se predavateljem ni splačalo priti v PC Gosad, saj nas je bilo premalo za eno skupino. Dva delavca iz proizvodnje sta se usposobila za delo z viličarjem. Vsi zaposleni so tudi poslušali predavanja iz varstva pri delu. Zaključili smo vsa obnovitvena dela na strojih in v prostorih. Preganja nas tudi presoja. Komaj se poslovi notranja kontrola, že nas obišče zunanja. Kolesa dela in časa se vrtijo prehitro. Danica KRAJNC Brez sestankov pa res ne gre! Vsi zaposleni so opravili zdravniški pregled. Na koncu lahko zapišem, da smo dobro pripravljeni na nove naloge in nove izzive. Peso je treba najprej očistiti NOVI IZDELKI ZELENI Č Zeleni čaj 36 g je izdelek iz skupine pravih čajev, kar je razvidno že iz dizajna. V tej skupini predstavlja novost, saj do sedaj te vrste pravega čaja še nismo pakirali. Od naših ostalih izdelkov iz skupine pravih čajev, ki imajo vsi za osnovo črni (fermentiran) čaj, se razlikuje po tem, da ni fermentiran in je zelene barve, kar na preprost način pove tudi njegovo ime. Gre za zeleni čaj iz Kitajske, kar je v njegovem nazivu tudi vidno poudarjeno. O lastnostih, delovanju in pripravi zelenega čaja smo v Našem glasu že pisali v eni od prejšnjih številk. Po stari budistični filozofski delitvi v ying in yang zeleni čaj prištevajo med hrano z yin delovanjem, kar pomeni, da organizem ohlaja. Priporočajo pitje zelenega čaja po hrani, ki je bila preveč “vroča”, to je močno začinjena ali močno zapečena. Prav tako svetujejo zeleni čaj, kadar se počutimo izsušeni (dehidrirani), torej gaje pametno piti v hudi poletni vročini ali po intenzivnejši telesni vadbi. V novejših medicinskih člankih je poleg prevencije rakastih obolenj in upočasnjevanja procesa staranja pogosto omen- jen močan antiradiacijski efekt zelenega čaja - uživanje čaja zmanjšuje škodljive posledice izpostavljenosti radioaktivnemu sevanju. Ko si torej pripravite skodelico zelenega čaja, pomislite na dolgo zgodovino te, poleg vode, najstarejše pijače, ki vas bo poživila, umirila in odžejala ter prispevala k ohranjanju vašega zdravja. Ljubica NAGY KITAJSKI KITAJSKI ZAČIMBE - "pika na i" TIMIJAN Thymus vulgaris L. družina: ustnatice ( Labiatae) druga imena: vrtna materina dušica, vrtna matrna dušica, vrtni timijan, timas Splošno o začimbi Ime rastline Thymos ( thymon ) izhaja iz grških besed. Besedi thymos, kar pomeni silo, moč, moškost, povezano z njenim poživljajočim delovanjem, ter thymo -žrtvovati. Ta rastlina je bila namreč glavna sestavina balzama in kadila. Domovina timijana je Sredozemlje in Bližnji vzhod. V Evropi ga največ gojijo v Franciji, na Balkanu, v Italiji, Španiji in na Portugalskem. Dobro uspeva tudi pri nas. Timijan je začimbna in zdravilna rastlina. Od 16. stoletja dalje ga omenjajo kot zdravilo prav vsi evropski herbariji. Je večleten grmiček, do 30 cm visok, s številnimi pokončnimi stebelci, ki v spodnjem delu olesenijo. Gladki robovi majhnih ozkih lističev so zavihani navzdol. Drobni, roza do temno vijoličasti, redkeje beli cvetovi so zbrani v socvetja, podobna klasu. Timijan je medonos-na rastlina, ki cveti od maja do junija. Razmnožujemo ga s semeni in z deljenjem starih grmičkov. Ne uspeva na kislih, težkih in mokrih zemljiščih. Prijata mu toplota in svetloba. Pokošene rastline v fazi cvetenja posušimo in listke osmukamo. Uporaba v kuhinji Kot začimbo uporabljamo sveže ali posušene lističe ter cvetne vršičke. Suh je dva do trikrat močnejši od svežega. Začimba je prijetnega, močno dišečega vonja in aromatičnega, nekoliko grenkega okusa. Timijan ima tako imeniten vonj, da je njegova popularnost povsem upravičena. Popestri okus in vonj mnogim jedem. Uporabljamo ga samega ali v kombinacji z drugimi dišavami, predvsem s peteršiljem, lovorjem in čebulo. Z njim odišavimo meso v temnih pikantnih omakah, divjačino, jetrca, jetrne paštete in klobase, nadeve za raco in gos, domačega kunca, jedi iz stročnic, krompirja, paradižnika, zelene paprike in bučk. Timijan je dokaj močna začimba, zato ga uporabljajmo pazljivo. Kadar ga kombiniramo z drugimi močnimi sredozemskimi začimbami, se moramo odločiti, kateri okus naj prevladuje in vzeti drugih dišavnic toliko manj. Z majaronom pa ga raje ne kombiniramo. Helena ČOK ZANIMIVOSTI IZ SVETA ZAČIMB V proizvodnji začimb, prilagojeni zahtevam živilske industrije, opažamo tri razvojne trende, po katerih začimbe uvrščamo v: prvo generacijo: sušene začimbe, mlete ali cele, ter njihove mešanice drugo generacijo: eterična olja in začimbni ekstrakti tretjo generacijo: mikrokapsulirani začimbni preparati. Najnovejši dosežek proizvodnje modernih začimbnih preparatov je mikrokapsuliranje ekstraktov in eteričnih olj. Prednosti mikrokapsuliranja so: - zaščita pred delovanjem kisika, vlage, svetlobe in mikroorganizmov, - zmanjšanje izgube lahkohlapnih aromatičnih spojin, - modifikacija fizikalno-kemijskih lastnosti, kar pomeni spremembo tekoče oblike v sipko, - možnost kontroliranega sproščanja substanc, zaprtih v mikrokapsulah. Najširša uporaba začimbnih mikrokapsul je v proizvodnji mesnih izdelkov. Helena ČOK MARKETINŠKE NOVICE Kraljica kav je izlet omogočila, “beneški princ99 pa je nagrajence popeljal v Benetke Drogina nagradna igra “S kraljico kav v Benetke”, ki je potekala maja v sodelovanju z mariborskim Večerom, je zaključena. Prince of Venice je 8.junija popeljal na ogled Benetk 296 nagrajencev (148 izžrebanih s sopotniki), že med samim potekom igre pa je Droga Portorož podelila 104 kilograme kave, to je 26 izžrebancem vsak teden. Pot iz Benetk proti domu so popestrila nagradna vprašanja in izjeme med nagrajenci. Kot posebno priznanje za udeležbo pri igri sta kavo Barcaffe prejela najstarejša potnica... ...in najmlajši potnik Igra je bila zastavljena na principu prepoznavanja Droginih vakuumsko pakiranih kav. V štirih tednih, kolikor je igra potekala, so bile bralcem dnevnika Večer predstavljene štiri vakuumsko pakirane kavne mešanice Barcaffe: Filter, Light, Espresso in vakuumsko pakirana kavna mešanica v rdeči embalaži. Sodelovanje v nagradni igri je bilo vezano na nakup vakuumske kave, saj so bralci, ki so želeli poslati odgovor v uredništvo, morali kuponu priložiti črtno kodo, ki je natisnjena na embalaži izdelka. Zato je bil odziv nekoliko manjši, kot bi bil v primeru, da bi za sodelovanje v igri zadostoval le odgovor na kuponu. Pa vendar je v uredništvo prispelo več kot sedem tisoč odgovorov. V Večeru so s potekom nagradne igre zadovoljni, v Drogi pa tudi ocenjujemo, da je bila uspešna. V kolikor je tik ob zaključku igre obstajal še najmanjši dvom o uspešnosti akcije, je ta izginil ob navdušenju izletnikov na poti v Benetke. Navdušenje in dobra volja sta se stopnjevala s prihodom v čudovito zgodovinsko mesto in dosegla višek ob vrnitvi na katamaran. Poleg kave Barcaffe in Mariborčana, vina, ki je prišlo s popotniki iz Štajerske, sta za dobro voljo ob vrnitvi poskrbela humorist Sašo Hribar in glasbenik Tomo Jurak, ki ob petju ni ostal sam. In kot vsaka lepa dogodivščina prehitro mine, je minil tudi izlet v Benetke. Kljub dolgi poti do obale in nazaj so udeleženci prisegali, da je bila zamisel o obisku Benetk s Princem prava in da bodo sodelovali v vsaki nagradni igri, ki jo bosta organizirala Droga Portorož in Večer v bodoče. Majda VLAČIČ Za fcpii dan Pččafiffij MARKETINŠKE NOVICE Sejem PLMA 1998 “Private Label Manufacturers Association - PLMA” je največje svetovno poslovno združenje proizvajalcev blaga z blagovno znamko. Za svoje člane organizira posebne sejemske predstavitve, na katere vabijo predstavnike velikih kupcev, trgovskih verig, uvoznike in trgovce na debelo in drobno. Profesionalno organiziran sejem je zaprtega tipa in traja le dva dni, na njem pa se zainteresirani partnerji seznanijo z novimi dosežki in novo ponudbo. Prav zaradi tega predstavlja sodelovanje na PLMA za mnoge renomi-rane proizvajalce in trgovce obvezni del marketinške dejavnosti. PLMA so pred 21 leti ustanovili v Chicagu v ZDA. Nov pristop k trženju je bil deležen izredno pozitivnega odziva, tako da so pred 13 leti organizirali prvi sejem v Evropi, pred 6 leti pa so se predstavili tudi na področju Azije. Evropski sejem se v zadnjih letih stalno odvija na sejmišču RAI v Amsterdamu. Letos so se 26. in 27. maja proizvajalci iz cele Evrope predstavili na več kot 2.100 razstavnih prostorih, kar predstavlja več kot 10% višjo udeležbo glede na prejšnje leto. Pred- videvanja glede obiskovalcev so se gibala med 2,500 in 3,000 (točnih podatkov še niso objavili). Razstavljalci so razdeljeni v tri skupine in sicer: - prehrana, ki pokriva 16 podskupin (od mlečnih izdelkov, alkoholnih in nealkoholnih pijač, pa vse do pripravljenih jedi) - neprchrambeni del sestavlja 14 podskupin (od otroške nege, kozmetike, pa vse do prehrane in nege za živali) - kombinirani del, kjer razstavljajo proizvajalci iz obeh skupin (tu gre v glavnem za predstavitev v okviru posameznih držav - npr. Food from Britain, itd). Nekateri so se odločili za sprehod z gondolami (slika k članku na st. II) Drogin razstavni prostor na sejmu PLMA Droga d.d. Portorož se je letos predstavila petič, tokrat s programoma, ki ju nedvomno najbolje obvladuje - s čaji in kavo. V prejšnjih letih smo predstavili tudi zelenjavni program in začimbe. Predvsem za zelenjavni program je bilo precej interesa, vendar se je izkazalo, da cenovno ne dosegamo nivojev, ki jih tak način trženja zahteva. Tovrstna proizvodnja se je namreč preselila v Bolgarijo in Turčijo, kjer so proizvodni stroški neprimerno nižji. Tokrat smo se osredotočili predvsem na čaje, saj je bilo zanje največ zanimanja. Predvsem pa je vzpodbudno to, da se določena povpraševanja ponavljajo, da so bolj razdelana, skratka, da so bili potencialni kupci zadovoljni s kakovostjo naših proizvodov. Nedvomno pa je potrebno vložiti še ogromno napora v sam proizvod, da bi ga lahko ponudili trgu takšnega, kakršnega zahteva. PLMA je lahko le prvi korak na tej poti. Nedvomno sta pomembni dejstvi neprestano naraščajoče število članov v PLMA in pa to, da predstavnikov vzhodne Evrope (še) ni v tem združenju. Spremljajoč pojav omenjenih trendov pa je pritisk in selitev t.i. trgovskega kapitala izven meja EU. Z njim pa se bodo nedvomno selili tudi dobavitelji v posameznem sistemu. Gianni SOKOLlC MARKETINŠKE NOVICE DROGA v Norem Sadu Med številnimi razstavljalci novosadskega sejma je bila tudi Droga Portorož, ki je z degustacijo kave Barcaffe ponovno navdušilna številne obiskovalce. Na sejmu v Novem Sadu, kije letos praznoval 75- letnico obstoja, je na 65. mednarodnem kmetijsko- živilskem sejmu sodelovalo več kot 1.800 razstavljalcev iz 30 dežel. Med razstavljalci je bilo v primerjavi s predhodno prireditvijo kar 20% več tujih firm, ki so se predstavile preko svojih zastopstev. Sejem je obiskalo preko 520.000 ljudi. Tudi obiskovalcev je bilo veliko več kot lani, predvsem tujcev. Majda VLAČIČ novi m DROGA Portorož, Slovenija poa PMnaPATKJN ih ran «ffl HN1E8NAU0NA1 AGMCiDLTORAL FAM Novi Sad, 16lh Ma> 1998 Miodra)! Knprivicu General Managcr EXJ>0SlT10NdF0WE lNTEANATlONALE DE BETAUX DE RASSE A NOVI SAD VOUGOSlAVIE POČITNIKOVANJE APARTMAJSKA HIŠA ROGLA NA JURGOVEM V prejšnji številki NG smo vam posredovali kratko informacijo o letošnji možnosti dopustovanja v apartmajski hiši ROGLA na Jurgovem. Danes nekoliko več podatkov za tiste, ki ste se za dopust na Rogli že odločili, pa tudi za tiste, ki se boste o tem šele odločali. Kako priti do apartmajske hiše ROGLA na Jurgovem ? Na avtocesti Celje - Maribor pri odcepu za Tepanje (smer Rogla) zavijete desno skozi naselje Tepanje, nato levo proti Oplotnici. Skozi Oplotnico se peljete v smeri zaselka Cezlak, nato skozi Lukanjo na Jurgovo. Lahko pa izberete drugo pot: po stari cesti Celje - Maribor skozi Zreče, v smeri proti Rogli. Na približno polovici poti proti Rogli v križišču za Resnik in Lukanjo se vozite po panoramski cesti levo do mostička, približno šest kilometrov, nato proti Jurgovem, še poldrugi kilometer. Obe poti sta slikoviti, prva je morebiti nekoliko bolj ovinkasta, obe pa ponujata prečudovite poglede na opojno, zeleno Pohorje. V kakšne kraje boste prišli na dopust ? Peljali se boste mimo zaselkov, kjer domačini še vedno pomahajo turistom. Apartmajska hiša ROGLA na Jurgovem je v osrčju gozdov, daleč od hrupa. Nekoč je bila to gozdarska hiša, gozdarji pa že vedo kje postaviti bivališče.... danes je to ob vznožju smučišča. Apartmaji so urejeni izredno skrbno. V njih veje vzdušje dedkov in babic, mnogo lesa, keramike toplih barv, vzidan kmečki štedilnik, če se vam zahoče še več domačnosti.... Stopili boste k oknu in opazovali divjad, ki se pase le nekaj korakov od hiše. Lepot je še mnogo: ob sami hiši prelep slap hladne, šumeče vode, ki vas bo osvežil ali pa zazibal v mirno spanje. V hiši sta tudi savna in klubski prostor, pred hišo prostor za pripravo hrane na žaru, klopi in mize, pa tudi za zaposlitev najmlajših dopustnikov se bo kaj našlo. Če bo deževno ali pa če si boste želeli spremembe, boste zavili do Zreč, v terme, v fitnes klub, kar spada v ponudbo apartmajske hiše Rogla. Še nekatere koristne informacije Upravnik apartmajske hiše Rogla na Jurgovem je gospod IVAN VETRIH, dosegljiv je na mobitel 0609 655016. Prihod v apartmaje je zaželjen med 13. in 17. uro, sicer je možen telefonski dogovor. Ključ apartmajev vam bo predal in ga tudi prevzel upravnik. Za bivanje v apartmaju morate imeti lastno posteljnino, brisače ipd. Apartma morate zapustiti zadnji dan do 12.ure, v primeru, da naročite čiščenje apartmaja (kar je možno) pa morate apartma zapustiti do 10. ure. Najbližja trgovina je oddaljena šest kilometrov. Vendar, pozor! Upravnik vam je na razpolago tudi za dobavo živilskih izdelkov, še posebej kruha iz domače krušne peči, pa tudi drugih domačih mesnih in mlečnih proizvodov. Zvečer naročite, naslednje dopoldne je že na vaši mizi! Tako. Čakajo vas pohorska brezpotja. Dragica MEKIŠ V apartmajski hiši Rogla na Jurgovem hoste nameščeni v apartmaje z imeni TINKA, TIM ali JAN. Tako so namreč poimenovani apartmaji, ki smo jih za mesec julij in avgust 199/i vzeli v zakup za počitnikovanje zaposlenih v DROGI d.d.. KNJIŽNE NOVOSTI Metode družbenih ved CROSBY, Philip: The Absolutes of Leader-ship, San Francisco, Jossey - Bass Publishers, 1996 Knjiga je plod 45 letnih izkušen vodenja avtorja Philipa Crosbya, ki velja v ZDA za enega izmed vodilnih na področju kakovostnega vodenja. Knjigo namenja predvsem vodilnim kadrom v organizacijah in tistim, ki bi to radi postali, za lažje razumevanje pojma in samo vizijo kakovosti vodenja. Ponuja realne in hkrati praktične sugestije za konkretno delo in ne samo za teoretike. Poudarja predvsem naslednje štiri lastnosti tako imenovane “leadership absolutes”: vodje morajo imeti jasno vizijo in poznati namen svojega dela; da poznajo osebnostne filozofije; da ima primerne odnose z ostalimi v podjetju; kot zadnje, najpomembnejše: da premislijo globalno in dolgoročno gledano preden aktivirajo določeno akcijo. Mikrobiologija. Hrana. Jay, James M.: Modem Food Microbiology. 5th ed., New York, Chapman & Hall, 1996 (Food Science Texts Series) Avtor v svojem delu daje poudarek predvsem mikroorganizmom, ki nastajajo v živilih, njihovemu izvoru, vrstam in širjenja. Poglavja v knjigi so razvrščena po vrstah živil, od svežih, konzerviranih do zmrznjenih. Pri vsaki vrsti živil pa se lahko razvijejo določeni mikroorganizmi in povzročajo poslabšanje kvalitete živil, celo zdravstveno oporečnost. Zanimiva poglavja za mokrobiologe v živilski industriji so tudi nasveti za metode konzerviranja hrane, metode za detekcijo in štetje kolonij, ter študije izbranih patogenov v hrani. Toksikologija. Zastrupitev. Preventiva. GREG Merry: Food poisoning prevention. 2nd ed., South Melbourne, Macmillan Educa-tion Australia, 1997 Knjiga je namenjena predvsem ljudem zaposlenim v živilski industriji. Ustrezna higiena pri pripravi živil in osebna higiena je pomemben element v proizvodnji zdravstveno neoporečnih živil. Vse osebe, zaposlene v proizvodnji ali v prometu z živili, se morajo držati določenih varnostnih ukrepov, da se prepreči kontaminacija živil oziroma hrane. Pomembni so zlasti naslednji dejavniki: higiena prostorov, v katerih se živila proizvajajo, splošna načela za organoleptični pregled živil, osebna higiena in higiena delovne obleke, čiščenje ter dezinfekcija, dezinsekcija in deratizacija, osnovni pojmi o mikrobiologiji in epidemiologiji za osebe zaposlene v proizvodnji z živili žival- skega izvora in še osnovna zakonska določila o proizvodnji z živili ter o zdravstvenem nadzoru nad živili. Priprava živil. Analitska kemija. EASTWOOD Martin: Principles of Human Nutrition. London, Chapman & Hall, 1997 Knjiga zelo natačno obravnava osnovne vidike človekove prehrane. Posebej so podane kemijske strukture posameznih hranil in njihov kemizem ter metabolizem. Največ poglavij razlaga, kaj se dogaja s hranili, ko se skozi prebavni proces absorbirajo v telo in kakšni so njihovi učinki na telo. Hranilna vrednost živil je obravnavana tudi v zanimivih poglavjih o zgodovini prehrane ter v poglavjih o prehranjevalni verigi. Dodatno je obravnavana tudi problematika pomankljive in preobilne hranilne vrednosti. Podane so hranilne zahteve nekaterih skupin, ki zaradi posebnosti odstopajo od povprečij. Računovodstvo. Bilanca. KOLETNIK, Franc: Bilanciraqje in bilančna politika. Maribor, Ekonomsko-poslovna fakulteta, 1994 V času gospodarskega napredka mora imeti glavno besedo stroka, ki je globalna in ne pozna geografskih, ideoloških in drugih ovir. Vsakdo, ki se poda v poslovni svet, si mora prodobiti številna znanja. Med znanji, ki pripomorejo k dobremu poslovanju, je tudi bi-lanciranje in bilančna politika. Bilance so najboljši pripomoček za izkazovanje pravilnega premoženjskega in finančnega položaja ter poslovne uspešnosti vsakega podjetja. Bilanca je rezultat preudarnih odločitev, ki izhajajo iz ciljev in strategij podjetja. Zato mora vsakdo, ki skrbi za obstoj in razvoj podjetja, poznati vse vrste in smisel bilanciranja. S pomočjo bilančnih predpostavk in drugih strokovnih pravil ter bilančne politike bo izbral najboljše rešitve pri prikazovanju ekonomskega položaja podjetja v normalnih in kriznih poslovnih razmerah. Delo je napisano tako, da si vsebinski sklopi sledijo v logičnem zaporedju. V prvem delu so predstavljeni letni in medletni obračun poslovanja in vloga bilanc v okviru rednega letnega bilanciranja. V nadaljevanju so predstavjene vse vrste bilanc, sledi opis načel in teorij, bilančne politike, strategij in taktike. Zadnja sklopa sta namenjena metodiki bilanciranja sredstev, virov sredstev poslovne in finančne uspešnosti. Kathleen; N.A.Michael Eskin, Illinois, AOCS PRESS, 1995 V priročniku so zbrane informacije o metodologiji, nekateri načini merjenja oksidacije lipidov (maščobe in olja) ter njihove dobre lastnosti in omejitve. Metode naj bi pokazale resnično stanje kvalitete in stabilnost olj (oksi-dacijsko število, ki pove stopnjo žarkosti olja). Vključene so tudi senzorične analize ter kemijski in instrumentalni testi za določanje kakovosti in stabilnosti olj in maščob. Opisani so obvezni postopki kontrole, ki jih je treba izvršiti pred kakršnokoli analizo in po njej. Glede na svoje izkušnje avtor priporoča za test kakovosti uporabo več različnih metod in kombinacij le-teh. KATALOG SIST 98 Katalog slovenskih standardov in slovenskih standardizacijskih dokumentov za leto 1998. Katalog je izšel v februarju in je tretji v izdaji Urada Slovenije za standardizacijo in meroslovje. Zajema vse standarde in standardizaci-jske dokumente, sprejete do 31.12.1997. Slovenski standardi z oznako SIST so rezultat dela 94 tehničnih odborov, v katerih je vključenih več kot 2000 strokovnjakov. Med njimi je več kot polovica strokovnjakov iz gospodarstva in četrtina iz razvojno-raziskovalnih institucij in univerz. Katalog je izšel tudi v elektronski obliki na dveh disketah. Naša strokovna knjižnica je naročila tudi to obliko, zato smo morali z USM skleniti sporazum o uporabi. Katalog SIST smemo naložiti in uporabljati na osebnih računalnikih in omrežjih, ki so v lasti in pod nadzorom samo naročnika. NAMESTITEV KATALOGA KATALOG SIST 98 je na disketah A in B. Za uspešno namestitev potrebujemo 3 MB prostora na trdem disku. V disketno enoto vstavimo disketo A, v oknu Program Manager izberemo File/Run (za Win-dovvs 95 Start/Run) in poženemo a:setup.exe (oziroma B:setup.exe). Program nas vodi skozi celotno namestitev, izberemo le namestitveni direktorij (v Windows 95 mapo), ime programske skupine in ob ustreznem koraku vstavimo še disketo B. Po namestitvi je v novem oknu ikona z imenom KATALOG SIST 98. Navodilo za uporabo programa najdemo v programskem meniju Help. Proizvodnja in konzerviranje živil. Maščobe. KATALOG SIST 98 in disketi hranimo v strokovni knjižnici. Methods to Assess Quality and Stability of Oils and Fat-Containing Foods. Ed. VVarners, Alenka KUBIK PRI NAS DOMA ČASI SE SPREMINJAJO IN MI SE SPREMINJAMO Z NJIMI - Starorimski pregovor (Odkupni konferenci na rob) Star pregovor pravi, Ja ne moreš zholeti, če ti na vrtu cveti žajbelj (nadaljevanje iz prejšnje številke) Po razpadu Jugoslavije je sledila vojna na ozemlju med Slovenijo in Srbijo ter ogrozila ves cestni in železniški transport, sesul seje plačilni promet, vse te razmere so ovirale tudi zbiralce, ki so bili, kljub težkim razmeram, še vedno pripravljeni sodelovati in narediti, kar bi se pač dalo. V Sloveniji pa so se medtem odvijali novi gospodarski procesi( med njimi lastninjenje), ki so čez noč postavili pogoje tržnega obnašanja; koliko manj bi bili lahko rigorozni in kdo vse si je tedaj v slovenskem gospodarskem in političnem prostoru mehko postlal na račun nove situacije, bi zdaj ne govorili. Dejstvo je, da je bilo Drogi nenadoma otežkočena oskrba z večjimi količinami zelišč, saj je postal ves Balkan zelo negotov dobavitelj, med nas in področja nekdanje Jugoslavije so se čez noč postavile tudi uvozne dajatve. Še več: drug za drugim so padali vzhodnoevropski politični sistemi, novonastali privatni sektorje odprl vrata zahodu in mu po- nudil svoj zeliščni asortiman po cenah, katerim nismo mogli konkurirati. Četudi po kakovosti in solidnih poslovnih odnosih niso bili dorasli Drogi (kar so naši kupci večkrat poudarjali), so bile velike zaloge in nizke cene tiste, ki so prepričale zahodnega trgovca. Istočasno se je vzhod odprl za tuja vlaganja in sovlaganja, sredi naravnih rastišč zdravilnih in drugih rastlin Poljske, Bolgarije, Ukrajine, Romunije, Albanije in Madžarske so tujci začeli postavljati svoje odkupne in predelovalne centre. Že na začetku devetdesetih let so se začele tudi v Evropi (zlasti v vzhodnih državah) pojavljati plantaže rastlin, katere so do tedaj nabirali izključno v naravnem okolju. Med vsemi temi dogodki je Drogi vseeno uspelo obdržati nekaj pozicij, zlasti kar se tiče kakovosti in glede nekaterih avtohtonih rastlin, ki ne rastejo drugod kot pri nas. Žal pa ji je zadala hud udarec tudi slovenska vlada z uredbo o delni prepovedi nabiranja gob in o popolni prepovedi nabiranja živih polžev (istočasno je zadala udarec tudi nabiralcem, ki so si s skromnim izkupičkom od nabranega tu in tam privoščili kakšen priboljšek, medtem ko črni trg nemoteno cveti dalje...). Danes gospodarstvo pri nas neizprosno ukazuje ustvarjanje dobička: ali tako ali nič! Droga se je znašla v Kje so že tisti časi... (Tak je bil cvet nekdanjega odkupa.) PRI NAS DOMA Plod Kristusovega trna, cvet slezenovca in rastlina močverskega ostuda se predstavijo njegovem kolesju in nekatere odločitve glede odkupa je bilo treba hitro sprejeti; morda so bile sprejete celo za spoznanje prehitro... Zelišča in gobe tako niso več najmočnejši izvozni artikel, ker jim je strategija družbe pač namenila drugačno mesto in ker nismo več brez konkurence. Tudi nasploh je prodaja zelišč v Evropi padla za skoraj polovico, ponekod jo ovirajo novi, “zeleni” lokalni predpisi o zaščitenih vrstah (in rastline, ki je v neki državi zaščitena, "worldwide" ni mogoče uvoziti od drugod). Droga potrebuje nekatera zelišča v svoji proizvodnji čajev in začimb ter oskrbuje več slovenskih porabnikov zelišč. Na ta način še vedno lahko nudi v izvoz določene količine nekaterih vrst. Poleg tega imamo na tem področju široko poznavanje materije, imamo tradicijo in sloves, katerega zeliščni trg ceni in ne pozabi čez noč, tako da se še vedno obrača na nas, četudi je naša informacija o zmanjšanju asorti-mana že davno obšla vse kupce (nekateri so jo sprejeli z velikim obžalovanjem, saj smo bili mnogim ne samo največji, ampak celo edini dobavitelj). Če ne bi zvenelo preveč solzavo, bi lahko rekli, da to tradicijo zdravilnih zelišč moramo gojiti - to dolgujemo mlajšemu rodu. Seveda ne bo šlo brez novih, dodatnih projektov in ne bo šlo brez saniranja. O tem smo bili obveščeni tudi na letošnji odkupni konferenci. Naj povem kot zanimivost: odkupna konferenca (vsakoletni sestanek z vsemi odkupnimi postajami, z nabiralci, odkupovalci in Droginimi uslužbenci) je bila pred leti zelo glasen družabni dogodek v Drogi. Po hrupnosti jo je prekašala edinole potniška konferenca (potnikov, če se še spominjate, smo imeli nekoč celo bli- zu petdeset!). Zdaj je odkupni konferenci ostalo le še zveneče ime, katerega se zaposleni v odkupu nostalgično oklepamo. Istočasno pa se bolj kot kdaj prej zavedamo, da nas čaka trdo delo, če bomo hoteli to precej težavno, pa vendar krhko materijo, kakršna so zelišča in gozdni sadeži, postaviti na mesto, kjer bo deležna zasluženega ugleda. Sonja POŽAR Dragi sodelavci in prijatelji, ob rojstvu najinega sina Anžeta se vam z Barbaro toplo zahvaljujeva za čestitke, ki so bile zvrhano polne iskrenih želja in prisrčnih besed. Lepo je vedeti, da se tudi drugi veselite z nama. Aljaž Podlogar "Ti, od kod pa tale s kapo?" "Menda je prišla organiziral degustacijo zdravilnih trav." NAŠA SREČANJA DAN DROGE PORTOROŽ Na dan 13. junija 1998 je bilo vsega: iger, glasbe, plesa, dobrega razpoloženja, dobre hrane in pijače. “Fešta je bila res lepa...” Kako tudi ne, saj so se nogometaši zbrali že ob zgodnji osmi uri in to kar v štirih ekipah: ARGO I., ARGO II., AOP in ZAČIMBA. Nogomet so igrali na igrišču ob osnovni šoli v Luciji. Vroče krvi je bilo sicer manj kot na svetovnem prvenstvu, a je igra bila kljub temu večkrat močno napeta. Sodnik, gospod Ivan Patarič, je “držal” z vsemi in mu ni kaj očitati. Med nogometnimi ekipami pa so nekateri pogrešali ekipo GOSADA, drugi pa so bili kar veseli, da jih ni... Prehodni pokal bo do drugega leta domoval v ARGU. Kakorkoli, zapleti takšni in drugačni - saj govorimo o nogometu, mar ne!? Nogometna tekma je bila. Močno po zaslugi glavnega selektorja Jožeta Šorga. Nekako ob pol desetih seje pričela tekma med tremi odbojkarskimi ekipami. Igrali so mešano - sodelavci in sodelavke. Slednje je kaj nepomembno, bolj pomembno je, da so tri ekipe dodobra segrele že tako vroč pesek na portoroški plaži. Ob tej priložnosti iskrena hvala tehničnemu vodji odbojkarskega kluba VOLLEY CLUB Portorož gospodu Milovanu Stublju, sodniku istega kluba gospodu Miru Potočniku in gospodu Draganu Žveglju, “ta glavnemu” na portoroški plaži, za vso pomoč pri izpeljavi odbojkarske tekme. Na igriščih za tenis na Bernardinu je bilo lepo vreme, igralci pa so bili zaverovani v igro in soigralca. Kakšnega posebnega vzdušja ni bilo. Vsaj spodaj podpisani seje tako zdelo. Morebiti je za njimi naporen teden ali pa so pogrešali bolj Prva tekma, prvi športni pozdrav sodelavcev v drugi vlogi... številčno občinstvo, ki bi jih bodrilo? O športnih igrah na dan DROGE PORTOROŽ zagotovo velja naslednje mnenje prenekaterih med nami: športne igre naj bi bile popoldne, neposredno pred večernim srečanjem, predvsem pa na enem mestu.... tako bi si jih lahko ogledalo precej več gledalcev. Seveda obstaja vprašanje ali imamo vsa igrišča na enem mestu. Ko smo se zvečer začeli zbirati v hotelu Salinera v Strunjanu, nam jo je hotelo vreme zagosti, pa se nismo dali. Zapihala je burja, nekoliko nas je zmrazilo, a medtem ko smo se menili, kje se bomo vrteli, se je burja že umirila. Vse je steklo kot po maslu. Vrli fantje in dekle, gostinci v SALIN-ERI, so nam urno postregli z okusno večerjo. Glavni kuhar, gospod Andrija, je za nas dobro poskrbel. Ni nepomembno tudi to, da je nad vsem tem dogajanjem v SA-LINERI budno bedel gospod direktor SALINERE Maks Furlan. Za vso prijaznost in usluge se jim lepo zahvaljujemo. Tik pred večerjo smo tudi vlekli vrv. Ekipa iz ZLATEGA POLJA, je bila v veliki premoči iz zlahka zmagala korenjake z Obale. Manj očitne razlike so bile med dekleti, vlečenje vrvi je v vseh zbudilo smeh in dobro voljo. Sodnik, gospod Anton Horvat, je svojo nalogo opravil zelo resno in odlično! Edina pripomba: osebno menim, da zelo upravičena, je bila ta, da bi morali tudi zmagovalci tega tekmovanja prejeti pokal. Nogometna ekipa Začimba. Malo so zamudili, zato foto posebej. Se pač zgodi... NAŠA SREČANJA Kaj pa glasba? Ansambel ŠOK je mnoge vnete plesalce navdušil, nekatere pa kar šokiral, čeprav smo se vsi, vsak po svoje, trudili, in priznati je treba, da glasbeniki niso dosti počivali. Udeleženci DROGINE FEŠTE pa smo spoznali duhovitega slovenskega humorista GEZO, ki se - tako je namreč večkrat ponovil - kar naprej zeza! Zelo duhovito je namreč poskrbel za podelitev nagrad najboljšim športnikom, zmagovalcem smešnih plesnih iger. Ostali humor, ki smo ga poslušali in gledali, pa je seveda stvar okusa posameznika, in ni zmotil veselega vzdušja sodelavcev in niti bolj redkih upokojenih delavec, ki so prišli na družabno srečanje DROGE Portorož. In kaj sporočajo naključno povprašani o pomenu srečanja in o sami prireditvi te junijske sobote ob slovenskem morju? BOJANA TUŠNIK: Vsi, ki se udeležujemo teh naših srečanj, vemo, da bomo tega dne preživeli nekaj prijetnih in zabavnih uric v družbi ožjih sodelavcev in pa tistih, s Na teniškem igrišču. Pozdravlja vas prvi selektor Marjan. Ekipe odbojke so igrale »> "štirici". Na pesku je takšno število kar pravšnje katerimi se redko ali pa celo prvič vidimo, saj se z nekaterimi poznamo le preko telefona ali pošte. Naše druženje pa ni le prijetno, ampak je tudi koristno, saj se na ta način bolje spoznavamo, to pa pomeni boljše odnose in prijetnejše vzdušje na delovnem mestu in s tem več strpnosti, te pa nam še kako manjka. IRENA HOZJAN: Seveda pridem vsako leto, a letos se mi je nekoliko splačalo... (uganila je težo pršuta in le-tega dobila za nagrado, op.p.). Prvič sem dobila nagrado, in to najboljšo - pršut! Vse vabim na malico v ponedeljek, 15. junija, v saldakonte! RADE VASILJEVIČ: Ful žur! Jaz sicer ne manjkam na nobenem srečanju Drogovcev. Prav je, da se srečamo, to ima lahko le pozitiven pomen. Igre so tudi O.K., vse je O.K.. ADRIANA BUTUČI: Vzdušje je veselo, še vreme mu ni moglo do živega, čeprav je kaj slabo kazalo, ko smo se zače- li zbirati. Sicer pa, kaj sprašuješ, saj je videti, kako smo veseli, mar ne? PATRICIJA KOLJEVINA: Iger je preveč, bo zmanjkalo časa za ples... VOJKA VALENČIČ: Vzdušje je enkratno lepo, menda še ni bilo tako veselo..., resje lepo. Hvala vsem, ki so se trudili okoli tega našega srečanja. RUŽA GOMBAČ: Zakaj pa ne bilo to srečanje enkrat pri nas? (Gospa Ruža je iz Zlatega polja, op.p.) Vse, vse bi vam pripravili, samo da bi prišli! So tudi pri nas lepi kraji, veste! DANICA KRAJNC: Enkratno, škoda le, da jo je vreme nekoliko zagodlo, meni pa še srnjak..., a pomembno je , da smo on in mi preživeli, avto bomo že poklepali. KLAVDIJO PRIMANI ( eden od naših upokojencev): Zadovoljni smo, da nas povabite, še bolj smo zadovoljni, da lahko pridemo... Takšno srečanje z bivšimi sodelavci nam dobro dene, z druge strani, pa smo zadovoljni, da gre naši firmi dobro in veselo... MAŠA SREČ Rezultati športnih iger: NOGOMET prvo mesto ekipa ARGO I, drugo mesto ekipa AOP, tretje mesto ekipa ZAČIMBA. ODBOJKA prvo mesto ekipa DROGA RUMENE ČENČE drugo mesto ekipa MODRA DROGA "THE BEST" tretje mesto ekipa DROGA RDEČE ZGUBE TENIS 1. mesto dr. JAN ŽIŽEK in MIŠO NIKOLIČ DVOJICE 2. mesto VLADO DROŽINA in EMIL ŠMID 3. mesto FRANC KOŠIR in MATJAŽ ČAČOVIČ VLEČENJE moški / prvo mesto ZLATO POLJE pred ostalimi z Obale VRVI ženske / prvo mesto ženske z Obale pred tistimi iz ZLATEGA POLJA Zabaval nas je Geza Ekipa zmagovalcev iz Zlatega polja. Pokata jim sicer niso kupili, a zmaga zato ni nič manj vredna. Naša Danica iz Gosada v družbi z našimi upokojenci. NAŠA SREČANJA V pričakovanju novih, veselih presenečenj. Fantje na levi predstavljajo ekipo Argo I, oh njih na desni stojijo nogometaši Argo II, čepijo fantje ekipe AOP. (filial v'■ • rJ Akcija, ki je tekla tik predno je padel prvi gol. Tekst in slike: Dragica MEK1Š PO JUTRU SE DAN SPOZNA SPONZORSTVO NEKOLIKO DRUGAČE ALI KAJ SE SKRIVA V MORSKI IN KAMENI SOLI V maju je potekalo 5. srečanje mladih raziskovalcev, ki gaje organiziralo Znanstveno raziskovalno središče Republike Slovenije Koper. Udeležili so se ga tudi mladi kemiki - učenci Osnovne šole Lucija pod mentorstvom učiteljice Silvane Delgiusto. Na regionalnem tekmovanju so z veliko prednostjo v seštevku točk premagali ostalih 5 ekip, s katerimi so tekmovali na naravoslovnem področju. Osvojili so L mesto z nalogo: KAJ SE SKRIVA V MORSKI IN KAMENI SOLI. Tako kot lani, ko so se izkazali z nalogo ŽAJBELJ, so tudi letos zaprosili za pomoč Drogine strokovnjake. Damir jim je pokazal pridelavo in predelavo soli, sama sem jim povedala nekaj o tem, kako določimo posamezne sestavine soli, s pomočjo Milene pa so opravili nekaj praktičnega dela v laboratoriju. Predvsem jih je zanimalo, katere sestavine, poleg natrijevega klorida, še vsebuje morska sol. Ugotovili so, da je v morski soli veliko več koristnih elementov kot v kameni soli. Kalcij in magnezij tvorita z ioni še druge soli, prevladujejo kalcijev sulfat, magnezijev sulfat in magnezijev klorid. Seveda je sestava odvisna od načina pridobivanja soli. Mladi raziskovalci so s seboj odnesli veliko novega znanja, ki so ga zelo lepo predstavili v pisni nalogi in na posteijih. Andrej Šuc, Vesna Milinkovič in Kristina Perger so nalogo zagovarjali pred petčlansko komisijo na Srednji pomorski šoli v Piranu. Naloga je bila ocenjena kot najboljša; še posebno zanimiva pa je bila, ker je obravnavala temo s področja, v katerem živimo. To pa še ni vse: četrti član skupine, Valter Delgiusto iz Osnovne šole Sečovlje, se je odlično odrezal tudi na državnem tekmovanju za Preglove plakete.Nalogo je lahko predstavil tudi komisiji na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani. Podelili so mu zlato in bronasto Preglovo priznanje. Mladi raziskovalci Vesna, Kristina in Andrej z mentorico gospo Silvano Delgiusto po podelitvi priznanj za doseženo 1. mesto Valter je nalogo Kaj se skriva >> morski soli zagovarjal tudi na državnem tekmovanju in dosegel zlato in bronasto Preglovo priznanje Učencem in mentorici čestitamo za dosežen uspeh! Nataša GLADOV1Č ŠKL - NAGRADNI VPRAŠANJI IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Pravilna odgovora se glasita: 1. Navijaška skupina OŠ Lucija 2. Primož Brezec bo nastopal za Union Olimpijo Na obe vprašanji je pravilno odgovoril in bil izžreban Tine Nagy, Dantejeva 11, 6330 Piran. Nagrajencu iskreno čestitamo! (čaj si: skriva V 10RSKI IN KAMEN SOLI KUNIGUNDINI ZAU Draga Kunigunda, zelo me jezi, ker nekateri naši sodelavci kar tjavendan trosijo okrog vogalov razne čveke, ki so daleč od resnice in včasih samo begajo ostale. Po drugi strani pa se temu ne smemo čuditi, saj so zadnje čase informacije “od zgoraj navzdol” že kar preveč skope. Ali misliš, da bo vodstvo kaj ukrenilo? Dczinformiran Ne bo, ker nima informacij o tem, da daje premalo informacij. Pravično je mogoče res, kar pa se razsodnosti tiče... no ja, če si tik pred upokojitvijo, bi še šlo... Draga Kunigunda, govori se, da velike večine poročil, pregledov in celo obvestil živ krst ne prečita. Kaj, ko bi naredili majhno raziskavo in skušali ugotoviti, kaj je na stvari? Analitik Nima smisla, saj poročila o rezultatih raziskave ne bi nihče prečital! Draga Kunigunda, ali dosledno ravnanje v smislu ISO standardov oziroma predpisov stoodstotno zagotavlja, da bo Drogi zmeraj šlo tako dobro? Tako sklepanje se mi zdi logično. Standarden KOTIČEK KAR TAKO Edina stvar, katero stoodstotno zagotavlja ISO certifikat, je plačevanje notranjih in zunanjih presoj ter drugih stroškov s tega področja. Draga Kunigunda, v imenu skupine somišljenikov predlagam, da bi letos delavcem v proizvodnji brezplačno delili ozimnico -vsaj tistim z nizkimi plačami. Človekoljub Zakaj praviš “tistim z nizkimi plačami”? Ali so še kakšni drugi? Draga Kunigunda, moj šef me je pošteno ujezil z nekim krivičnim ukrepom in čeprav se me zadeva ne tiče osebno, sem ga sklenil ovaditi in sprožiti disciplinski postopek. Prepričan sem, da tudi ti ocenjuješ moje ravnanje kot pravično in razsodno. Pravičnik "Uh, kako sem si oddahnil, odkar so mi obljubili višjo plačo, soudeležbo pri delitvi dobička, ugodne stanovanjske kredite, dvojni regres in boljšo socialno varnost!" Jillžl 1 li*"* ti ■ J 4 "i - w I g_< < p) * Z • t«P §£3 lili ''Sz ^ 3< Of.. n c>,3 2 4 f£ t JI TJ* di> m <3 _ * 5 S Sf 1 *>oh 0 •J •“ M ° 11434/40,1998 jj- NflS GLAS ri 5 < 4 p ■? < * - d * Silf'"' 199802213,6 5 * «i 'S ? * J 10 * * > * 5 J ^ ai /-.o vJ 5 cM £5 i* ‘ s <3 t p ° rl <5 ?s O ii * -ž ? < > > H. & ti a ~> ž tis ■S s J« 22* a ČŽ/3 M9 z 5 vO ■* »A ?,5 o IM i! jj«* 2£i y - <4/ a {J o * £ 'l 2 »d 1'S .8 2 < - H S o < >fc s < >M a -i > 5>3 o-o *k7'*3 m, * i tžPf-4 r - iP' << 2 3h«• <ž < < 9 / ^ iil_ "PT z = s; iMf1 5* s a i > |f! 3 rešitev križanke St. 5 KANTON, ALASKA, NAL, NO, AMOROS, DROGA, NIK, AZ, STOJAN, OČ. TETIVA, OBROK, OMA, IKONA, LR, RANDI, REGINA, TP, IZDATEK, ARKADA, RAST, 00, ELAN, RUR, ODSELITEV, LN, KN, RK, LOPATA, RIBNIČAN, NAV, AKNA, RS, INA Geslo križanke: DROGA NOV1 IZDELKI Število prispelih rešenih križank je bilo 80. Tričlansko komisijo so sestavljale: Tjaša Ulčar Jesih, Katja Uljan in Majda Vlačič. Nagrajenci prejmejo izdelke DROGE (po lastnem okusu) in so naslednji: I. nagrado ■ v vrednosti 5.000 SIT prejme NATAŠA ZOREC, Grabe Ila, 2277 Središče ob Dravi; 2. nagrado ■v vrednosti 3.000 SIT DANICA KOSMAČ, Rozmanova 30,6330 Piran, 3. nagrado ■ v vrednosti 1.000 SIT JOŽKO PIRNAT, Letoviška 5, 6320 Portoroi Nagrajencem čestitamo, za nagrade pa pokličite sodelavko v marketingu, prijazno gospo Marijo Mekiš, na tel. 066/648 040 (PC Argo. vzorčno skladišče), ki bo oblikovala paket po vaši telji. Rešitve objavljene križanke pričakujemo do petka, 10. julija, na naslov. Droga Portoroi, Marketing, Obala 27. Reševalce naprošamo, da na kuverto pripišejo "Za nagradno križanko št. 6".