IZVESTJE
DRŽ. DEŠKE MEŠČANSKE ŠOLE GENERALA MAISTRA
V	MARIBORU
za Šolsko leto 1935/36.
V	MARIBORU 193«.
ZALOŽBA DRŽAVNE DESKE MEŠČANSKE SOLE V MARIBORU
IZVESTJE
DRŽ. DEŠKE MEŠČANSKE ŠOLE GENERALA MAISTRA
V	MARIBORU
za Šolsko leto 1935/36.
V	MARIBORU 1936.
ZALOŽBA DRŽAVNE DEŠKE MEŠČANSKE ŠOLE V MARIBORU
V smislu sklepa učiteljskega zbora in odobritve min. prosvete od dne 12. junija 1935. 1. S. n. br. 983 ima naša šola naslov:
0)zžai)(ui deška medanska šola (jenetula JHaistia a /Hati bar a
TISK M A H L H O It S K E TISKARNE I). I). V M A R I B O K U PREDSTAVNIK RAVNATELJ STANKO DETELA
ßeseda ueenecm !
Po sklepu učiteljskega zboru je naša šola dobila ime po generalu Maistru. Toda od tega velikega borca za čast in svobodo Slovencev, ni sprejela samo imena, temveč tudi njegovo globoko ljubezen do dela, do ustvarjanja in vzajemnega moralnega podviga do velike in večne osebnosti našega naroda.
Meč in pero sta mu enako služila v nastajanju naše nove domovine; ostrina duha je sekala v brazde kulturnega osvobojevanja in etične samoniklosti, ostrina meča pa je podila pred seboj tujca, lačnega naše svete zemlje.
Če so vsi veliki narodi ponosni na svoj rod in pokolenje, ponosni na velike može svoje zemlje, tvorce kulturne in duhovne skupnosti, zakaj ne bi bil vreden naš narod svojih sinov, duhov bratstva, svobode in edinstva?
Zakaj bi se sramotili svojega imena, omahovali v narodni zavesti, in teptali svete prirodne pravice naše krvi, slovanske skupnosti in jugoslovanske večne in nedeljive celote?
Nikdar tega ne bomo storili, povsod bomo kazali vedro čelo narodne časti in svobode, povsod naj trepeče edino in ljubljeno materino srce v krvi svojega vrednega sina. To obljubljamo, to prisegamo junaškemu duhu, borcu in pesniku, generalu Maistru, ki je od tega časa dalje odkrit simbol in cilj prave vzgoje naše mladine.
Iz tega našega zavoda, velike delavnice mladih src, velike učilnice umerjenih in ustaljenih duhov, iz te naše tvornice dobrih in slabih, vrednih in nevrednih, naj se dvigne le en glas, ena velika beseda, ki leži vsem na srcu kot veliko zrcalo preteklosti in sedanjosti, kot opomin v bodočnost: Storimo vse za končno osvoboditev vseh Jugoslovanov v veliki, večni in nedeljivi domovini jugoslovanske rasne moči, krvne časti in herojske slave naše preteklosti!
Če bomo to obljubili in storili, ne bo naše življenje prazno in dolgočasno pričakovanja pokoja in smrti, temveč bo živ plamen večnega ognja neumrljivega duha, bo dinamika večne mladosti naših src, idej in misli: bo ritem našega zdravega jedra, hrepenenja in ljubezni.
Ljubi učenci, ki se poslavljate od tega zavoda, hodite v življenje tako, da bo V«.še delo in Vaše življenje v čast Vam, staršem in domovini. Niti ena sveta beseda, ki ste jo slišali od svojih vzgojiteljev tekom šolskih let, naj ne pade na nerodovitna tla, temveč ohranite jo kot biser v školjki Vaših mladih, neizkušenih življenj, čuvajte jo v dušah in naj Vam bo zvesta spremljevalka v delu, trpljenju in ustvarjanju vaše sreče in bodočnosti.
Letos se poslavlja od naše šole naš dobri ravnatelj. V najlepšem spominu ohranimo vsi globokega vzgojitelja, neutrudljivega borca in delavca na kulturnem in vzgojnem polju. — Na mnoga leta, ljubi Drago!
l. n.
Iz šolske kronike.
Za »Izvestje« šolskega leta	1934-35	je prepozno došel	odlok	ministrstva
prosvete S. n. br. 983 od dne 12. junija	1935. 1., ki usvaja	sklep	učiteljskega
zbora, naj bi imela naša meščanska šola naziv po osvoboditelju Maribora. Vsled navedenega odloka se imenuje odslej naš zavod »Državna deška meščanska šola generala Maistra«. V tem smislu je bil v počitnicah tudi prenovljen napis na šoli.
V četrtek, dne 4. julija se je udeležil upravitelj konference vseh upraviteljev meščanskih šol dravske banovine v Ljubljani, v sledečih dveh dneh pa z drugimi tovariši kongresa Udruženja nastavnikov meščanskih šol v Ljubljani.
Šolsko delo preteklega leta	je bilo	zaključeno s sejo	učiteljskega zbora
dne 27. avgusta in s popravnimi	izpiti v	dneh 29. in 30. avgusta.
Že začasno vpisovanje koncem prejšnjega šolskega leta je pokazalo, da bo število učencev ostalo vsaj na isti višini, če ne bo še občutno naraslo. Dokončni vpis v dneh 1., 2. in 3. septembra je to potrdil. Število učencev je naraslo mnogo nad 800! Ob pravilni obremenitvi oddelkov bi morala imeti naša šola v tem šolskem letu 19 ali celo 20 razredov. Za tako število pa ni bilo prostora in so morali imeti vsi oddelki mnogo več učencev nego jih predvideva zakon za meščanske šole. Nastanitev posameznih oddelkov ni bila lahka, saj ima naša šola le 10 ipravih učnih sob. Zato je bilo treba uporabiti v to svrho obe risalnici in fizikalno predavalnico, kar je dalo tri potujoče razrede. Od ostalih oddelkov je dobil eden prostor na prejšnjem ženskem učiteljišču, tri je pa spravila pod streho Cankarjeva dekliška šola. Tako je bilo za silo nameščenih 17 oddelkov kakor v preteklem šolskem letu.
Tudi učiteljski zbor ni bil izpopolnjen, ampak je ostal v dosedanji sestavi. Le za razbremenitev učiteljev verouka je bil poslan dne 3. septembra honorarni veroučitelj Kolenc Franc.
V konferenci dne 4. septembra je bil sestavljen prvi predmetnik in urnik. Istega dne se je udeležil upravitelj Drago Humek kot član gradbenega odbora nove deške meščanske šole na desnem dravskem bregu znamenite seje za polaganje temeljnega kamna za novo šolsko poslopje. Akcija, ki je bila pokrenjena na velikem roditeljskem sestanku naše meščanske šole pred letom dni, je rodila po veliki zaslugi občinske uprave, posebno pa g. župana dr. Lipolda in svetnika g. Grčarja prvi sad.
V četrtek, dne 5. septembra se je udeležil učiteljski zbor na poziv mestne uprave slavnostne povorke v počastitev rojstnega dne našega kralja Petra 11. Manifestacija se je končala na Glavnem trgu z nagovori, godbo in petjem.
Priče-tna služba božja je bila v ponedeljek, dne 9. septembra. Prihodnji dan je bil že pričetek rednega pouka. Dne 9. septembra je zboroval odbor za
novo meščansko šolo drugikrat. Pri tej seji je bil dokončno pregledan spored blagoslovitve temeljnega kamena in določen za to pomembno slavje dan 15. septembra.
Blagoslovitve se je udeležil ves učiteljski zbor iin vsi učenci. Pevski zbor učencev je zapel pod vodstvom nastavnika Viljema Šušteršiča pesem »Slovenec, Srb, Hrvat«, upravitelj Drago Humek pa je poleg drugih govornikov pozdravil rojstvo nove deške meščanske šole v imenu organizacije jugoslovenskih učiteljev meščanskih šol. Že dne 19. septembra so zapeli na stavbišču krampi in lopate.
V pričetku oktobra je bil razrešen službe banovinskega inšpektorja za srednje in meščanske šole dr. Ivan Vrhovnik, na njega mesto pa postavljen profesor Dolenec.
Obletnico smrti Vitežkega kralja Zedinitelja Aleksandra I. je počastila naša šola doma, pri božji službi v stolnici in pri komemoraciji na Glavnem trgu v sredo, dne 9. oktobra.
Dne 14. oktobra so bila v vseh oddelkih predavanja o zaščiti proti plinskim napadom iz zraka. Tega dne so si ogledali učenci in učitelji tudi poizkusno vojaško vajo za obrambo takih napadov.
V sredo, dne 30. oktobra so posetili vsi učenci zanimivo predstavo v Grajskem kinu »Abesinija 1935«, sledečega dne pa so bila v vseh razredih predavanja v proslavo »Jadranskega dne«. Predavanja so preskrbeli učitelji zemlje-pisja. Sledeči teden je bil posvečen spominu velikega narodnega pevca slepega guslarja Filipa Višnjica.
Podmladek Rdečega križa tukajšnje šole je priredil v nedeljo, dne 10. novembra s svojimi Malimi harmonikarji pod vodstvom nastavnika Viljema Šušteršiča zelo dobro uspelo šolsko matinejo v Gradcu. Matineje se je udeležilo ogromno število šolske dece.
Sledečega dne so slavili učitelji in učenci s primernim nagovorom in temu sledečim dveminutnim molkom spomin onega dne, ko je bilo po velikih grozotah svetovne vojne sklenjeno premirje. Istega dne so položili učenci četrtega razreda v počastitev spomina ljubljenega pokojnega veroučitelja Martina Petelinška šopek krizantem na njega grob.
Na poziv šolske uprave je bila v tem mesecu izvršena zanimiva statistika o učencih, ki bi v sledečem šolskem letu posečali dosedanjo, oziroma novo deško meščansko šolo onkraj Drave. Od vseh 837 učencev se je zglasilo z ozirom na stanovanjske in dovozne prilike 305 za staro, a 532 za novo šolo.
V torek, dne 19. novembra je bil vsled prepozno dospelega poziva naknadno proslavljen Dan štednje. Tega dne je tudi dospel odlok ministrstva prosvete, da bodi sklep prvega polletja na dan 31. januarja ne ipa pred božičnim odmorom kakor doslej. S tem je bila izpolnjena želja vseli šolnikov, ki so bili vajeni take razdelitve šolskega leta že v davnih časih.
Na prizadevanje Lige za boj proti jetiki je odredila šolska oblast zdravniški pregled vsega učiteljstva v državi. Vsled te odredbe je bil dan 21. novembra brez šolskega pouka in je bil tega dne ves tukajšnji učiteljski zbor v proti-tuberkuloznem dispanzerju v navedenem smislu pregledan.
Proslava zedinjenja je bila izvedena po običajnem načinu s predavanjem, petjem, glasbenimi točkami i. t. d. Šolski pevski zbor in Mali harmonikarji Podmladka Rdečega križa pa so nastopili na koncertu v prid ubožnim učencem. Moralni in gmotni uspeh je bil zelo zadovoljiv.
Dne 5. decembra se je nepričakovano pomnožil učiteljski zbor. Vsled od-
loka ministrstva prosvete je bila na naš zavod premeščena Angela Žužkova, dotlej nastavnica meščanske šole v Veliki Kikindi. Tega in sledečega dne so opravili učenci prvikrat sv. spoved in sv. obhajilo.
V nedeljo, dne 15. decembra je umrl v Novem mestu upokojeni ravnatelj meščanske šole dr. Tomaž Romih, mož velikih zaslug za razvoj meščanskih šol. Pokopan je bil dne 17. decembra v Krškem. Kot njega učenec in mnogoletni tovariš se je udeležil pogreba tudi upravitelj Drago Humek.
Dne 18. decembra so posetili učenci v Grajskem kinu spominsko filmsko predstavo »Legenda Oplenea«, poslednji dan pred božičnim odmorom pa uo bila v vseh oddelkih predavanja o naših izseljencih in njih težkem življenju na tujih tleh. Sledečo nedeljo, dne 22. decembra so priredili Podmladkarji RK najuhožnejšim učencem lepo božičnico v risalnici. Obdarovali in pogostili so 70 tovarišev.
Božični odmor je trajal od nedelje, dne 22. decembra do vključno petka, dne 11. januarja 1936. 1. V soboto, dne 11. januarja je bil zopet reden pouk. Ker je bil novi nastavnici Angeli Žužkovi dovoljen bolezenski dopust od nastopa službe do konca januarja, je o3tal v veljavi dosedanji urnik vse do konca prvega polletja.
Dne 27. januarja so proslavili učenci praznik sv. Save s prireditvami po razredih. V poslednjih dneh meseca januarja je bil sestavljen nov predmetnik in urnik za pričetek novega polletja. Dne 31. januarja je bilo sklenjeno prvo polletje, učencem pa naznanjen uspeh z dijaškimi knjižicami.
Mali harmonikarji Podmladka RK so nastopili dne 2. februarja na dobrodelnem koncertu v Studencih pri Mariboru, dne 4. februarja pa so proslavili učenci praznik Strossmayerjev. Prihodnjo nedeljo, dne 9. februarja je iponovuo nastopil šolski pevski zbor na matineji Jadranske straže.
Nastavnik Fran Ferjančič je moral dne 28. februarja na težko operacijo v bolnico. Ker je dobil po srečno prestani operaciji dopust do konca tekočega šolskega leta, je bilo treba sestaviti nov predmetnik in urnik, ki je stopil v veljavo v ponedeljek, dne 9. marca.
Dne 6. marca so proslavili učenci stoletnico Stritarjevega rojstva s predavanji in deklamacijami njegovih pesmi. Dan prej pa so posetili v kinu Union predstavo »Golgota«.
V dneh 20.	in 21. marca so opravili	učenci verske vaje s pridigo, božjo
službo, sv. spovedjo in sv. obhajilom. V	smislu zadevnega predpisa sta	bila
navedena dneva prosta pouka.
Velikonočni odmor se je pričel v četrtek, dne 9. aprila in je trajal do vključno nedelje, dne 19. aprila. Tega dne je dospel odlok ministrstva prosvete, da je dovoljena II. državna deška meščanska šola na desnem bregu Drave. Odlok je datiran z dne 16. marca 1936. 1. S. n. br. 6458. V tem so bila na novi šolski zgradbi oddana mizarska dela. V teh dneh so pričeli na zgradbi tudi z ostalimi gradbenimi deli. V konferenci dne 22. aprila se je posvetoval nastavniški zbor po nalogu šolske uprave o delitvi nastavniškega zbora za slučaj otvoritve nove meščanske šole.
Dne 4. majnika so posetili učenci v Grajskem kinu predstavo »Balkanska vojna«. Ves tekoči teden je bil iposvečen spominu treznosti, v soboto, dne 9. majnika pa so bila predavanja o materi.
Redno letno	cepljenje učencev je bilo	izvršeno v I. dekliški meščanski	šoli
v	petek, dne 15.	majnika. Teden dni nato	je bil pregled cepljenja.
V tednu od 18. do 24. majnika so bila predavanja o tuberkulozi. Glavno predavanje je imel g. dr. Valentin Varl dne 9. majnika v unionski dvorani. Predavanja so se udeležili učenci in učenke vseh mariborskih srednjih in meščanskih šol. Konci tega tedna so opravili učenci v dneh 22. in 23. majnika tudi poslednjikrat v tem šolskem letu sv. spoved in sv. obhajilo. Dne 27. majnika je odšel na dopust upravitelj Drago Humek.
Dne 28. majnika so proslavili učenci 801etnico našega velikega rojaka Nikole Tesle. Istega dne so posetili tudi koncert slepe dece v Unionu.
Po nalogu ministrstva prosvete je pregledal zavod v dneh 10. do 20. junija upraviteljev namestnik Joža Korošec, privatno šolo pri Šolskih sestrah pa upravitelj Drago Humek.
V konferenci dne 22. majnika je bila izvršena klasifikacija učencev obeh četrtih razredov in določen dan za popravne in završne izpite teh učencev. Završni izpit so opravili učenci v dneh 15. do 20. junija. Tega dne je bil končan tudi reden pouk v ostalih razredih.
Radi velikih Slomšekovih slavnosti je bila zaključna služba božja in razdelitev izpričeval in izvestij že v petek, dne 26. junija.
IMastarniški zlior.
HUMEK Drago, upravitelj. Usposobljen za matematiko, opis. geometrijo, prostoročno risanje in lepopis. Poučeval je ročno delo v 4. a razredu. Tedensko 6 ur. Od dne 27. maja na dopustu.
AŽMAN Anka, nastavnica. Usposobljena za srbohrvatski jezik, zemljepis in zgodovino. Poučevala je »rbohrvatski jezik v 1. d, 2. a, 2. b, 2. c, 2. č in
2.	d, zgodovino v 1. c in 1. d, zemljepis v 2. č in ročno delo v 1. d in
1. e razredu. Tedensko 23 ur.
BERTONCELJ Vlado, nastavnik. Usposobljen za matematiko, opis. geometrijo, vse vrste risanja, lepopis in ročno delo. Poučeval je računstvo v 2. a, geometrijo v 1. b, 2. a in 2. 1», prostoročno risanje v 1. b, 1. c, 2. a in 2. b, lepopis v 2. a, petje v 2. a in ročno delo v 2. a in 3. b razredu. Tedensko 25 ur.
BIZJAK Alojzij, honorarni profesor. Usposobljen za filozofijo, pedagogiko, zgodovino in	ekonomijo. Poučeval je slovenski jezik	v	3.	b, zgodovino
v 2. a, 2. d,	3. b,	3. č in 4. b, zemljepis v 3. b in 4.	b	in	državni nauk
v 4. b razredu. Tedensko 20 ur.
DEISINGER Ema, nastavnica. Poučevala je slovenski jezik v 1. a, 1. c, 1. d,
2. h in 2. d razredu. Tedensko 20 ur.
DOJČINOVIČ Mihailo,	učitelj. Poučeval je srbohrvatski jezik	v 1. e, 3. a, 3. b,
3. c, 3. č, 4.	a in	4. b, in ročno delo v 2. b, 2. c, 2.	č	in	2. d razredu.
Tedensko 22 ur.
FERJANČIČ Frane, nastavnik. Je bil v 2. polletju radi bolezni na dopustu. HAI3ERMAN Franjo, nastavnik. Usposobljen za srbohrvatski jezik, nemški jezik in zgodovino. Poučeval je slovenski jezik v 3. c in 4. a, nemški jezik v 3. a, zgodovino v 3. c, državni nauk v 4. a in ročno delo v 3. a in 3. c razredu. Tedensko 22 ur.
KOKOŠINEK Janko, honorarni katehet. Poučeval je verouk v 3. a, 3. b, 3. c,
3. č in 4. h razredu. Tedensko 12 ur.
KOLENC Franc, honorarni katehet. Poučeval je verouk v 1. b, 1. c, 1. č,
1.	d, 1. e, 2. a, 2. b, 2. c, 2. č in 2. d. razredu. Tedensko 20 ur.
KOROŠEC Josip, nastavnik. Usposobljen za prirodopis, prirodoslovje, matematiko in lepopis. Poučeval je nemški jezik v 4. b. računstvo v 3. c in
4. b, geometrijo v 2. č in 2. d, higijeno v 4. b, lepopis v 2. č in ročno delo v 4. b razredu. Tedensko 22 ur.
LAVRENČIČ Ivan, nastavnik. Usposobljen za telovadbo. Poučeval je srbo-hrvatski jezik v 1. a, higijeno v 1. d, 2. b, 2. č in 3. c in telovadbo v vseh razredih. Tedensko 23 ur.
MARTINC Franc, nastavnik. Usposobljen za fiziko, higijeno, matematiko in opisno geometrijo. Poučeval je računstvo v 1. a, 1. c in 3. a, geometrijo v 1. a in 1. c, prostoročno risanje v 1. a, lepopis v 1. a, 1. c in 2. b in ročno delo v 1. a in 1. c razredu. Tedensko 23 ur.
MATELIČ Ivan, učitelj. Usposobljen za telovadbo. Poučeval je slovenski jezik v 1. č. 2. a, 2. č in 4. b, zgodovino v 1. č, higijeno v 1. č in ročno delo v 1. b in 1. č razredu. Tedensko 22 ur.
MLAČNIK Ignac, nastavnik. Usposobljen za zemljepis, prirodopis in kemijo. Poučeval je srbohrvatski jezik v 1. c, nemški jezik v 1. c in 2. č, zemljepis v 1. c, prirodopis v 1. c, 1. d, 1. e in 2. č in higijeno v 1. c razredu. Tedensko 22 ur.
NERAT Anton, učitelj. Poučeval je nemški jezik v 2. a, 2. c, 2. d, 3. a, 3. h in 3. č in lepopis v 2. c in 2. d razredu. Tedensko 17 ur.
PIRC Janko, nastavnik. Usposobljen za prirodopis, prirodoslovje in matematiko. Poučeval je fiziko v 3. a, 3. b, 3. c, 3. č, 4. a in 4. b, kemijo v
4.	a in 4. b, higijeno v 3. a in 3. b in računstvo v 3. b razredu. Tedensko 22 ur.
POLJANEC Josip, nastavnik. Usposobljen za matematiko, opisno geometrijo, prostoročno risanje in lepopis. Poučeval je geometrijo v 3. b, 3. c, 3. č in 4. a in prostoročno risanje v 2. d, 3. b, 3. c, 3. č in 4. a razredu. Tedensko 19 ur.
RODfi Viktor, nastavnik. Usposobljen za slovenski jezik, zemljepis in zgodovino. Poučeval je slovenski jezik v 1. e in 3. č, nemški jezik v 1. e, zemljepis v 1. d, 1. e in 2. a, zgodovino v 1. e in higijeno v 1. e razredu. Tedensko 22 ur.
RUDEŽ Josip, nastavnik. Usposobljen za računstvo, geometrijo in geometrijsko risanje, prostoročno risanje in lepopis. Poučeval je računstvo v 1. d, "■eometrijo v 1. d, 1. e in 4. b, prostoročno risanje v 1. d, 1. e in 4. b, lepopis v 1. d in 1. e, petje v 1. d in 1. e in ročno delo v 3. č razredu. Tedensko 24 ur.
ŠEGULA Franjo, nastavnik. Usposobljen za prirodopis, prirodoslovje, matematiko in higijeno. Poučeval je nemški jezik v 1. d in 4. a, prirodopis v 1. b, higijeno v 4. a in računstvo v 1. h, 2. č, 3. č in 4. a razredu. Tedensko 22 ur.
ŠPARL Avguštin, stalni veroučitelj 1. dekliške meščanske šole. Poučeval je verouk v 1. a razredu. Tedensko 2 uri.
ŠUMLJAK I van, nastavnik. Usposobljen za slovenski jezik, zemljepis in zgo-ilovino. Poučeval je slovenski jezik v 3. a, zemljepis v 3. a, zgodovino v 1. b, 2. č in 3. a, geometrijo v 1. č, 2. c in 3. a in prostoročno risanje v 2. c, 2. č in 3. a razredu. Tedensko 24 ur.
ŠUŠTERŠIČ Viljem, nastavnik. Usposobljen za petje in violino. Poučeval je nemški jezik v 2. b, zemljepis v 2. b, zgodovino v 2. b, petje v 1. a, 1. b,
1. c, 1. č, 2. b, 2. c, 2. č, 2. d, 3. a, 3. b, 3. c, 3. č, 4. a	in	4.	b	razredu,
zborovo petje 1 uro in goslanje 2 uri.	Tedensko 24 ur.
VERAS Alojzija, nastavnica. Usposobljena za prirodopis, zemljepis in kemijo. Poučevala je zemljepis v 1. a, 1. b in 2. d, prirodopis v	1. a, 2.	a,	2.	b	in
2. d in higijeno v 1. a, 2. a in 2. d razredu. Tedensko	24 ur.
ZOMER Franc, nastavnik. Usposobljen za prirodopis, zemljepis in kemijo. Poučeval je zemljepis	v 3. č,	prirodopis v 1. č in 2. c, kemijo	v	3. a, 3. b,
3. c in 3. č, higijeno v 1. b,	2. c in 3. č in računstvo v 2. c in	2.	d razredu.
Tedensko 25 ur.
ŽERJAV Albert, nastavnik. Usposobljen za slovenski jezik,	zemljepis	in	zgodovino. Poučeval je slovenski jezik v 2. c, zgodovino v	1. a, 2.	c	in	4.	a,
zemljepis v 2. c in 4. a in računstvo v 1. č, 1. e in 2. b razredu. Tedensko 24 ur.
ŽUŽEK Angela, nastavnica. Usposobljena	za zemljepis, prirodopis	in	kemijo.
Poučevala je slovenski jezik v 1. b,	srbohrvatski jezik	v	1.	b	in 1. č,
nemški jezik v 1. a,	1. b in	1. č, zemljepis v 1. č in 3. c, prosloročno risanje
v 1. č, lepopis v 1.	a in 1.	č razredu. Tedensko 23 ur.
Knjižnice in učila.
Učiteljska knjižnica.
Učiteljska knjižnica šteje ob koncu tekočega šolskega leta 1132 knjigi. Važnejši prirastek tega leta so sodobne leposlovne, pedagoške in znanstvene revije: Ljubljanski Zvon, Dom in svet, Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino. Časopis za zgodovino in narodopisje, Popotnik, Slovenski učitelj, Napredak, Gradanska škola, Proteus, Planinski vestnik, Geografski vestnik, Sadjar, Jadranska straža in mladinski listi:. Razori, Naš rod, Zvonček, Vrtec itd. Med ostalimi slovenskimi, srbobrvatskimi in drugimi deli omenjamo: Slovenska Krajina, Za kralja in Jugoslavijo, Sv. Sava, Filip Višnjič, Istra, zemlja muka, Slovenski pravopis, Slovenski ornament, Temelji gospodarske geografije. Šorlijevi spisi I—VI., Melikova Slovenija I., Čelioslovaška republika, A. M. Slomšek, Wörterbuch der Antike, Brockbaus XXI., Handbuch der geographischen Wissenschaft IV., V., VI. in VII., Technik für alle, Fahren und Fliegen, Hastein und Bauen, Metallbearbeitung i. t. d. — Knjižnico je oskrbovala prof. pripravnica Ema Deisingerjeva.
Dijaška knjižnica.
V	knjižnici je bilo ob koncu šolskega leta 550 knjig. Izposojevanje je bilo primerno živahno, saj šteje izposojilna knjiga v zimskih mesecih nad 2500
izposojil. Učenci najrajši čitajo zemljepisne, zgodovinske in pustolovske knjige. Knjižnica je bila naročena tudi na mladinske liste: Razori, Naš rod, Zvonček, Vrtec in Naša radost. Večje število knjig je bilo tudi to leto izločenih radi neuporahljivosti. — Knjižnico vodi nastavnik Ivan Sumljak.
Knjižnica za ubožne učence.
Knjižnica za ubožne učence je imela pred pričetkom šolskega leta 1935/36 skupno 1568 zvezkov in 176 drugih učnih pripomočkov. Radi uradnih predpisov o izločenju knjig, ki jim je zastarala aprobacija, so bile črtane v seznamu 274 knjige, radi neuporabljivosti pa 71 učni pripomoček, tako, da je bilo v pričetku šolskega leta učencem na razpolago 1294 knjige in 105 pripomočkov. Ker se je v tekočem šolskem letu število učencev izredno pomnožilo, je naklonil krajevni šolski odbor za nabavo učnih knjig znatno podporo 7850 Din.
S tem zneskom in z nabrano izposojnino 2773.50 Din pa z darilom g. Kokoši-
neka Din 20 je nabavil upravnik knjižnice zopet 278 knjig. Vse knjige in
pripomočki so bili razdeljeni učencem. Ob koncu leta ima knjižnica za ubožne učence 1572 knjigi in 105 učnih pripomočkov. — Knjižnico je upravljal nastavnik Janko Pirc.
Učila.
Zgodovina. Ratni album 1914—1918. Naše pobede. Album malih slik iz jugoslovanske zgodovine.
Zemljepis. Razni zemljevidi iz zapuščine ženskega učiteljišča. Geografske slike iz Banovinske zaloge knjig in učil: Sv. Naum, Gračanica, Bled, Peričnik, Vrata, Sarajevo.
Fizika in kemija. Prekapalni aparat. Vodna črpalka. Demonstracijski model letala.
Prirodopis. Nagačene živali: Detal, velika uharica, pižmarica.
H i g i j e n a. Stenska tabla o negovanju zob.
Ročno delo. Deset komadov novega orodja.
Dijaške organizacije.
Podmladek Rdeče<ya križa.
Podmladek je bil letos organiziran v vseh razredih in je štel v desetih pododborih 220 članov. Zvest smotrom Rdečega križa je tudi letos po svojih skromnih močeh in sredstvih pomagal ubožnim učencem in družinam.
Že v pričetku šolskega leta je kupil Podmladek za 600 Din zvezkov in jih je razdelil med potrebne učence. — Podmladkarji so priredili v decembru preteklega leta skupno z Malimi harmonikarji pod vodstvom nastavnika Šušteršiča koncert v Unionu. Prireditev je obsegala pevske in glasbene točke in je tudi v gmotnem oziru dobro uspela: Društvo za podporo ubožnih učencev je
dobilo na vstopnini okroglo 4000 Din čistega dobička. — V maju je priredil
Podmladek prav tako dobro uspel koncert v mestnem parku. Gori navedeno društvo je imelo dobrodošel dohodek 2000 Din.
Za božič je prejel Podmladek od Društva za podporo ubožnih učencev 51 par čevljev, 17 oblek, 18 garnitur perila in mnogo robcev, svinčnikov in zvezkov, da vse to razdeli med najpotrebnejše učence našega zavoda, ki jih je vse več. Podmladkarji so priredili obdarovancam skromno a prisrčno božičnico s pogostitvijo. Ob tej priliki se je predsednik šolskega odbora s toplimi besedami zahvalil darovalcu, ki je že tudi v jeseni žrtvoval za popravilo čevljev tukajšnjih učencev 400 Din. Bodi tudi na tem mestu izrečena Podpornemu društvu prisrčna zahvala!
Mestna občina je v zvez.i s šolsko polikliniko tudi letos pošiljala v šolo dnevno po 26 porcij mleka, ki.so ga dobivali telesno šibki in slabo hranjeni učenci. Zahvaljujemo se darovalcema z željo, naj bi se la akcija po možnosti v prihodnjem letu izdatno dvignila, saj je še mnogo, mnogo učencev, ki prihajajo v šolo brez toplega zajtrka.
Za tombolo RK, ki naj bi dala potrebnih sredstev za ferijalno kolonijo na morju, so prodali Podmladkarji za 415 Din kart.
Društvo je nabralo v tem šolskem letu 2896 25 Din članarine in prostovoljnih prispevkov. Če prištejemo k tej vsoti prebitek iz prejšnjega leta v znesku 808'— Din, znašajo dohodki za to šol. leto 3704 25 Din. Izdatki so sledeči: Zvezki in učila 600’—■ Din, razne podpore 1041 25 Din, razni izdatki 246 75 Din tako, da je vseh izdatkov 1888 — Din. Preostanek 1824 25 Din je naložen v poštni hranilnici in bo uporabljen v prihodnjem šolskem letu.
Podmladek Rdečega križa so vodili nastavniki Viktor Rode, Fran Haber-man in Vlado Bertoncelj.
Podmladek Jadranske straže.
Na našem zavodu je bil ustanovljen PJS dne 15. septembra 1928. 1. Je torej med najstarejšimi šolskimi podmladki. V tekočem letu je bilo prijavljenih v vseh 17 razredih skupno 278 članov. Podmladek je vodil na občnem zboru izvoljeni predsednik Dobrovnik Herbert, ki sta mu pomagala tajnik Kobljar Milan in blagajnik Poljanec Volbenk.
Letošnji odbor je imel težko nalogo, da Je vodil Podmladek na šoli, ki so nje učenci raztreseni v treh šolskih poslopjih. Organizacija je uspela le s požrtvovalnim sodelovanjem riastavnikov Anice Ažmanove, Lojzke Verasove in Frana Zomerja. Skupni sestanki so bili vsled prej navedene zapreke nemogoči. Tem bolj živo pa je bilo delovanje odborov v posameznih razredih. Veliko nepriiik je bilo z nabiranjem članarine.
Podmladek je poslal 25 članov na kongres v Ljubljano. Ob tej priliki je dobil lasten prapor, ki bo blagoslovljen ob zaključku tega leta na Vidovo. — Dne 9. februarja je sodeloval Podmladek pri tradicijonalni akademiji podmladkov. Za to priliko je tudi prodal 78 vstopnic. Prav tako je podprl z razprodajo kart tombolo za dan 6. junija. Manj zanimanja pa kaže za nagradno tekmovanje oblastnega odbora JS, ki je vezano z nabavo brošure »Jadranska straža in nje namen«.
Na poslednjem občnem zboru dne 28. majnika t. 1. je bila izvoljena nova
uprava s predsednikom Janžekovičem Mirkom, tajnikom Solakom Alfredom in blagajnikom Iršičem Alojzijem.
Premoženje Podmladka tvori gotovina 404 50 Din, prapor, 3 kape JS in štampiljka. Vrednost vsega premoženja znaša 822 50 Din. Ta vsota se bo do konca šolskega leta pomnožila z zaostalo članarino.
V	bodočem šolskem letu namerava Podmladek JS prirediti letovanje v Mladinskem domu JS v Bakru. Za to akcijo se bojo člani Podmladka pripravljali vse šolsko leto. To leto se ekskurzija ni mogla izvršiti, ker so se oglasili interesenti v premajhnem številu.
Poverjenik PJS na državni deški meščanski šoli v Mariboru je že od njega ustanovitve nastavnik Janko Pirc, ki je tudi tajnik oblastnega odbora JS v Mariboru.
Sokolska deca in naraščaj.
Učenci tukajšnje deške meščanske šole se v zadovoljivem številu udejstvujejo v SKJ. Sokolska deca je štela v tekočem šolskem letu 317, naraščaj pa 45 članov, ki so bili včlanjeni v sledečih društvih: Sokol Maribor Matica, Sokol 1., Sokol II., Sokol III., Sokol Stud enei in Tezno. Poleg tega je nekaj članov tudi v drugih okoliških sokolskih društvih.
S posebnim zanimanjem in veseljem čitajo učenci 3okolske mladinske liste, posebno list »Naša radost«, ki je imel v tem šolskem letu na zavodu 614 naročnikov. Mladinsko sokolsko glasilo »Sokolič« je naročevalo 26 učencev.
Podmladek SKJ vodi nastavnik Ivan Lavrenčič, ki je tudi glavni urednik »Naše radosti«.
Gozdovniki.
Pri gozdovnikih, v rodu Severnih vigvainov, so včlanjeni naši učenci in nastavniki.
Gozdovniki vršijo pod svojim dobrim vodstvom važno vzgojno delo že z organizacijo samo, z rednimi tedenskimi sestanki, dalje z ročnim delom in predavanji.
Predavanj je bilo letos osem, in sicer o zdravstvu, umetnosti, fotografiranju, o turistiki in dr.
Rod izdaja mesečnik, v glavnem z idejnimi članki, s članki o organizaciji in turistiki.
Ob nedeljah prireja rod izlete v okolico, oh praznikih pa dvodnevno ali tridnevno taborenje na Pohorju, pa tudi sestanke pri gozdovniškem ognju v okolici, ko sprejema nove člane.
Najodličnejše delo gozdovnikov pa je počitniško taborenje, ki ima poleg mnogih prednosti tudi to, da je poceni. Lani je rod taboril v Gozdu pod Martuljkom tik šumeče Save na Gorenjskem. Kakih petnajst šotorov se je belilo v polkrogu na travniku pred visokimi smrekami in košatimi bukvami. V sredini je plapolal taborni ogenj, okrog njega so bile zvečer deklamacije, predavanja, pripovedovanje, petje, sviranje, šaljivi prizori, sploh vse, kar zmore resna, a kljub temu vesela družba. Igrišče za odbojko in telovadišče za lahko atletiko
sta izpopolnjevala tabor. Disciplina vzorna, dnevna služba redna. Hrana izdatna in tečna. Rodova statistika nam lahko pove, koliko izletov je bilo na vrhove Julijskih Alp in Karavank ter na Bled.
Gozdovnike je vodil nastavnik Ivan Matelič.
Ferijalni Save*.
Letošnjo pomlad se je po dolgih zaprekah posrečila ustanovitev popolnoma lastne podružnice FS na tukajšnji šoli, ki je imela doslej svoje člane v Savezu srednjih šol. S tem se bo gotovo poglobilo delovanje te prekoristne dijaške zveze tudi na deški meščanski šoli v Mariboru vzlic temu, da je na tem zavodu mnogo železničarske dece, ki ima itak velike ugodnosti na železnicah. V prihodnjem šolskem letu bo poizkusila nova podružnica pritegniti v svoj delokrog tudi učence nove deške meščanske šole na desnem dravskem bregu in pa učenke vseli treh dekliških meščanskih šol v Mariboru tako, da bo dana možnost večjega pokreta v smislu društvenega smotra.
V	tekočem letu ima podružnica že nad 20 članov in je osnovan v smislu pravil poseben odbor, ki ga tvorijo učenci Janžekovič Mirko kot predsednik. Košuta Valter kot tajnik in Kögl Tone kot blagajnik.
Poverjenik podružnice FS je nastavnik Mihailo Dojčinovič.
Akcija za sledenje.
Propagandno delo za štedenje, posebno v Poštni hranilnici, je na našem zavodu staro šest let. Ob danili prilikah navajajo učitelji učence k štedenju in nalaganju tudi najmalenkostnejših prihrankov v poštni ali kaki drugi hranilnici. Menda vsled splošne denarne krize in nepotrebnega nezaupanja je število hranilcev v poslednjem šolskem letu sicer nekoliko nazadovalo, vendar pa šteje akcija še 84 vlagatelje s skupnim zneskom vlog 19.185 Din.
Akcijo za štednjo vodi nastavnik Fran Šegula.
Društvo »Šola in tlom« v Mariboru.
Člani tega društva so roditelji učencev in 'dijakov mariborskih srednjih in meščanskih šol. Državna deška meščanska šola je imela v tem šolskem letu
okroglo 90 članov, ki so vplačali na članarini- 885 Din v društveno blagajno.
Zastopnik roditeljev za naš zavod je bil tudi letos ravnatelj Mariborske tiskarne d. d. v Mariboru, g. Stanko Detela. Šolo je zastopal nje upravitelj.
Naslovi slovenskih nalogi
za H. in 4. razred.
3.	a. 1. Naša vas. 2. Trobentač Miško. 3. Odlomek iz mojega življenja. 4. Kaj pravi Prešeren v svojem sonetu »Vrba«. 5. Zakaj ljubim svojo domovino. 6. Današnje jutro. 7. Pismo 'materi.
3. b. 1. Najlep ši dogodek iz mojih počitnic. 2. Moje misli na dan vseh svetih. 3. Prvi december, največji državni praznik. Ujedinjenje vseh Jugoslovanov. 4. Naši bratje in sestre onkraj meje. 5. Razvoj trgovine in industrije v Mariboru. 6. Življenje ni praznik, je delaven dan. 7. Mati.
3. c. 1. Zanimiv doživljaj iz letošnjih počitnic. 2. Iz poklica mojega očeta. 3. »V delih svojih sam boš živel večno«. V službi domovine. 4. »Buči, buči morje Adrijansko!«. 5. Na železniški postaji. 6. Kako me je nekoč pekla vest. Moj notranji glas. 7. Industrija in obrt v mojem domačem kraju.
3. č. 1. Doživljaj v počitnicah. 2. Naše ujedinjenje. 3. Izprehod po zasneženi
poti. 4. Božični večer pri nas. 5. Maribor. 6. Izprehod ob potoku. 7. Nekaj besed materi za materinski dan.
4. a. 1. Kako bomo izvrševali kraljevo oporoko. 2. V miru cvete znanost in se
dviga kultura. 3. Pomen Jadranskega morja za našo državo. 4. Knjiga moja najboljša prijateljica. 5. Moderna prometna sredstva. 6. Ob slovesu iz meščanske šole. 7. (Završni izpit). Najlepši kraji Jugoslavije.
4.	b. 1. Pogoji za razvoj trgovstva v Mariboru nekdaj in sedaj. 2. Kaj bi rad postal. 3. Začetniki našega slovstva. 5. Tisk. 6. Od Triglava do Kajinakča-'latia. 7. (Završni izpit) Korist gozdov.
Učenci ob koncu šolskega leta
1935 36.
1. a razred.
47	učencev.
Starešina: Fran Martinc.
Odlični:
Černe Marjan Lužnik Bogomir Pritekelj-Meden Anton
Prav dobri:
Auer Franc Babnik Melhijor Bari Drago Bauman Emil Bezjak Miroslav Bizjak Franc Bobonec Ernest Brumec Vilko Brunček Stanko Cerkvenič Branimir Cimperc Bogomir Čelan Maks Černe Joško Dimnik Karol Dobnik Milan
Dolinšek Zoran Domajnko Franc Donža Oton Erman Ivan Janežič Jožef Skribc Maks Tihel Milan
Dobri:
Alt Jožef Anderluli Friderik Babič Rudolf Breitenebner Rajmund Černe Dragotin Deulschmann Ivan Dimnik Franc Eferl Viktor Farič Jožef Veit Stanislav
Poprav, izpit:
Bračko Slavoljub Casagrande Emil Cclitelj Alojz Cizarič Ivan Cvetko Franc
Padli:
Ambrož Alojz Badoko Stanko Berglez Franc Braček Viktor Brezner Anton Dajčman Henrik Fašing Jožef
1.	b razred.
45 učencev.
Starešina : Angela Žužek. Prav dobri:
Ferk Franc Ferlinz Adolf Fischer Alojz Fišer Anton Golob Frančišek Gruden Milan Habermann Oton Hcrgan Štefan Hostnikar Silvester Jarc Franc Jerep Anton
Dobri:
Fcrschitz Rajmund Fuchs Maksimilijan Glaser Srečko Ganza Alojz Grašič Srečko Harastovič Zvonko Harner Viljem Hrovat Oton Hudikov Ignac Ipavec Marjan Jarc Ivan Jauk Homan Jeki Otmar Jug Jurij Kampuš Jožef Kores Alojz Kranjc Anton
Poprav, izpit Frkanec Vinko Grahornik Franjo Gusel Ivan Kalloch Herman
Padli:
Ferk Konrad Fischer Josip Frank Anton Fröhlich Otmar Gleinzer Vlado Gojkovič Ernest Gulič Vekoslav Heric Stanislav Iršič Vladimir Jonas Kurt Kaiser Hugo Kamnik Franc Kantor Erih
1.	c razred.
50 učencev.
Starešina: Ignac Mlačnih.
Odlični:
Komar Ivan Kramer Avguštin Kukovec Jože
Prav dobri:
Kaučič Božo Kipa Tomo Kirschncr Kurt Kmetič Ivan Kokol Alojz Kokol Leopold Kolar Jožef Kolar Stanko Kolar Vekoslav Kopše Ivan
Kovačič Ambrož Kramaršič Herbert Kramer Mirko Lešnik Avgust Löschnig Anton Lušenc Ludvik
Dobri:
Kerenčič Josip Keršič Hubert Kočevar Vojko Korošec Feliks Kosar Karel Krajnc Franc Krajnc Maks Krevh Rudolf Kumer Matko Legat Jožef Lesjak Filip
Poprav, izpit:
Kokol Stanko Krajnc Albin Lončarič Marjan Lepcj Ivan
Padli:
Karha Eduard Kek Štefan Kirbiš Stanislav Klanjšek Karel Knuplež Milan Kobal Slavko Kohljer Emil Kogelnik Stanko Kompara Ivan Koren Ignac Kraiger Valter Krajnc Erik
Krajnc Franjo	v
Lakner Ernst Lukas Adolf
Neocenjen:	/
Lang Ivan
1.	č razred.
•16 učencev.
Starešina: Ivan Matelič.
Odličen:
Matjaž Franc
Prav dobri:
Lužovec Ivan Marin Peter Mu raus Franc Nerat Franc Nerad Valter Novak Ivan
Oman Karol Petek Alojz Pintcr Roman Pirš Evald Pliberšek Venceslav Praznik Zdravko Praprotnik Franc Pogorelc Norbert
Dchri:
Lutman Branko Madžarac Dušan Marčič Aldo Marko Valter Murgelj Stanislav Pajnik Oskar Pihlerič Valter Podgoršek Josip Poš Ivan
Poprav, izpit:
Macherl Dragotin Mandl Otmar Merk uš Josip Mervič Anton Mikulec Adolf Morel Avrclij Murko Anton Novak Alojz Papež Franjo Pesserl Ivan Pivec Stanislav Pikš Milan Pirnovar Viktor Pistotnik Slavko Poš Ludovik Potisk Franjo
Padli:
Narat Friderik Plavčak Anton Plevnik Miroslav Podvršnik Bogomil Polak Norbert Polič Franc
1.	d razredi.
•18 učencev.
Starešina: Josip Rudez.
Prav dobri:
Potočnik Anton Pukl Jožef Repolusk Bogomir Rjavec Franjo Rola Vladimir Rošker Anton Rutuik Josip Savodnik-Husar Maks Schaffer Alojz
Schauperl Norbert Schönwetter Franc Schönwetter Marijan Schranz Albin Schuntner Valter Seidler Maks Selinšek Oton Staroveški Edvard Stern Rudolf Štrucl Stanislav Šalamun Franc Selili Rudolf Šibila Stojan Šiker Franc Šoupal Emil
Dobri:
Pukl Karol Puppis Branko Reininger Franc Repec Franc Ritschel Vinko Ronner Drago Sever Radivoj Silič Ivan Sorko Franc Štumberger Franc Šcrc Viljem Škerget Viljem
Pop rav. izpit:
Saletinger Josip Serdinšek Viktor Šebenik Stanko Šegula Anton
Padli:
Repina Hinko Rojc Mirko Rožman Leon Satler Milan Škerget Ferdinand Stiny Franjo Šet orič Janez Sračnik Jože
1.	e razred.
50	učencev.
Starešina: Viktor Rode.
Odlični:
Jerčič Milan Toličič Ivan Vabšek Jurij
Prav dobri:
Matelič Miran Špendl Anton Terpin Rudolf Tomažič Oton
Toplak Rudolf Trstenjak Milan Urhanič Feliks Vabič Vekoslav Verdnik Albin Volarič Ivan Vombek Franc Weingerl Franc Zazula Ciril Zorine Oskar Zorko Jožef Zupanič Milan
Dobri:
Trabos Ivan Trošt Anton Ulaga Josip Veigcl Maks Weber Franc Zorko Albin Zorko Maksimilijan
Poprav, izpit:
Školč Miroslav Šlik Oton Špurej Alojz Štandeker Franc Toplak Stanko Vidovič Anton Vodušek Rudolf Weitzer Alojz Wesiak Ivan Wisiak Vekoslav Žavčer Viljem Žižek Martin
Padli:
Škorjanc Alojz Toplak Franc Topolovec Mirko Ulipi Anton Ulipi Jožef Valenti Emanuel Verdnik Jožef Vešnar Miroslav Žirovnik Danijel Žnuderl Oto Žorž Franc Žvan Fran
2.	a razred.
55 učencev.
Starešina: Vlado Bertoncelj. Odlični:
Bezjak Ivan Breznik Rudolf Černčec Maksimilijan Čerpes Rihard
Franko Srečko Žižek Josip
Prav dobri:
Arhar Karl Bernard Anton Bizjak Franc Bračko Rajmund Budin Dušan Cizej Dušan Čergol Kristijan Čibej Josip Duh Franc Falež Jožef Fišer Ivan Fišinger Pavel Fridau Franc Fuchs Caharija Fuchs Franc Gutsmandl Drago Jerčič Miroslav
Dobri:
Arzenšek Viktor Audič Vilibald Babič Ladislav Božnik Rudolf Bračič Rudolf Brence Vladimir Cigoj Branko Čerič Franc Dolničar Stanko Eferl Janko Fideršek Stanislav Fiorentin Rudolf Golob Dušan
Poprav, izpit:
Babič Jožef Blas Maks Borovka Robert Cehe Jožef Cehtelj Adolf Čopič Ivan Coter Roman Frangež Janko Fuchs Alfred Gajšek Alojz Gulič Vekoslav Hirm Ivan
Padli:
Aroksalaši Ivan Bele Ivan Brandl Norbert Cerar Franc Ditmaier Ernest Fučkar Anton Grahornik Ivan
2.	I» razred.
53	učcnci.
Starešina : Vilko Šušteršič.
Prav dobri:
Hafn er Danilo Hajnrich Egon Hallegger Maksimilijan Hladnik Franc Hoppe Kurt Kalin Oskar Kebrič Franc Klančnik Friderik Klarič Jožef Kliček Emanuel Klippstatter Rudolf Knechtl Anton Kojc Jakol»
Kokol Ivan Korcs Martin
Dobri:
Heric Adolf Hlade Ivan Jagrovič Dragotin Jezernik Franjo Ješovnik Oto Jošt Alojzij Jug Boris Kampuš Janez Kantor Roland Klep Stanislav Pibernik Josip
Poprav, izpit:
Herzmansky Viljem Hrastnik Günther Hrovatin Miroslav Ivančič Rudolf Jahn Kurt Jakobič Karl Jančar Ivan Jarc Feliks Jarh Danilo Jereb Erili Kebrič Janez Klampfer Stanislav Knupleš Ivan Komac Stefan Kores Alojz Kosi Štefan
Padli:
Hartman Stanko Hauptman Stanislav ITuscl Danilo Jamnik Alojz Jelenc Eduard Jemec Ivan Jurečko Alfonz
Jurtela Alojz Knafelc Maksimilijan Knaus Ivan Koren Karol
2.	c razred.
48	učencev.
Starešina: Albert Žerjav. Odličen:
Kramer Bernhard
Prav dobri:
Krese Vilibald Krivec Friderik Lab Matevž Lasič Franjo Legvart Vladimir Letič Alojz Letonja Anton Lindič Maksimilijan Lobe Friderik Murko Ivan Odlak Franc
Dobri:
Kosič Marjan Kovačič Emil Krajcer Ivan Krušnik Mirko Lešnik Bogomir Lipičar Slavoljub Lorti Josip Migler Kurt Muršak Josip Na ra tli Pavel Novak Henrik Novak Ivan Obroht Franc, st.
Oman Armin Ornik Ivan
Poprav, izpit:
Kovačič Ernest Kraut Ivan Krumpl Ivan Lakoše Franc Lešnik Silvester Lešnik Srečko Malek Karl Millner Frančišek Močnik Tvan Moravec Jožef Nežmah Leopold Neumari Valter Obreht Franc, ml.
Padli:
Kramerič Štefan Krašovec Jožef
Lešnik Rudolf Ločičnik Ivan Malek Franc Mandl Ludvik Mejovšek Rajmund Nunčič Erili
2.	č razred.
54	učcnci.
Starešina: Anica Ažman. Odličen:
Potočnik Friderik
Prav dobri:
Papež Stanislav Pere Ivan Petek Ivan Petrovič Otmar Pihlerič Franc Počtarcnko Tvan Polančič Lovro Potočnik Ervin Predan Tvan Rafolt Franc Schmidt Stanko Skačej Franjo Slomšek Štefan Špindler Josip Straus Maksimilijan Šmid Alojz
Dobri:
Peče Danilo Pulko Josip Robič Maksimilijan Schabedcr Josip Mrva Franc
Poprav, izpit:
Olaj Geza Oszifesin Ernest Peroci Milan Plohl Ivan Pukmeistcr Oskar Radi Ivan Rautaša Anton Remer Friderik Repina Anton Schneider Franc Selinšek Branko Selinšck Ljuhan Sichert Anton Simončič Božidar Skcrhinjek Bojan Stanič Milan Strajnšak Anton Strajnšak Ivan Straus Viktor
Sulcer Valter Šalamun Jožef
Padli:
Pavšič Anton Pivec Anton Podgornik Dušan Podgornik Ernest Polak Egon Polič Ferdo Pregrad Karlo Premzl Anton Rataj Silvan Rehhauer Viljem Sahathy Ernest
2.	<1 razred.
51	učenec.
Starešina: Alojzija Veras.
Prav dobri:
Meznarič Bruno Peterca Avgust Sander Engelbert Šebek Levin Štrovs Ljuban Štruc Franc Terpin Zdravko Verbič Ivan Veselič Ivan Vindiš Ivan Vodnik Albin Zorec Leopold Zupanič Alojz Pezdir Stanko
Dobri:
Skribe Franc Šerberič Anton Šibila Srečko Štok Dušan Tobinger Josip Tovornik Aleksander Vadnu Marjan Vaupotič Ivan Verdnik Albin Vivat Emerik Völker Maks Vrešak Ivan Verstovšek Branko Walland Franc Wallis Rajnhold Weber Ervin Wračko Henrik Zalokar Rudolf Zupan Stanko
Poprav, izpit:
Štern Franc Štrfičck Bogomir
Trpin Cvetko Ubler Kurt Valenti Andrej Vršič Matija Zorec Anton Zupančič Slavko Žiberna Ivan Žižmond Srečko Žorž Vladimir Žužej Marko
Padli:
Slamberger Alojz Šturm Branko Terček Vilibald Videc Julij Vogrin Ivan Wrus Josip
3.	a razred.
37 učencev.
Starešina: Ivan Šumi jak.
Odličen:
Gavez Vladimir
Prav dobri:
Blasnik Valter Bödendorfer Rudolf Cebuer Ferdo Cernčec Ivan Čibej Zdenko Dobnik Josip Dolinšek Emerik Erker Ernest Fideršek Ivan Fras Martin Pavletič Rudolf Pctsche Aleksander Sattler Alojz Tomažič Ivan Zupanič Anton
Dobri:
Baumgartner Rudolf Cafnik Albin Čižmck Dušan Datzer Alojz Ferk Dragomil I.ckič Marjan
Poprav, izpit:
Bizjak Vladislav Blatnik Konrad Brence Friderik Kurnik Viktor
Padli:
Bizjak Vekoslav
Bole Alojz Cojbter Josip Curk Slavko Cvetko Feliks Čcrncj Franc Dobnikar Bogomir Do v jak Mirko Dovjak Zvonko Fajdiga Mirko Ferk Ivan
3,	b razred.
42 učenca.
Starešina: Janko Pirc. Odličen:
Kardiuar Ernest Prav dobri:
Leber Karel Požar Boris Iršič Alojzij Janku Božo Janžekovič Miroslav' Janžekovič Zvonimir Jost Stanko Knific Joško Kögl Anton Kopavnik Rajmund Kos Alojzij Košuta Valter Kovačič Franc Kovačič Stanislav Krajnc Viktor Kramberger Ivan
Dobri:
Gradišnik Anton Javornik Stanko Kavur Zlatko Kobljer Stanko Kolenc Dagobert König Jožef Krajnc Maks Kreiner Ivan
Poprav, izpit:
Gonza Josip Grašič Josip Hernach Edmund Jaklič Bruno Jerič Edvard Klemenc Dušan Kokol Karel Korošak Milan Kos Ivan Krese Milan Lampreht Oton Lavrenčič Edvard
Padli:
Sevšck Ivan Hartner Branko Kolar Konrad Krajnc Ivan Leskovšek Milan
3.	c razred.
42 iičrnca.
Starešina: Fran Haberman. Odlični:
Mastinšek Franc Mlekus Srečko Monetti Alojzij
Prav dobri:
Lešnik Josip st.
Lešnik Josip ml.
Likar Dušan Lobnik Franc Lorber Franc Marko Jožef Muraus Štefan Opit Bohuslav Orešnik Emil Petak Rudolf Peterman Ferdinand Podkrižnik Danilo Prešern Franc Pscbunder Alojzij
Dobri:
Letonja Leopold Lopar Janko Mlač Ivan Nendl Ivan Okretič Radivoj Pavšič Ferdinand Pogačnik Vojteb Potočnik Julijan Premzl Josip Primc Vekoslav Rakovec Ivan Rojko Josip
Poprav, izpit:
Maček Franc Mesarič Štefan Peršič Ciril Puppis Slavko Rajtmajer Roman Rak Ivan Reich Viljem Repa Ivan
Padli:
Orešič Ivan Planinc Franc
Plevnik Milan Potisk Mihael Robnik Josip
3.	č razred.
40 učencev.
Starešina: Fran Zorner. Odličen:
Šešek Ferdinand
Prav dobri:
Sollak Alfred Šporn Herman Štelcl Franc Štraus Friderik Šunko Adolf Turk Mirjam Urban Alfred Vavpotič Anton Volhejn Vlastimil Zorko Ivan
Dobri:
Sojer Stanislav Streicher Rudolf Strnad Friderik Šilak Alojzij Štelcar Ivan Trpin Dragotin Tscbarre Ernest Überreich Maks Wippel Karlheinz Zajšek Franc Žvab Stanko
Poprav, izpit:
Sagadin Jurij Senekovič Stanislav Stadler Ferdo Stanglcr Albert Trop Boris Urankar Stanko Weingerl Franc ✓ Weingerl Josip
Padli:
Rom Adolf Rožman Viktor Rozycki Edmund Rudi Vilibald Savinšek Ivan Schorman Franc Sclinšck Franc Simonič Valter Vampel Ernest Welle Pavel
4.	n razred.
41 učenec.
Starešina: Fran Šegula.
Odličen:
Hecl Vilibald
Prav dobri:
Cvilak Martin Erber Avgust Klobučar Stanko Kobalej Valentin Kos Rudolf Krečič Andrej
Dobri:
Barhek Franc Božičev Dragomir Brenčič Albin Čerin Dušan Čižmck Boris Dobrovnik Herbert Farič Ervin Filipič Janez Golob Franc Hadner Anton Hrast Silvo Janžekovič Boris Krasnik Jožef Kunej Leopold Lešnik Egidij Lipnik Josip Nabergoj Vinko
Poprav, izpit:
Ergaver Stanko Fleischhacker Friderik Grizold Ivan Ingolič Rupert Jarc Pavel Kobljar Milan Kovačič Danilo Lederer Viljem Mandl Josip Misson Kamilo Nerat Ludvik
Padli:
Bachlcr Karel Fleischhacker Josip Kovačec Andrej Kuzmin Nikolaj Matjaž Otmar Mukenaucr Anton
4. b razred.	Škorjanec Drago	Vaupotič Stanko
	Štiberc Ivan	Visočnik Josip
43 učenci.	Teichter Srečko	Vogelari Franc
Starešina: Josip Korošec.	Veleč Roman Vouk Alojz	Vogrinec Otmar Zorjau Ivan
	Windisch Feliks	Zorko Slavko
Odlična:	Živec Zdravomir	
Pernat Hrabro		Poprav, izpit:
Polanec Volbenk		
	Dobri:	Pajmon Mirko
Prav dobri :		Pelicon Drago
	Nicfergall Franc	Pocajt Karl
Kričej Franc	Podgoršek Franc	Schaffer Franc
Malovič Črtomir	Podkrižnik Ivan	Schweinzger Kurt
Padar Radoslav	Raj gl Josip	Skledar Josip
Pečar Matej	Riedl Vilko	Skorpik Feliks
Polančič Ivo	Spačil Karl	Škerbinc Franc
Potočnik Štefan	Štiftar Franc	Špurej Franc
Ribarič Ivan	Turk Franc	Štandekar Tomaž
Sadek Emil	Tuš Josip	Vodeb Martin
Popravni izpiti za 4. razred.
Dne 13. junija so se vršili popravni izpiti za oba 4. razreda ter so izpit uspešno položili v 4. a razr.: Ergaver Stanko, Grizold Ivan, Jarc Pavel, Kovačič Danilo, Lederer Viljem, Mandl Josip, Nerat Ludvik in Misson Kamilo. Tri kandidati so bili odklonjeni. V 4. b razr.: Pelicon Drago, Pocajt Karl, Schiiffer Franc, Skledar Josip, Skorpik Felik3, Schweinzger Kurt, Škerbinc Franc, Štan-dekar Tomaž, Spurej Franc in Vodeb Martin.
Zarršni izpit.
Za polaganje završnega izpita se je priglasil v 4. a razredu 31 učenec. Izpit so položili:
Odlično: Ilecl Vilibald.
Prav dobro: Cvilak Martin, Erber Avgust, Ergaver Stanko, Kobalej Valentin, Kos Rudolf, Krečič Andrej in Nerat Ludvik.
Dobro: Barbek Franc, Božičev Dragomir, Brenčič Albin, Čižmek Boris, Dobrovnik Herbert, Farič Ervin, Filipič Janez, Golob Franc, Grizold Ivan. Hrast Silvo, Janžekovič Boris, Kovačič Danilo, Kunej Leopold in Nabergoj Vinko.
Odklonjeni na dva meseca so bili 4 učenci.
Odklonjeni na eno leto so bili 4 učenci.
V	4. b razredu sta se priglasila k završnemu	izpitu 42	učenca, 1 kandidat,
ki je bil lani na 1 leto odklonjen in 1 privatist.	Izpit	so	prestali:
Odlično: Pernat Hrabro in Polanec Volbenk.
Prav dobro: Kričej Franc, Malovič Črtomir, Padar Radoslav, Pečar Matej, Polančič Ivo, Potočnik Stefan, Ribarič Ivan, Riedl Vilko, Sadek Emil, Schiiffer Franc, Scbweinzger Kurt, Skorpik Feliks, Skorjanec Drago, Štiberc Ivan, Teichter Srečko, Veleč Roman, Vodeb Martin, Vogelari Franc, Vogrinec
Otmar, Vouk Alojz, Windisch Feliks, Živec Zdravomir in Polenčič Josip (pri-vatist).
Dobro: Pelicon Drago, Pocajt Karl, Podgoršek Franc, Rajgl Josip, Skledar Josip, Spačil Karl, Špurej Franc, Štandekar Tomaž, Štiftar Franc, Turk Franc, Tuš Josip, Vaupotič Stanko, Visočnik Josip in Zorko Slavko.
Odklonjenih na 2 meseca je bilo 5 učencev.
Preglednica
o rcdovanju koncem šolskega leia 1935 36.
Razred	Število uiencev	Odličnih	Prav dabrili	Dobrih	S popravnim izpitom	Padlih	Neredovanih	”	 Skupaj
I. a	47	3	23	9	5	7	_	47
I. b	45	—	11	17	4	13	—	45
I. c	50	3	16	11	4	15	1	50
I. č	46	1	14	9	16	6	—	46
I. d	4«	—	24	12	4	8	—	48
I. e	50	3	16	7	12	12	—	50
ir. a	55	6	17	13	12	7	—	55
11.1)	53	—	15	11	16	11	—	53
II. c	18	J	11	15	13	8	—	48
II. č	54	1	16	5	21	11	—	54
II. d	51	—	14	19	12	6			51
III. a	37	1	15	6	4	11	—	37
III. h	42	1	16	8	12	5	—	42
III. c	42	3	14	12	8	5	—	42
III. č	40	1	10	11	8	10	—	40
IV. a	41	1	6	17	11	6			41
IV. b	43	2	15	15	' 11	—			43
17 j	792	27	252	107	173	141	1	792
IMayodila za pričetek: šolskega leta 1936 37
Učenci, Iti jim je dovoljen popravni izpit iz enega ali dveli predmetov, polagajo ta izpit dne 29. avgusta od 8. do 12. ure. Prijave za popravne izpite naj izročijo dotični učenci vsaj do 15. avgusta g. upravitelju. Vsaka prijava mora biti kolkovana s kolkom 5 Din in tolikokrat po 10 Din, kolikor je popravnih predmetov. Tiskovine za prijave dobijo učenci ob priliki razdelitve letnih izpričeval pri svojih starešinah. Kdor se dne 29. avgusta ob 8. uri ne bi javil, se smatra, da je odstopil od izpita.
Šolsko leto 1936-37 se prične 1. septembra z dokončnim vpisovanjem, ki traja do vštevši 3. septembra. Pri vpisu «e mora vsak učenec izkazati z izpriče-valom o dovršenem prejšnjem razredu. V prvi razred se smejo vpisati učenci, ki so brez »labe ocene dovršili 4. razred osnovne šole. Njih starost ne sme presegati 14 let. Starostna meja novih učencev je za drugi razred 15, za tretji 16 in za četrti 17 let. Učenci, ki že drugič niso dovršili kakega razreda, izgubijo v smislu zakona za meščanske šole pravico za nadaljnje šolanje na meščanski šoli. Če tak učenec še ni zadostil šolski dolžnosti v smislu zakona za narodne šole, se mora vpisati v osnovno šolo.
Poleg izpričevala mora pri vpisu vsak učenec predložiti potrdilo o višini davkov, ki jih plačujejo roditelji ali skrbniki. Če ima učenec lastne dohodke, se mora tudi za te izkazati s posebnim potrdilom. Prav tako je potrebno za roditelje ali skrbnike posebno potrdilo za morebitno stalno plačo in posebno za posestva ali druge stalne dohodke. Vsako potrdilo mora biti kolkovano s kolkom za 20 Din. Kdor ima v šolali več otrok, si mora preskrbeti prepis potrdila in ga kolkovati z 10 Din. Za vpis več otrok v isti zavod zadostuje samo eno potrdilo. Potrdila izdajajo pristojni davčni uradi. Državnim, banovinskim in občinskim uradnikom izda potrdilo urad, ki izplačuje prejemke. Učenci, ki plačajo njih roditelji manj nego 300 Din davka, so šolnine oproščeni, izkazati se pa morajo vzlic temu z gori navedenim potrdilom. Za učence, katerih roditelji imajo po več otrok v šoli, plačajo za prvega otroka, oz. za otroka v višji vrsti šole popolno, za ostale otroke polovično šolnino. Finančni zakon za leto 1934-35 določuje v § 17., da plačajo učenci meščanskih šol polovico šolnine po III. skupini, to je:
za	letni	davek	nad	300	do	1.000	Din	se	plača	50	Din	šolnine,
za	letni	davek	nad	1.000	do	3.000	Din	se	plača	75	Din	šolnine,
za	letni	davek	nad	3.000	do	5.000	Din	se	plača	100	Din	šolnine,
za	letni	davek	nad	5.000	do	10.000	Din	se	plača	150	Din	šolnine,
za	letni	davek	nad	10.000	do	20.000	Din	se	plača	250	Din	šolnine,
za	letni	davek	nad	20.000	do	50.000	Din	se	plača	400	Din	šolnine,
za letni davek nad 50.000 Din se plača 650 Din šolnine.
V	prej navedenem slučaju večih otrok znaša torej polovična šolnina za meščanske šole 25, 37.50, 50, 75, 125, 200 in 325 Din.
Brez potrdila o plačanem davku in brez vplačane šolnine je vpis nemogoč. Ker so se doslej baš radi tega kazale pri vpisovanju velike zapreke, naj si roditelji in skrbniki v lastnem interesu že v teku počitnic preskrbijo napomi-nana potrdila in naj ne čakajo do poslednjega trenotka, ko so uradi v tem pogledu preobremenjeni.
Pri vpisu mora plačati vsak učenec tudi prispevek za zdravstveno zaščito v znesku 20 Din. Prav tako mora izročiti po vpisu od roditeljev točno izpolnjeno in s 5 Din kolkovano prijavo na posebni tiskovini, ki se dobi v knjigarnah.
Disciplinski predpisi za učence meščanskih šol veljajo tudi za dobo
Vsa nadaljnja navodila o otvoritveni službi božji in' o pričetku rednega pouka bodo razvidna na šolski deski.
počitnic,
V'