HiPIEf Podarite : iska/nife ST. 32 - LETO 61 - CELJE, 21.4.2006 - CENA 300 SIT -1. IZIDOR KRIVEC BRANI CELJSKE MESNINE ZIDANSEK: PODŽUPAN ALI DIREKTOR? Mercator Opekarniška 9. Celje petek, 21. april 2006, od 16.30 ure dalje IGRALNICA USTVARJALNICA sobota, 22. april 2006, od 10. do 14. ure city center Celje ďůtednik Lahko si srečen tudi ti! <5, o Vsak si zasluži malce sreče, mar ne? V Mercatorju radi osrečujemo, zato vam med 8. aprilom in 8. majem pri blagajnah izbranih prodajaln z živili podarjamo kuponček, s katerim lahko sodelujete v nagradnem žrebanju za privlačne nagrade: - LCD televizor Samsung LE 32R51B za razvajanje ob najbolj romantičnih filmih in adrenalinskih športnih prenosih, - treking kolo Highlander Nakamura za sproščena popotovanja in vitalno telo, - darilni paket Beautique za lepši in negovan vsakdan. Oddajte kuponček v vaši najljubši Mercatorjevi prodajalni z živili na celjskem in koroškem, 12. maja pa se nam ob 17. uri pridružite na zaključnem nagradnem žrebanju v Mercator Centru Celje. Mercator BIL USODEN DIM IZ KRUŠNE PEČI CELJE Želite da so vaša okna bolj varna in hkrati vaš prostor prezračevan tudi ko so zaprta? ( prezračev MIK d. I., Gaji 42b, Celje "NOVA" OKN A prednost jo v kvaliteti 080 12 24 www. mik-ce.si Pričakujemo vas v Celju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti in Izoli. 9770353734051 lOGODKI «VITEĐNIK BOJANA AVGUŠTINČIČ UVODNIK Slabi časi za knjige šele prihajajo? V tem tednu je zagotovo med največkrat slišanimi besedami beseda knjiga. In z njo povezana tarnanja in zaskrbljenost nad tem, da ljudje vse manj beremo, da zvesto spremljevalko skozi življenje vse bolj zanemarjamo. Čeprav statistični podatki kažejo drugače. V osrednji celjski knjižnici so, na primer, prav zadovoljni z izposojo knjižničnega gradiva, ki iz leta v leto narašča. Hvala bogu, bi lahko rekli in se hkrati vprašali, kaj si ljudje pravzaprav izposojajo in ali ne zahaja v knjižnico le določen krog ljudi. Toda če mislimo, da je knjiga danes v krizi, se motimo, kajti glede na napovedane davčne reforme slabi časi zanjo v resnici šele prihajajo. Drži, da je slovenska knjiga z 8,5-odstotno davčno stopnjo med najbolj obdavčenimi v Evropi, toda še hujše posledice za domačo založniško dejavnost bi imela napovedana uvedba enotne, 20- ali celo 22-odstotne davčne stopnje. Zato ni čudno, da so napovedane reforme med kulturniki, in tudi med drugimi, požele veliko neodobravanja. Povsem razumljivo, če vemo, da bi morali knjige (in druge proizvode, za katere danes velja znižan 8,5-od-stotni DDV) zaradi višjega davka podražiti, posledično bi se zmanjšala tudi prodaja knjig, zlasti manjše založbe pa bi se znašle v likvidnostnih težavah ...Da so takšne črnoglede napovedi povsem upravičene, potrjujejo države, ki se soočajo ali so se z 20- ali večodstotnim DDV-jem. Tak primer je bila Hrvaška, kjer so bile knjige v času Tudmanove vlade obdavčene po 20-odstotni stopnji, vendar je kasnejša Račanova vlada obdavčitev povsem odpravila, saj je ugotovila, da je imela katastrofalne posledice za založniško dejavnost. Podobno je na Slovaškem, kjer tako založniki kot kupci knjig tarnajo, da enotna davčna stopnja nikakor ni prava rešitev. Bomo v Sloveniji kljub slabim izkušnjam drugih držav (vsaj na področju kulture) z enotno davčno stopnjo rinili z glavo skozi zid? Ali bo politika vendarle doumela, da knjig, brez katerih Slovencev kot naroda ne bi bilo, ne gre enačiti z obrtnimi izdelki? Še več: kulturnemu ministrstvu bi moral biti eden glavnih ciljev in temeljnih smotrov ukinitev DDV-ja za knjige. Le tako bi dosegli, da bi ljudje bolj pogosto zavili v knjigarno in iz nje prišli s polno vrečko literature. Danes bomo sicer lahko okusili, kaj pomeni kupovati knjige brez DDV-ja, kar je tudi tematsko vodilo letošnjih dnevov knjige. Žal bo jutri spet vse po starem. Na knjige in njihov položaj se bomo verjetno spet spomnili šele ob letu osorej, ko bomo vnovič zaskrbljeni ugotavljali, da nam za dobro knjigo ponavadi zmanjka časa, denarja in še česa. KRATKI SLADKI Inovacija V povezavi dveh obravnavanih tem na zadnjem celjskem mestnem svetu bi bister inovator kaj hitro našel genialni odgovor in imenitno sinergijo. Glede na to, da Celje kandidira za evropsko kulturno prestolnico in da hkrati ne ve prav dobro, kako speljati dokapitalizacijo družbe TRC Celjska koča, je rešitev na dlani. Poslovanje TRC Celjska koča naj prenese na Zavod za kulturne prireditve in turizem Celeia in kulturno prestolnico spelje na novi Celjski koči. Za pol milijona pridobljenih evrov bi ji kaj lahko prizidali manjšo operno hišo. Za zagon't Med razpravo o dokapitalizaciji nove družbe TRC Celjska koča so celjski mestni svetniki kar veliko govorili o potrebnih zagonskih sredstvih za to družbo. Iz klopi, kjer so razpravo spremljali zaposleni v občinskih strokovnih službah, se je zato kaj hitro zaslišalo vprašanje, kaj so pravzaprav zagonska sredstva. Medklic iz ozadja je to hitro pojasnil: »Zagonska sredstva so tista, ki jih neka novo nastala družba dobi za zagon't!« novitednik M mw.novitednik.com »Zaslužki« prostovoljcev V Festival prostovoljstva mladih sta se vključili Mestni občini Velenje in Celje - Velenjski prostovoljci za pomoč otrokom iz Srebrenice V Sloveniji letos že sedmo leto organizirajo praznovanje ob mednarodnem dnevu mladih prostovoljcev, ki ga v svetu praznujejo 15. aprila. Praznovanje je namenjeno promociji prostovoljnega dela mladih, os-veščanju javnosti o pomenu in vrednosti prostovoljnega dela ter zahvali vsem mladim prostovoljcem za nesebično delovanje. Letos so praznovanje razširili v Festival prostovoljstva mladih. Ta vključuje vehko zanimivih prireditev, ki so se v različnih krajih Slovenije začele že v torek in se bodo končale jutri, pri čemer je osrednjo javno prireditev včeraj v Ljubljani organizirala Slovenska filantropija. Na Celjskem sta se v festival vključili Mestni občini Velenje in Celje. Velenjčani so predstavitvi možnosti, namena in ciljev prostovoljnega dela namenili sredino dogajanje. Pripravili so strokovno srečanje mladih prostovoljcev in dijakov ter razmišljali o vrednosti »S prostovoljnim delom veliko >za-sliižimoi, predvsem se zbujamo boljši,« pravi študentka Jasmina Im-širovič. prostovoljnega dela. Posebej so k sodelovanju povabili vse, ki jih veseli delo z ljudmi in so pripravljeni podariti nekaj svojega časa ljudem, ki doživljajo življenjske stiske. Popoldne so se na Titovem trgu predstavile posamezne organizacije, ki se ukvarjajo s prostovoljnim delom. Tako je bilo mogoče spoznati prostovoljce šolskega centra, Hospica, mladinskega cen- tra, medobčinske zveze prijateljev mladine in mladinskega sveta, pri čemer je k sodelovanju vabil tudi Rokometni klub Gorenje. Mladi so se pomerili v različnih športnih aktivnostih - svoje misli so tudi zapisali na zid prostovoljstva. »Včasih je dobro biti pomemben, toda še pomembneje je biti dober,« je na zid zapisal tudi župan MOV Srečko Meh, ki je govoril o upanju, ki ga vzbujajo mladi s svojim delom. Knjige za novo knjižnico V Velenju je posebej izstopala stojnica Bošnjaškega mladinskega kulturnega društva (BMKD), ki v Velenju že drugo leto zbira različno pomoč. Akcijo zbiranja humanitarne pomoči tokrat izvajajo ob pomoči Mladinskega in Šolskega centra Velenje. Poleg oblačil, obutve in šolskih potrebščin zbirajo tudi knjige. »Naše društvo skrbi za ohranjanje kulture, da ne pozabimo, od kod izhajamo in kdo smo,« je Knjižna tržnica knjigarne Antika Knjige en dan brez DDV-ja V Celju so v teh dneh pripravili številne prireditve ob dnevih knjige. Organizatorji so Osrednja knjižnica Celje, knjigarna Antika in Mestni kino Metropol. Namen dnevov knjig je knjigo približati tudi tistim, ki jih sicer pot nikoli ali zelo redko zanese med knjižne police. Že na daleč opazna je pokrita knjižna tržnica pred Mestnim kinom Metropol, kjer nudijo knjige s 30- do 70-odstotnim popustom, nekatere prodajajo tudi po simboličnih cenah. Slovenske knjige so namreč med najbolj obdavčenimi v Evropi, saj smo z 8,5-odstotno davčno stopnjo na knjige kar na četrtem mestu. Bolj obdavčene so le knjige na Slovaškem, Danskem in v Avstriji, medtem ko knjige na Hrvaškem in še v nekaterih drugih državah sploh niso obdavčene. Knjiga brez DDV-ja je tudi tematsko vo- dilo tokratnih dnevov knjige. Tako bodo danes nekatere slovenske založbe ponudile nakup knjig brez DDV-ja. Za svojo promocijo so ta teden poskrbeli tudi v Osrednji knjižnici Celje, kjer še danes in jutri nudijo brezplačno včlanitev v knjižnico, pri čemer upajo, da bo letošnja akcija vsaj tako uspešna kot lani, ko so vpisali več kot sto novih članov. BA, foto: GK poudarila predsednica Jasmina Imširović. »Ukvarjamo se z raznimi prostovoljnimi, športnimi, literarnimi in drugimi dejavnostmi. Med naše aktivnosti sodi zbiranje knjig za knjižnico v Čeliču, mestu s 13 tisoč prebivalci v Bosni, ki nima svoje knjižnice. Če bomo zbrali tri tisoč enot ne glede na naslov, jezik ah avtorje, bo mesto dobilo donacijo od tamkajšnjega ministrstva za kulturo.« Akcijo bodo v nedeljo popoldne izvajali v MC in do konca aprila v šolah ŠC. Center za socialno delo Celje in Celjski mladinski center pripravljata danes Festival prostovoljstva, na katerem bodo podelili tudi nagrade natečaja za naj prostovoljce. Osrednjo prireditev pripravljajo na dvorišču Celjskega mladinskega centra danes med 11. in 14. uro. Ob 13. uri bo celjski župan Bojan Šrot podelil priznanja vsem prostovoljcem natečaja ter tri glavne nagrade. Natečaj so izvajali med učenci in dijaki osnovnih in srednjih šol Mestne občine Celje ter občin Dobrna, Štore in Vojnik ter prostovoljci do 26. leta, ki v šolskem letu 2005/06 delujejo na območju Upravne enote Celje. V okviru festivala se bodo prostovoljci danes predstavili tudi s kulturnimi, plesnimi, z glasbenimi in drugimi točkami. Prav tako se bodo predstavile organizacije, ki na območju Celja, Dobrne, Vojnika in Štor v svoje programe vključujejo mlade prostovoljce in ki bodo mladim prikazale aktivnosti in možnosti za njihovo vključitev v prostovoljsko delo ter jih osveščale o pomenu takšnega dela. V BMKD pripravljajo še posebno akcijo za 527 otrok iz Srebrenice, ki nimajo staršev ali drugih družinskih članov in živijo v sirotišnicah. V Velenju so pred dnevi organizirali predstavitev knjige sarajevskega novinarja Senada Hadžifejzo-viča Vojna v živo, vtorek, 25. aprila, ob 19. uri jo bodo predstavili tudi v celjski dvorani Union. Izkupiček bodo namenili za šolanje srebre-niških shot. US, PM aka^ni^e city center Celje iwátednik s 3 KJE SO NAŠI POSLANCI? Plinsko napenjanje NOW ODKI Zidanšek na udaru Celjski podžupan ne more biti hkrati tudi direktor javnega podjetja Predsednik komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos je včeraj obvestil javnost, da je komisija ugotovila nezdružljivost funkcij celjskega podžupana Marka Zidanš-ka. Zidanšek je polpoklicni podžupan - štiri ure dnevno je zaposlen v občinski upravi in štiri v občinskem javnem podjetju Javne naprave, ki ga vodi. Komisija za preprečevanje korupcije je zato Zidanšku postavila 30-dnev-ni rok, v katerem mora prenehati opravljati eno od obeh funkcij. Marko Zidanšek Marko Zidanšek je s sklepom komisije seznanjen in pravi, da bo v določenem roku prekinil funkcijo polpo-klicnega podžupana in ostal zgolj nepoklicni podžupan, kar naj bi po njegovem mnenju zadostilo zahtevam komisije za preprečevanje korupcije in njenega predsednika Draga Kosa. »Seveda bom spoštoval sklep komisije in, tako kot je v izreku sklepa tudi napisano, prenehal opravljati funkcijo podžupana kot poklicnega funkcionarja. Ostal pa bom podžupan, vendar bom funkcijo opravljal nepoklicno,« je sklep komisije včeraj komentiral Zidanšek. Njegov komentar je sicer zelo kratek, a tudi jasen. Zidanšek pojasnjuje, da ob 4-urni zaposlitvi v občinski upravi za določilo zakona ni vedel, ne potrebuje pa 30-dnevnega roka za ukrepanje. Pravi, da se bo že v ponedeljek odjavil kot polovično zaposlen funkcionar v mestni upravi in se zaposlil za polni delovni čas kot direktor Javnih naprav. Ali bo to zahtevam komisije in zakonodaje zadostilo, pa bomo videli v naslednjih dneh. BRST Študentsko-dijaška črna sreda Na Kongresnem trgu se je v sredo na pobudo organizatorja, Študentske organizacije Slovenije (ŠOS), na opozorilnem protestu zbrala desettisočglava množica študentov in dijakov iz vse Slovenije. S protestnim shodom so izrazili nestrinjanje z napovedanimi vladnimi gospodarskimi in socialnimi reformami, ki naj bi odločilno vplivale na socialni položaj mladih ter otežile pogoje študija. Protest je podprla tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije. ŠOS je sicer že 28. marca predsedniku vlade Janezu Celjski mestni svet je po dolgotrajni razpravi in po hitrem postopku le sprejel odlok o ustanovitvi agencije KSSENA, ki bo skupna energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško, s sedežem v Velenju. Gre za agencijo, ki si je po vzoru podobnih več kot 400 tovrstnih evropskih Janši poslal pismo s trinajstimi zahtevami -študij brez šolnin za študente, ki niso zaposleni, sprejem sistemskega zakona o štipendiranju in dvajset tisoč novih Štipendij, ohranitev študentskega dela, višje subvencije za prehrano, dosledno uresničevanje bolonjske reforme, pet tisoč novih študentskih postelj, ureditev položaja študentskih družin in invalidov, zaposlitev pol leta po diplomi, ohranitev posebne davčne olajšave, kakovostnejše visoko šolstvo z ustanovitvijo neodvisne javne agencije za kakovost, brezplačni javni pre- agencij za cilje postavila zmanjševanje energetske odvisnosti, povečevanje in zavarovanje razpoložljivih zalog domače energije, ustvarjanje novih delovnih mest in izboljšanje kakovosti okolja. Evropska unija močno spodbuja nastajanje tovrstnih agencij, zato bo tudi to v zagonskem času treh let podprla s 47 odstotki za de- voz, več sredstev za visoko šolstvo in izboljšanje zdravstvene oskrbe. V zvezi s tem so želeli z vlado podpisati sporazum, v katerem bi opredelili rešitve na teh odprtih področjih. V vladi so dopis odstopili ministru za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Juretu Zupanu, ki naj bi prevzel koordinacijo in pripravil besedilo dogovora med vlado in ŠOS. O tem, koliko študentov iz celjske regije se je udeležilo opozorilnega shoda, je težko podati natančno oceno, saj jih veliko študira ravno v Ljubljani. So se pa sredinega protesta po besedah predsednika Kluba študentov občine Celje El-visa Cvikla udeležili vodstvo in ožji funkcionarji kluba, tako da klub v sredo ni imel uradnih ur. »V klubu podpiramo zahteve ŠOS, katerega del tudi smo. Glede na to, da je šlo za opozoril- lo potrebnega denarja, pod pogojem, da bo agencija delovala vsaj še pet let. Področje dela bo agencija našla predvsem pri učinkovitejši rabi razpoložljivih energetskih virov, kar naj bi prispevalo k za 15 odstotkov nižji porabi energije do leta 2015. Agencija naj bi bila izključno neprofitna organizacija, ki bo delovala za potrebe Io- ni protest, še nismo organizirali posebnih prevozov v Ljubljano, čeprav smo naše člane in študente opozarjali ter seznanjali s stališči ŠOS. V nadaljevanju bomo videli-, kako se bodo zadeve razpletle. Sredin protest je bil dobro organiziran, uspešen, udeležba je bila res velika. Naj na tem mestu opozorim, da bi napovedane reforme močno okrnile obštudijske programe, ki jih nudimo svojim članom. Te so prav tako pomembne, ne le sam študij. Še vedno smo namreč finančno v veliki meri odvisni od prihodkov, ki jih študenti prispevajo z delom preko študentskih servisov, katerih delovanje bi nova zakonodaja omejila. Sicer pa bi moralo biti v interesu vseh, da se študentom omogočijo dobri pogoji za študij,« je povedal Cvikl. POLONA MASTNAK kalnih skupnosti in skrbela tudi za prijavljanje na projekte, financirane z javnim denarjem. Ustanovitev agencije so ob Celju že podprli v Mestni občini Slovenj Gradec, konec meseca bo o tem odločala še Mestna občina Velenje. Celje bo triletno zagonsko delovanje agencije stalo dobra 2 milijona tolarjev letno. Rok imate dovolj, pameti izglasujte, karkoli hočete. Gornji citat je odraz živahnosti razprave na sredini izredni seji parlamentarnega odbora za okolje in prostor, ko so se poslanci lotili italijanskih načrtov, da v Tržaškem zalivu zgradijo dva terminal za tekoči plin. Eden naj bi stal v morju približno 500 metrov od slovenskih ozemeljskih vod, drugi pa na kopnem v bližini Žavelj pri Trstu. Čeprav sta se tako opozicija (sklic izredne seje so predlagali v LDS), kot koalicija strinjali, da mora Italija Sloveniji priznati pravico do presoje čezmejnih vplivov na okolje in čeprav obe strani načeloma ne podpirate njune gradnje, pa je vztrajanje opozicije, da se je vlada oziroma predvsem ministrstvo za zunanje zadeve prepozno odzvalo po objavi italijanskih namer, sprožilo nekaj ostrih odzivov. Franc Sušnik Na obrambne okope vlade sta se postavila celjska Franca, poslanca Jazbec in Sušnik. Prvi je opozicijo in predstavnike civilne družbe, ki so bih vabljeni na sejo odbora, okrcal, da ne poslušajo predstavnikov vlade, zaradi česar ponavljajo svoje trditve brez dejstev, kar je po njegovem za državni zbor nesprejemljivo. »Mislim, da bo slovenska civilna družba svoje cilje dosegla samo s podporo vlade in ne z delovanjem proti vladi, kar se ta trenutek da rahlo zaznati,« je opozoril štorski župan. »Glede na to, da je poslanski klub LDS v razloge za sklic nujne seje navedel nekaj hudih obtožb, predlagam predlog sklepa, da odbor podpre dosedanje in načrtovano ukrepanje vlade v zvezi s terminaloma,« je Sušnik posegel v razpravo in seveda sprožil proteste opozicije, med drugim tudi Gantarjevo opazko o rokah in pameti. A je ta imel prav vsaj kar se tiče rok, saj je koalicija gladko podprla Sušnikovo pohvalo dela vlade. Zgodba o terminalih se je začela 10. februarja, ko je tržaški II Picolo objavil obsežen članek o namerah dveh mednarodnih družb, da se lotita gradnje vsaka svojega sicer ne vem, gospod Sušnik, Pavel Gantar, LDS terminala, ob katerih bi pristajali tankerji z utekočinjenim plinom, tega segrevali v plinasto stanje in nato shranjevali v rezervoarje in pošiljali v plinsko omrežje. Zaradi zimskih zapletov pri oskrbi s plinom iz Rusije so načrti dobili podporo deželne vlade Furlanije Julijske krajine, ki je v projekt kopenskega terminala celo vstopila kot partnerica. Na slovenski strani je objava načrtov sprožila buren odziv javnosti, predvsem zaradi morskega terminala. Ta naj bi povzročal ohlajevanje morja, zaradi čiščenja cevi plinovoda z varekino naj bi onesnaževal morje, posegel bi v plovni režim Tržaškega zaliva, povečal bi se promet velikih tankerjev in s tem možnost trka ter večjih ekoloških nesreč. Terminala bi bila lahko tarča za teroriste. Pri tem so se sklicevali na napad iz leta 1972, ko so palestinski teroristi zažgali del naftnega terminala v Trstu. Javnost je zaskrbela tudi domnevna pozna reakcija zunanjega ministrstva, ki je šele teden dni po objavi v tisku in po odzivih slovenskih medijev zbralo ustrezne podatke. Ta čas so v Italiji že stekli postopki za pridobivanje soglasij lokalnih skupnosti, zaradi česar so se nekateri bali, da bo Slovenija zamudila roke za vključitev v postopek pridobivanja dovoljenj in bosta terminala zgrajena. Predstavniki zunanjega ministrstva zagotavljajo, da Slovenija ni še ničesar zamudila in ima še dovolj časa, da se vključi v presojo okoljskih vplivov. Na ministrstvu za okolje in prostor so medtem od Rima zahtevali in tudi dobili dokumentacijo o načrtih obeh podjetij ter se lotili njenega preučevanja, hkrati pa zagotavljajo, da bo naša država uporabila vsa pravna sredstva in mednarodne konvencije, ki so ji na voljo. Tako naj bi sedaj državi oblikovah protokol o skupni strateški presoji načrtov za oba terminala ter o njunih okoljskih vplivih, kar je oranje ledine tudi na ravni Evropske unije. »Gre za problem, ki se dotika celotne slovenske javnosti. Naše reakcije morajo biti odločne in jasne, za negativno stališče pa je po moji oceni več kot dovolj tudi drugih argumentov. Gre namreč za degradacijo bivalnega okolja in turizma ter problematiko varnosti pomorskega prometa. Okoljsko ministrstvo lahko z ekološkega vidika dokaže nesmiselnost projektov, diplomacija pa je tista, ki mora reči odločen ne,« je Jakob Presečnik (SLS) strnil tiho razmišljanje večine. SEBASTUAN KOPUŠAR ICABELSKI IIMTERNET IZBERITE SVOJO HITROST mesečna naročnina že od 2.990 Sit / mesec ( € 12,48 ) - neomejen dostop 24 ur/ dan - učenci, dijaki, študenti ter invalidi imajo še dodatne ugodnosti Za dodatne informacije pokliďte : 03 42 88 112, 03 42 88 119 e-mail : internet@cekabel.net Dostop do kabelskega interneta možen v Celju in Štorah Mlada Slovenija v Celju Mlada Slovenija, podmladek NSi, pripravlja jutri (v soboto) v Celju posvetovanje in proslavo 5-letnice svojega delovanja. V Narodnem domu bodo mladi razpravljali o prihodnosti in vlogi podmladka, dotaknili se bodo vprašanja prepovedi točenja alkohola mlajšim od 18 let in omejitvi vstopa v nočne klube za mlajše od 15 let. O Študentskem delu, njegovih pozitivnih in negativnih lastnostih in o zaposlitvi mladih pa se bodo pogovarjali pri temi mladi in delo. Slavnostni govornik na srečanju, ki ga bodo zvečer s svojimi nastopi popestrili tudi Nina Pušlar, Maja Slatin-šek in Anžej Dežan, bo predsednik podmladka, Robert lic. Pričakujejo tudi udeležbo podpredsednikov stranke, poslancev, ministrov in drugih gostov. BS l\le zgolj še ena agencija 4 DOGODKI SOV! TEDNIK Celje bo kandidiralo Podpora želji, da bi bilo Celje leta 2012 evropska prestolnica kulture Pred torkovo sejo mestnega sveta v Celju je mestni odbor Nove Slovenije že dopoldne predstavil pobudo, da bi bilo Celje leta 2012 evropska kulturna prestolnica. Nekaj ur pozneje je predlog soglasno podprl tudi mestni svet. Kot smo že poročali, bo Celje kandidiralo za slovensko mesto, ki si bo kulturno prestolnico Evrope delilo z enim od portugalskih mest. Odločitev pa pomeni, da se bo že doslej znanim kandidatom -Mariboru, Ptuju in Ljubljani priključilo tudi Celje. To ima zaradi svoje zgodovine, povezane s Celjskimi, pa z dogodki v času prebujanja narodov, s svojo industrijsko tradicijo, zemljepisno lego in tradicijo mesta kulture dobre možnosti. Seveda pa je treba pripraviti temeljit program, s katerim bo Celje lahko kandidiralo najprej na državnem razpisu za izbor slovenskega mesta, ki bo leta 2012 evropska prestolnica kulture. Povabilo k uradnim kandidaturam naj bi še letos, predvidoma že septembra, objavilo slovensko kulturno ministrstvo, ki bo Evropski uniji predlagalo ožji izbor svojih kandidatov, predvidoma dve mesti. O tem, katero bo izbrano za kulturno prestolnico Evrope leta 2012, pa bo najpozneje v letu 2008 odločila posebna komisija EU, ki jo sestavlja sedem članov evropskih institucij in šest članov države kandidatke. Evropska poslanka Ljudmila Novak, ki je članica evropskega odbora za kulturo in izobraževanje, se je udeležila dopoldanske predstavitve pobude celjske NSi in poudarila prednosti za mesta, ki so izbrana za evropsko prestolnico kulture. Ob pol milijona evrih, ki jih dobijo od unije, se namreč - po izkušnjah iz avstrijskega Gradca in irskega Korka - za tretjino poveča letalski promet, močno naraste turistični obisk mesta, vključno z nočitvami, število kulturnih prireditev v mestih se skoraj pod- voji. »Pri prijavah pa je treba paziti zlasti na to, da projekt podpira celotno mesto, da so jasne povezave med kulturo in gospodarstvom in to ne le v letu, ko je mesto kulturna prestolnica, da v programu sodelujejo vsi, med kulturniki pa tako poklicni kot ljubiteljski, da je jasna podpora lokalne skupnosti in tudi države, da so v programu maksimalno izkoriščeni že obstoječi kulturni objekti in da ni v načrtih preveč novogradenj,« je poudarila Novakova. Sama močno podpira kandidaturo kateregakoli mesta z vzhoda Slovenije, saj bi to močno preusmerilo turistične tokove iz zahodne in južne Slovenije v ta del države. Kandidatura Celja je smotrna in bo zanesljivo tudi močna, čeprav naprimer Ptuj, kjer projekt pripravljajo že dlje časa, prav nič ne zaostaja. TUdi celjski svetniki so se ob predstavitvi projekta nekoliko bali forsiranja Ljubljane, ki si, kljub temu, da je že sodelovala v evropskem mesecu kulture in da bo v času predsedovanja Slovenije uniji prava evropska prestolnica, tudi močno želi po- stati prestolnica kulture. Tehtnico na celjsko stran lahko prevesi le temeljit program, s katerim bo Celje lahko kandidiralo na državnem razpisu. In, kot so pou- darili tudi svetniki, pripravljenost, da mesto za potrebe kulture močneje razveže svojo proračunsko malho. BRANKO STAMEJČIČ Prihaja Zeleni Jurij Potrditev za CERO Približuje se 17. tradicionalno Jurjevanje v Laškem. Tudi letošnji sprevod Zelenega Jurija bodo pripravili učenci in učitelji Osnovne šole Primoža Trubarja in Etno odbor Jureta Krašov-ca Možnar. Zeleni Jurij s spremstvom bo po laških ulicah krenil v ponedeljek ob 9.30 izpred osnovne šole in pot nadaljeval po Trubarjevem nabrežju proti pivovarni, po Pivovar-niški ulici, Trubarjevi ulici na Aškerčev trg in se po Mestni ulici skozi občinsko dvorišče vrnil na šolsko igrišče. Tam se bo prireditev nadaljevala z rajalnimi in pastirskimi igrami, iz nabranih darov pa bodo pripravili posebno jed - cvrtnjak (pečena jajca in špeh). Ob zaključku bodo izbrali še najdaljši in najbolj trobeč rog. Pri jurjevanju bo sodelovalo okrog 300 otrok nižje stopnje OŠ z njihovimi učitelji in vodstvom šole. Dekleta, ki si bodo nadela venčke iz rožic, bodo prepevala pesmi, fantje pa bodo zganjali trušč z rogovi in »prdeci«. Letos se jim bodo prvič pridružili tudi učenci podružnične šole iz Rečice, kjer so prejšnja leta sami pripravljali jurjevanje na nekoliko drugačen način. Učenci OŠ Debro pa se bodo na poti v šolo ustavili še v Zdravilišču Laško in v domu Šmohor, kjer bodo pozdravili vse starejše. BA Celjski včeraj in jutri Zaključil se je javni arhitekturni natečaj Celjski včeraj in jutri, s katerim je Mestna občina Celje v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije iskala najboljše rešitve, ki bi povezale nekaj temeljnih celjskih razvojnih ciljev. Osnovni cilji natečaja so zahtevali rešitve in povezave Knežjega dvorca s Starim gradom preko sotočja Savinje in Voglajne in s ciljem oživljanja teh lokacij in starega mestnega jedra. Stroka se je na razpis odzvala zelo primerno in z velikim zanimanjem. Kakšne rešitve so ponudili mestnim oblastem, pa bo mogoče videti na priložnostni razstavi. Odprli jo bodo v ponedeljek ob 18. uri v prostorih opuščene knjigarne Naša knjiga na Stanetovi ulici v Celju. Gre le za priložnostno razstavo kot zaključek natečaja, ki ji je za to priložnost prostor ponudil novi lastnik, celjski gradbinec Stanko Božičnik. Razstavo, ki je po pripovedovanju članov komisije in tistih, ki so jo že videli, res nekaj izjemnega, bodo v poletnih mesecih ponoviti tudi na ulicah mesta. BRST Celjski mestni svetniki so v torek potrdili investicijski program za drugo fazo gradnje območnega centra za ravnanje z odpadki (CERO). Ta je zdaj v fazi priprave razpisne dokumentacije, gradnja bo stala 30 milijonov evrov, dobri dve tretjini bo prispevala evropska unija, preostanek pa država iz energetskih taks in 23 v projektu sodelujočih občin. Toplarna bo imela zmogljivost kurjenja 25 tisoč ton letno, za gorivo bo uporabljala preostanek mehansko in biološ- ko obdelane lahke frakcije komunalnih odpadkov, dehi-drirano blato s celjske čistilne naprave in plin. Naprava za mehansko in biološko obdelavo odpadkov bo letno predelala 61.500 ton odpadkov. V njej bodo biološko obdelali preostanek odpadkov, ki jih bodo ločili na lahko in težko frakcijo. Slednja bo kot preostanek odpadkov končala na odlagališču odpadkov, lahko pa bodo sežigali v toplarni. Oba objekta naj bi pričeli graditi še letos, poskusno obratovanje pa naj bi se pričelo v letu 2008. BS SLIKOPLESKARSTVO IN POLAGANJE PODOV IZ PLASTIČNIH MAS IN PARKETA '(r % 'i Na podlagi sklepa predsednika stečajnega senata Okrožnega sodišča v Celju SI. 1/2005 z dne 18.4.2006 nad stečajnim dolžnikom Gostilna KONJIČEK, NOVAK STANKO, s.p., Gotovlje 74, Žalec - v stečaju objavlja stečajni upravitelj I. javno dražbo, ki bo 10. maja 2006 ob 15. uri v sobi 106/1 Okrožnega sodišča v Celju, Prešernova 22 pod sledečimi pogoji: 1. PREDMET PRODAJE: nepremičnine vi. št. 1565 k.o. Gotovlje - do nerazdelne 1/2, to je pare. št. 522/ " " " - travnik v izmeri 460 m2, stanovanjska stavba v izmeri 50 m2 in emičnine vi. št. 1547 k.o. Gotovlje - do nerazdelne 1/2, to je pare. št. 472/ travnik v izmeri 134 m2, stanovanjska stavba v izmeri 50 m2, obneje je obseg nepremičnega premoženja, kije predmet prodaje, razviden 2. NAČIN PRODAJE Vse nepremično premoženje se prodaja po načelu »videno - kupljeno«. Premoženje se prodaja do nerazdelne 1 /2 nepremičnin. 3. IZKLICNA CENA Izklicna cena znaša 7.165.200,00 SIT in je določena na podlagi cenilnega poročila za nepremičnine iz avgusta 2005. 4. POGOJI IN PRAVILA JAVNE DRAŽBE Pogoji in pravila javne dražbe so v celoti objavljeni na oglasni deski sodišča ter ía spletni strani www.stina-ps.si. na vpogled pa so tudi pri stečajnem upravitelju. Ogled premoženja in cenilnih poročil je možen vsak delovni dan od 10. do 1' in sicer po predhodnem dogovoru s stečajnim upraviteljem Rudolfom Krámcem, tel. it. 03 492 58 40. www.novitednik,com Predstavitve kandidature Celja za evropsko kulturno prestolnico v letu 2012 je pripravil mestni odbor Nove Slovenije, udeležila pa se je je tudi evropska poslanka Ljudmila Novak. Za čisto in prijazno Dravinjo V projektu celovitega urejanja porečja Dravinje se je povezalo 8 občin Porečje Dravinje je drugo najpomembnejše območje za belo štorkljo in tretje za vodomca. Poslovni sistem FORI Prešernova c. 1a, Velenje Vabi k sodelovanju več nadpovprečnih oseb v svojem znanju na strokovnih področjih, ki želijo sodelovati pri pripravi in izvedbi zahtevnih gradbenih projektov doma in v tujini, se vključevati v procese organizacijskega in tehnološkega prestrukturiranja podjetja, ki bo konkurenčno na domačih in tujih tržiščih ter se permanentno izobraževati in predlagati tudi svoje inventivne rešitve. 1. Odgovorne vodje del (m/ž) vgje ng/pgg,- vodenje, organizacija in kontrola dela gradbene operative nadzor nad izvajanjem del ter kontrola izvedenih del sodelovanje z investitorji in nadzornimi organi od vas pričakujemo: VII. ali VI. stopnjo izobrazbe gradbene smeri 5 oz. 7 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih strokovni izpit za pooblaščenega vodjo gradbišč 2. Vodje projektov (m/ž) vaše naloge: koordiniranje in kontrola dela gradbene operative nadzor nad izvajanjem del ter kontrola izvedenih del sodelovanje z investitoiji in nadzornimi organi od vas pričakujemo: VII. ali VI. stopnjo izobrazbe gradbene smeri 5 oz. 7 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih strokovni izpit za pooblaščenega vodjo gradbišč 3. Vodja kamnoloma (m/ž) yg$e nplçgç: koordiniranje in kontrola dela v kamnolomu nadzor nad izvajanjem del ter kontrola izvedenih del sodelovanje z zunanjimi institucijami od vas pričakujemo: VII. ali VI. stopnjo izobrazbe rudarske ali druge ustrezne smeri 5 oz. 7 let delovnih izkušenj na enakjh ali podobnih delih strokovni izpit za rudarskega vodjo strokovni izpit po zakonu o graditvi objektov 4. Mlade gradbene inženirje 386 03 42 51 115, httpj/www.; bu tema, stvar, ki se je ne gre držati. A si je po določenem času premislila, poskusila in rezultat je več kot očiten. Kakšna je torej zdrava prehrana pri hujšanju? Prvo pravilo: tudi če hujšate, ne smete stradah. Odvisno od vaših začetnih kilogramov in dela, ki ga opravljate, morate dnevno zaužiti od 1.600 do 2.800 kilokalorij. Ampak kdo bo šel za vsak grižljaj šteti kalorije? Strokovnjald so v ta namen »pogruntali« čimbolj enostaven način štetja, omislili so si enote. Ženske, ki pri svojem delu pretežno sedijo, in starejši, fizično manj aktivni moški in ženske, dnevno potrebujejo za zdravo hujšanje 1.600 kilokalorij oziroma 19 enot (Jcaj so, malo kasneje). Otroci, odraščajoča dekleta, aktivne ženske in moški, ki pri svojem delu pretežno sedijo, potrebujejo dnevno 2.200 kilokalorij, odraščajoči fantje in telesno aktivni moški ali zelo telesno aktivne ženske 2.800 kilokalorij ali 34 enot. Če zaužijete premalo kalorij, začnete poleg maščob izgubljati mišično maso, kar ni zaželeno že zato, ker ravno ta »pokuri« največ energije. In zdaj k čudežnim enotam. Za pravilno hujšanje lahko dnevno zaužijete 10-16 enot škrobnih živil (kosmiči, kruh, riž, krompir), 2-4 enote sadja, 3-5 enot zelenjave, 2-4 enote mleka ah mlečnih izdelkov, 2-5 enot mesa ah mesnih izdelkov ter čim manj maščob in sladkorja. Kaj pravzaprav je ena enota? Pri škrobnih živilih je tO na primer pol rezine kruha, 2 žhci miislija, srednje velik krompir ah 2 zvrhani žlici kuhanega riža, kaše ali testenin. Pri zelenjavi ena enota predstavlja eno srednje veliko skodehco solate, lonček kuhane ali sesekljane zelenjave, 1 del zelenjavnega soka. Enota sadja je na primer srednje velik sadež, jogurtov lonček jagod, borovnic, 1 del sadnega soka. Enota mlečnih živil predstavlja 2 del mleka, tri žlice skute, trikotnik šira. Enota më-sríih živil pa je na primer polovica zrezka, 2 rezini puste šunke, pol hrenovke. Meso pa lahko zamenjate tudi s stročnicami ali jajci, pri čemer enota predstavlja 4 žlice kuhanega fižola, leče ali soje ter eno jajce. Predlagamo vam, da si naštete enote na veliko prepišete ter obesite na hladilnik ali kam drugam v kuhinjo. Kmalu boste že na pamet znali kombinirati enote in Takole danes izgleda Monja Strnad, ki je lani izgubila 25 kilogramov. tako na enostaven način računali, koliko lahko na dan pojeste, da boste vseeno -zdravo hujšali. ROZMARI PETEK Preverjen trik tedna Za vsak obrok si vzemite čas. Tudi če jeste sami, si mizo in pogrinjek lepo pripravite (kot to ponavadi naredite le za kakšen obisk). Časopis ter ostale moteče dejavnike odstranite in uživajte ob hrani. Tako vam bodo oči in želodec pravočasno sporočili, da so siti. Jemo in hujšamo Puranove prsi v zelenjavnem objemu Sestavine: 4 puranovi zrezki iz pu-ranjih prsi (1 zrezek naj tehta od 100-150 g), 2 žlici olivnega olja, 1 mlada čebula, 1 rdeča paprika, 1 zelena paprika, 2 srednje veliki bučki, 125 g paradižnikovih pelatov, sol, poper, pe-teršilj, sveža bazilika, vejica rožmarina, timijan. Priprava: čebulo operite in jo zreži-te na obročke, papriko očistite in jo narežite na trakove, bučke zrežite na kocke. Puranove zrezke operite in jih dobro osušite s papirnato brisačo. V teflonski posodi segrejte žlico olivnega olja in na njem najprej popražite papriko, nato dodajte še bučke in čebulo. Zelenjavo pražite 10 minut, nato dodajte še paradižnikove pelate in kuhajte še 5 minut, nato posolite in poprajte. Na koncu dodajte še nasekljan peteršilj, timijan, baziliko in rožmarin. V drugi teflonski posodi segrejte olje, na olju z obeh strani na hitro pope-cite zrezke, ki jih po okusu posolite in poprate. Priloga 250 g graham testenin, ki jih skuhate po navodilu proizvajalca. Solata Sestavine: regrat, nasekljan česen, kuhan krompir, 1 trdo kuhano jajce. Regrat operite, dodajte krompir in nasekljan česen, okisajte in dodajte malo bučnega ali ohvnega olja, zmešajte in na koncu na solato naribajte trdo kuhano jajce. JANA GOVC ERŽEN Kaj sodi na zdrav krožnik? Ne da bi se hvalili, ampak naša skupina hujšar-jev iz tedna v teden izgublja kilograme kot po maslu (ups, maslo, če hujšate, uživajte le v zmernih količinah) . Na tokratnem srečanju, na katerem smo podrobno spoznavali vsebino zdravega krožnika, so se nam tokrat izjemoma pridružili še člani radijske skupine, ki so »zadevo« prav tako zelo resno vzeli, obiskala pa nas je tudi Monja Strnad, lanskoletna udeleženka skupinskega hujšanja. Kakšna je Monja po letu dni, si lahko ogledate na sliki, ki pove prav vse. Tukaj zato ne bomo izgubljali besed (pravzaprav črk), povemo pa vam, da se je Monji, podobno kot se bo najbrž zdelo tudi vam, zdrava prehrana zdela bolj ali manj ta- POZOR, HUD PES Dan OF Sem tip človeka, ki ob jutranjem vstajanju stežka pomisli na kakšen stavek hei-deggerjanskega tipa, zakaj sploh je bivajoče, zakaj ni raje nič, in tudi ne zanima me, ali je bit statična ali dinamična. Zame je bistvo življenja zjutraj drugačno kot opoldne, opoldansko bistvo pa se bistveno razlikuje od popoldanskega. Najprej je na vrsti kava, ob njej šele začnem premišljevati, če ni tako, imam dan pokvarjen. No, ne ravno pokvarjen, ampak dnevni naboj ni ravno hvale vreden. Obstajajo pa ljudje, ki že navsezgodaj funkcionirajo povsem drugače. Že zjutraj začnejo razglabljati o temah, ki se mi ne zdijo življenjsko pomembne, vsaj zjutraj ne, pač pa so po svojem značaju nekakšne ideologije v malem. V tem smislu tudi vidim smisel jutranjih molitev in pri-dnšanj Bogu, prava mala jutranja pokora, ki vernika ves Čas opozarja na resnost njegovega bivanja. Slednje mi je tuje, že bivanje samo se mi zdi namreč precej resna zadeva, ne vidim razloga, da bi to še poudarjal. Tako sem neko jutro, željan jutranjega kofeta, naletel na nekega znanca, ki je prisedel h gostilniški mizi in me začel utrujati s prazniki in njihovim pomenom. Govoril je o dveh tipih praznikov, tistih tradicionalnih in tistih, ki rušijo, kot se je izrazil, naravni ritem prostih dni. Ni treba poudarjati, da me je zamoril pri ko-fetu, pri čemer je začel politizirati nà temo, ki je sploh ne maram. Končala sva seveda pri politični polarizaciji, pri pomenu NOB inko-laboracionizmu. Dan OF oziroma dan upora proti okupatorju se mu je zdel praznik, ki ruši naravni ritem praznikov, zdel se mu jekot uvod v komunistično revolucijo, medtem ko je na 1. maj še pristajal kot na nekakšno miloščino tistim, ki svet vidijo kot boj med družbenimi razredi. Na to temo se seveda znova vnemajo razprave najbolj uglednih slovenskih strokovnjakov, katerih misli delujejo, seveda zaradi spolitiziranosti teme, precej jalovo in politično ko-nOtirano in spričo tega precej neverodostojne za širšo javnost glede na stroko, pravzaprav stroke. Vrnimo se na- Piše: MOHOR HUDEJ mohorh@hotmail.com zaj, v čas, ki ga je Emir Ku-sturica v svojem Undergroundu prikazal v nekaj kadrih, na eni strani Slovence in Hrvate, ki mahamo okupatorjem, in na drugi strani s prizori bombardiranj Beograda aprila 1941. April 1941, tri tedne pozneje, praktično štirinajst dni po kapitulaciji stare jugo vojske, se začne organizacija odpora, zasnovana tudi s strani krščanskih razumnikov, da ne pozabimo dejstev; reakcijski čas je v danih razmerah fenomenalen. Iskrena domo-ijubnost. Podobno se je dogajalo tudi drugod po Evropi, formirale so se različne organizacije različnih usmeritev, za primer vzemimo Poljsko, kjer je tamkajšnja vlada v izgnanstvu organizirala odpor, hkrati pa ga je tudi komunistična stranka, ki je po vojni podobno kot pri nas prevzela oblast, tisti kleni borci vladnega odpora pa so v glavnem padli v znameniti varšavski vstaji. Taktika Sovjetov se je obrestovala, po vojni opozicije praktično ni bilo več. Pri nas je bilo drugače, že kmalu so bivše provládně vojske stopile ria napačno stran in številna pogajanja, ki so jih mimogrede povedano pokroviteljsko vodili Angleži, so se iztékla v smer, kijev veliki meri zaznamovala našo nadaljnjo usodo, državno usmeritev. Neizbrisno dejstvo je, da so si v določenem trenutku nekateri izbrali težjo pot v letih vojne in srečno končali na strani zmagovalcev, drugi pa so svojo zmoto najverjetneje skozi leta spoznavah z grozo pred prihajajočim časom. Zato je dan upora proti okupatorju eden izmed najpomembnejših praznikov Slovencev, predvsem kot opomin, da umirimo konje in zjutraj v miru popijemo kavo brez politikantstva, ker je življenje že v svojem bistvu precej zapleteno. Kavo spijmo pod enotno zastavo. CEUE j t CMCelje cesre mostovi cëub d.d. V večstanovanjskem kompleksu Uvada Šentjur pri Celju prodamo: • 5 dvoetažnih stanovanj v četrtem nadstropju in mansardi v izmeri 136,20 m2 • 9 garaž v izmeri 2,9 m « 5,6 m Kupcem stanovanj nudimo pomoč pri pridobitvi ugodnih dolgoročnih kreditov za nakup stanovanj. Za vse dodatne informacije pokličite na tel. 03 42 66 586 ga. Matejo KOMPOŽ. Leto s presežkom Mestna občina Celje lani gospodarila z 209 milijoni tolarjev proračunskega presežka Celjski mestni svetniki so potrdili zaključni račun občine za lani, pri čemer so bili posebej veseli prvega proračunskega presežka po dolgih letih. Mestna občina je lani ustvarila 9,5 milijarde tolarjev prihodkov ali slabih 400 milijonov manj od plana. Največ prilivov v proračun j e bilo iz davčnih prihodkov oziroma od dohodnine, pa tudi od dobre prodaje premoženja, posebej stavbnih zemljišč (1,4 milijarde tolarjev). Iz proračunske malhe so odšteli 9,3 milijarde tolarjev in tako je pod črto zaključnega računa občine ostalo 209 milijonov tolarjev presežka, ali drugače, namesto predvidenih dobrih 140 milijonov primanjkljaja so pridelali dobiček, za razliko od leta 2004, ko so pod črto zapisali 419 milijonov tolarjev primanjkljaja. Svetniki, posebej še Jo- že Turnšek, ki je pripravil pravo majhno analizo lanskega gospodarjenja občine, so bili z dosežki zadovoljni, saj kljub presežku investicijska dejavnost občine ni zastala (3,4 milijarde tolarjev), premoženje pa se je povečalo za skoraj 2,5 milijarde tolarjev. »Še več, v štirih letih mandata tega mestnega sveta se je premoženje občine povečalo za 9 milijard ali za celoletni proračun,« je bil zadovoljen Turnšek. Kljub temu pa ob obravnavi proračunskega zaključnega računa ni šlo brez neprijetnih vprašanj in ugotovitev. Svetnik Zdene Podle-snik je negodoval zaradi pre-poceni prodanih delnic Celjskega sejma. Svetnik Jože Bu-čer pa se je spraševal, za katere objekte je šlo dobrih 700 milijonov proračunskega denarja, saj ti objekti niso našteti. Vprašal je, kako je z naložbo v Osnovno šolo Frana Kranjca na Polulah in z gradnjo osrednje knjižnice ter kje je prikazana dobra milijarda tolarjev, ki jo bo v naslednjih letih občina odštela za nakup nekdanje stavbe Ko-vinotehne. Prav tako ga je zanimalo, kako je z vrednostjo zemljišč, ki jih je občina vložila v izgradnjo Tehnopo-lisa in podobno. Nad odličnem zaključnim računom občine, ki ga je pohvalil tudi nadzorni odbor občine, je tako ostala senca. Odgovorov na zastavljena vprašanja z izjemo dejstva, da se šola Frana Krajnca po koncu šolskega leta za dobro leto seli v stavbo Kovinotehne in d. knjižnici čakajo na gradbeno dovoljenje za rušenje stavbe, kjer bo v prihodnjih letih zrasel prizidek, ni bilo. Svetniku Bučerju jih bodo posredovali naknadno - pisno. BRST Za direktorja Požežnik Novi direktor celjske poklicne gasilske enote bo Janko Požežnik, ki bo petletni mandat pričel 1. maja. Na razpis so se prijavili štirje kandidati, tudi dosedanji direktor Jože Spevan. Vsi so pripravili tudi dober program dela, občinska komisija za imenovanja pa je med dvema povsem enakovrednima kandidatoma - Spevanom in Požežnikom - predlagala slednjega. Tudi z utemeljitvijo, da bo Spevan po izračunih predsednika komisije Mira Terbovca že julija izpolnil pogoje za upokojitev. Svetniki so sicer tej utemeljitvi nasprotovali, saj ne more biti razlog za neimenovanje, vseeno pa so, ob vzdržanih glasovih svetniške skupine LDS, za novega direktorja potrdili Janka Požežnika, Celjana, zdaj zaposlenega na ministrstvu za obrambo, tudi znanega rokometnega sodnika in delavca, ki že 15 let opravlja vodstvena dela in naloge. Fotografijo platane iz leta 1909 hrani Osrednja knjižnica Celje. Celjska platana drevo leta Zavod za gozdove Slovenije bo letošnji dan Zemlje prvič obeležil tudi z razglasitvijo drevesa leta. Na celjskem območju bo to slovita javorolistna platana pri železniški postaji v Celju. Mogočno drevo, ki je zavarovano kot naravni spomenik, je še posebej zaslovelo potem, ko se mu je umaknila nova, sodobna prometnica, kar je edinstven primer v Sloveniji in o čemer smo poročali že večkrat, nazadnje v prejšnji številki Novega tednika. Ob načrtovanju rekonstrukcije glavne prometne poti iz Celja proti jugu je namreč to drevo stalo ravno sre- di trase bodoče razširjene ceste. Kljub temu, da je od leta 2002 zavarovano kot naravni spomenik, je bilo na začetku precej verjetno, da bo moralo drevo »v imenu razvoja« pasti, podobno, kot bo kmalu padla veličastna bukev pri ljubljanski Operi. Vendar je vztrajanje naravovars-tvenikov spodbudilo načrtovalce ceste k preseganju ustaljenih vzorcev, kar je platano rešilo. Zapišimo še, da so jo na tem mestu posadili člani celjskega olepševalnega društva okoli leta 1880. Platana je še danes zelo vitalno drevo z bujno in slikovito razraslo krošnjo. V viši- no meri okoli 25 metrov. Ko bo drevo v naslednjih dneh ozelenelo, bo razvilo liste s skupno površino okoli 1600 m2. Z njimi bo letos prestre-glo več kot tono prašnih delcev in oddalo količino kisika, ki bo zadoščala za dihanje desetim Celjanom. Platana pred železniško postajo bo ob letošnji razglasitvi za drevo leta obeležena tudi s posebnimi predstavitvenimi tablami, ki sta jih skupaj pripravila celjski enoti Zavoda za gozdove Slovenije in Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave v sodelovanju z Mestno občino Celje. BRST Poenotenje v stranki Celjski območni odbor DeSUS je v torek gostil predsednika stranke in obrambnega ministra Karla Erjavca. Izmenjavi informacij je sledilo poenotenje stališč do nekaterih ključnih vprašanj, ki se odpirajo na državni ravni. Tako so se udeleženci pogovora strinjali, da ne podpirajo uvedbe enotne davčne stopnje, bolj so naklonjeni tako imenovanemu Krajnčevemu modelu, ki predvideva tri davčne razrede. Posebej so izpostavili, da je treba okrepiti nadzor nad prodajo državnega premoženja preko obeh državnih skladov, pri kadrovanjih v vodstva družb in nadzorne svete pa nasprotujejo zamenjavam uspešnih. Pri očitkih koalicijskih partnerjev, da poslanci DeSUS v državnem zboru ne glasujejo disciplinirano, poudarjajo, da podpirajo vse odločitve, ki izhajajo iz koalicijske pogodbe, pri ostalih pa lahko imajo tudi drugačno mnenje. Glede državnih obveznosti do Nata so menili, da je treba sicer spoštovati sprejete obveznosti, pozoren pa je treba biti pri napotitvah naših vojakov na mirovne misije. Ob tem so podprli zamisel, da bi odločitve o tem moral sprejemati parlament. Najdlje so se zadržali ob razpravi o paketu pokojninskih reform in se odločno zavzeli za obrambo doseženih pravic. Ob tem so posebej kritizirali nedavne izjave, da so tu potrebni odločnejši rezi, saj podatki kažejo, da se delež pokojnin v bruto domačem proizvodu znižuje, četudi število upokojencev raste. BS Kaj ob železniški nesreči? Celjska izpostava Uprava RS za zaščito in reševanje je včeraj dopoldan javno predstavila regijski načrt zaščite in reševanja ob železniški nesreči. V vrsti že poprej predstavljenih načrtov zaščite in reševanja se zdi prav slednji še posebej pomemben, saj je celjsko območje prepredeno z železniškimi tiri, Celje samo pa je . eno od pomembnejših železniških vozlišč v državi. Podrobno izdelan načrt opredeljuje vse postopke v primeru večjih železniških nesreč in tudi vse sodelujoče v postopkih reševanja. Načrt si lahko ogledajo vsi zainteresirani na spletni strani http://www.urszr.si (»podportali izpostav« pod »ce-lje« pod »regijski načrti zaščite in reševanja«). BS Domicil za slepe literate Celjski mestni svet je soglasno in z aplavzom podelil domicil slepim in slabovidnim literatom Slovenije, organiziranim v Združenju prijateljev slepih Slovenije. Delo združenja vodi znani Celjan, nekoč ugleden ekonomist, danes pa slepi pisatelj Zvonko Pěílič, ki se je za podelitev domicila svetnikom ganljivo zahvalil. V okviru podeljenega domicila bo občina literatom zagotavljala prostore za njihovo delo v Celju in nujni protokol, njihove programe dela pa bo sofinancirala v okvirih vsakoletnega razpisa za sofinanciranje kulturnih projektov v občini. BS 6* úánšž Odpira se bližnji pogled v vesolje Astronomsko društvo Saturn bo jutri odprlo astronomsko opazovalnico na vrhu Podružnične osnovne šole Trje v Galiciji. Na odprtje, na katerem bo možno tudi opazovanje nočnega neba s teleskopi, so vabljeni vsi, ki jih zanima, kaj vse se razprostira v širnem vesolju. Prireditev ob odprtju opazovalnice se bo začela ob 17. uri. Nato bodo odprli razstavo fotografskih in digitalnih posnetkov nočnega neba, ki so jih posneli Člani društva Saturn. Člani društva so pripravili tudi potopisno in astronomsko predavanje o Sončevem mrku, ki so si ga ogledali konec marca v Turčiji. Zagotovo najbolj zanimivo pa bo opazovanje nočnega neba, seveda v primeru jasnega vremena, ki bo sledilo po 20. uri. Obiskovalcem bo na voljo več teleskopov, ki omogočajo globok pogled v vesolje. Opazovati je tako moč planete, plinaste meglice, zvezdne kopice, pa tudi druge galaksije, ki so od nas oddaljene več milijonov svetlobnih let. Zagotovo ste si že kdaj zaželeli vsaj malce pokukati daleč stran in jutri bo za to idealna priložnost. Do opazovalnice lahko pridete z avtocestnega odcepa za Žalec v smeri proti Velenju. ŠO Veselje s skupino Ave Na turnejo po Avstraliji so se v torek odpravili nekateri slovenski glasbeniki, med njimi tudi velenjska skupina Ave, ki bodo do 7. maja nastopili v 12 slovenskih klubih ter verskih in kulturnih središčih v različnih avstralskih mestih. Velenjčani, ki so tudi nosilci turneje, so na gostovanje povabili Heleno Blagne, Roberta Goterja in Vinka Šimeka. Skupino Ave sestavljajo Mišo MelanŠek, Leon Ferme, Sergej Škof-ljanec, Matej Kovše in vodja skupine Rajko Djordjevič, tudi direktor VTV Vaše televizije. Člani legendarne skupine se na turnejo po Avstraliji odpravljajo ob izidu svojega albuma, ki bo izšel pri založbi Dallas. Turnejo Veselite se z nami! podarjajo slovenskim rojakom v Avstraliji ob 15. obletnici slovenske samostojnosti, v Avstraliji pa se začenja danes v Slovenskem društvu Planica v Wollongongu. US Mega koš bodo iz Velenja preselili v Žalec oziroma na Polzelo. - Št. 32 - 21. april 2006 Poklon Zemlji Mega koš za odpadke Učenci oziroma dijaki treh eko šol, OŠ Polzela in Žalec, ter Tehniške in poklicne strojne šole iz Šolskega centra Velenje, so v petek pred velenjskim In-tersparom postavili mega koš iz odpadnega materiala. Izdelava mega koša je eden izmed projektov oziroma korakov za pridobitev eko zastave v tekočem šolskem le- tu, gre pa za slovenski nacionalni projekt eko šola kot način življenja. Velenjčani so letos prvič pridobili eko zastavo, v Žalcu in na Polzeli pa jo z različnimi dejavnostmi le še potrjujejo. Mega koš je zgrajen kot paviljon, v njem pa so koši iz odpadne embalaže. Z njim želijo učenci in dijaki opozoriti mimoidoče na problem, ki nastaja zaradi odpadkov, ter pozva- ti k omejevanju uporabe različne embalaže. »Želimo, da začnejo ljudje razmišljati o odpadni embalaži in odpadkih, ki predstavljajo problem za cel planet,« je poudarila Andreja Špajzer v imenu organizatorjev. Mega koš bo nekaj časa stal v Velenju, nato pa ga bodo preselili pred pol-zelski in kasneje še žalski Mercator. US railocelji "jgsJJJ "www.radíocelje.com Ob dnevu Zemlje so v Žalcu izpostavili ribnik Vrbje, v Mozirju bodo skavti jutri zaprli trg, v Velenju pa so pripravili konferenco o varovanju okolja 22. april je razglašen za dan Zemlje. Praznovanje se je začelo leta 1970 v ZDA kot enodnevni dogodek, namenjen okoljskemu oza-veščanju in učenju o škodljivih posledicah onesnaževanja. V praznovanje so se na različne načine vključili v mnogih krajih Savinjske in Šaleške doline. V Žalcu so dan Zemlje počastili z razstavo fotografij, posvečeno ribniku Vrbje in njegovim zakladom. Vrben-ski ribnik namreč nudi prebivališče številnim rastlinskim in živalskim vrstam, skrite lepote pa je s fotografskim aparatom iskal samostojni raziskovalec in ornitolog Milan Vogrin. Tematsko razstavo Ribnik Vrbje - skriti zakladi pred vrati so odprli sinoči v Medobčinski matični knjižnici v Žalcu, poleg avtorja pa so jo predstavili še naravoslovci in člani društva Radoživ. Jutri se bodo dnevu Zemlje poklonili v Mozirju, tamkajšnji skavti pa pripravljajo prav posebno akcijo Zakaj v trg z avtomobilom? Ohranimo mozirsko lipo čisto!. Glavnina akcije bo dopoldne na mozirskem trgu, ki bo v tem času zaprt za promet. S tem bi skavti radi Učenca OŠ Šoštanj m i, da je mogoče namesto z avtomobilom priti v trg tudi peš, s kolesom ali še kako drugače - jutri dopoldne, na primer, z brezplačnim »konjskim taksijem«, ki bo vozil po trgu. Skavti bodo delili letake z vsebino o okolj-ski problematiki, pripravili pa bodo tudi ulično razstavo o onesnaževanju. Na teden okolja bodo mimoidoče opozarjale tudi v ta namen izde- lane lipe, ki jih bodo postavili v trgu in okolici. V Velenju so se dnevu Zemlje poklonili s konferenco Varovanje okolja za naš razvoj, ki sta jo pripravila Društvo za kakovost in ravnanje z okoljem ter Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica Velenje. V kulturnem programu, ki so ga izvedli učenci OŠ Šoštanj, so prikazali vpliv medijev in informiranja na oblikovanje zave- sti, v tem primeru ekološke odgovornosti. Ob tem so predstavili tudi nagrajene plakate na temo ekologije. Tematika konference je bila okoljevars-tvena zakonodaja, še posebej pa implementacija IPPC direktive. Tako predavatelji kot ostali udeleženci so ob zaključku sodelovali na okrogli mizi Šaleška dolina - kompetenční center za ekologijo?. JM, US Zdravstvena postaja Rimske Toplice Za bolezen si moraš vzeti čas Zdravstvo v Laškem in Rimskih Toplicah se sooča z veliko prostorsko problematiko, na kar pristojni že dolgo opozarjajo. V občini Laško menijo, da bi morala biti nova zdravstvena postaja v Rimskih Toplicah zgrajena v naslednjem mandatu, medtem ko je širitev oziroma nadgradnja zdravstvenega doma v Laškem precej zahtevnejši zalogaj. Zdravstvena postaja v Rimskih Toplicah deluje v stari preurejeni stanovanjski hiši, medtem ko je zobna ambulanta nameščena v preurejenem stanovanju v bloku. »Dejstvo je, da so prostorske kapacitete v Rimskih Toplicah tako v splošni medicini kot v zobozdravstvu neprimerne za opravljanje dejavnosti, na kar opozarjamo že vrsto let. Poleg tega se v zadnjih letih hkrati s širitvijo zdravstvenih programov srečujemo s prostorskimi problemi tudi v Laškem, kar predstavlja resno oviro pri nadaljnjem razvoju in Širjenju osnovne zdravstvene dejavno- sti. Nekatere pomembne programe osnovnega zdravstva tako izvajamo v kletnih prostorih, ki so bili namenjeni skladiščenju, rezervam in arhivu,« pravi direktor Zdravstvenega doma Laško Marko Ratej. Krajani in zdravstveni delavci si za izgradnjo nove zdravstvene postaje v Rimskih Toplicah, kjer bi bila v primernih prostorih združena splošna in zobozdravstvena dejavnost, prizadevajo že vrsto let. Po besedah Rateja je trenutno morda še najbliže uresničitvi možnost pridobitve prostorov v obnovljenem zdravilišču. Prostorski problem v Rimskih Toplicah bodo zaenkrat nekoliko omilili z adaptacijo stanovanja nad ambulanto, s tem da bodo en prostor v stanovanju namenih za različne potrebe delovanja zdravstvene postaje. V naslednjih letih pa bo morda na zemljišču nad OŠ Antona Aškerca začela rasti nova zdravstvena postaja. »Letos bomo pridobili projektno dokumentacijo, izgradnja pa je vsekakor stvar prihodnje- ga mandata. Parcela za novo zdravstveno postajo je že v prostorskih aktih, tako da ni nobenih zadržkov, da ne bi dobili tudi gradbenega dovoljenja. Vsekakor pa bo treba začetek gradnje prilagajati tudi morebitnim razpisom zdravstvenega ministrstva za sofinanciranje. Zakaj ne bi poskusili dobiti nekaj sredstev od države? Mislim, da bodo ta projekt v naslednjem mandatu lahko spravili pod streho. Veliko težje bo po moje s širitvijo laškega zdravstvenega doma, kjer je edina možnost širitev v višino, pri čemer je treba najprej preveriti, ah je 30 let star objekt za kaj takega sploh dovolj močan, trden. Ko so ga zidali, zagotovo niso računali na to. Zato mislim, da bo to resnejši zalogaj kot v Rimskih Toplicah,« razmišlja laški župan Jože Rajh. Poleg tega občani opozarjajo tudi na dolge čakalne vrste, zlasti v Rimskih Toplicah, kjer si moraš po besedah krajanov za bolezen vzetí čas. BOJANA AVGUŠTINČIČ Konjeniki po Poti treh blagoslovov Odbor za konjeništvo pri Zavodu Odon Jurklošter v soboto ob 10. uri pripravlja prvi konjeniški pohod po Pod treh blagoslovov. Konjeniki bodo s svojim pohodom obenem obudili spomin na zgodovino in zanimive zgodbe, povezane s kartu-zijani, predvsem z Veroniko Deseniško in Friderikom. Veronika naj bi bila pokopana ravno v j urkloštrski kar-tuziji, kjer so nedavno tudi odkrili prostor, za katerega lahko z veliko verjetnostjo tr- dijo, da je mesto njene grob- Pohod, ki bo posvečen tudi prihodu kartuzijanov v dolino Gračnice, so poimenovali Pot treh blagoslovov, ker se bodo konjeniki ustavili na treh zanimivih pomnikih zgodovine in prejeli tri blagoslove - blagoslov konja, blagoslov konjenika in blagoslov za njuno sožitje in sožitje z naravo, ki nas obdaja. Pot bodo konjeniki začeli pri kamnitem konju v skalovju, ki je tudi menihe usmeril v dolino Gračnice, in jo nadaljevali mimo drugega kamnitega konja vse do domačije, ki je popotnim menihom nudila zavetišče, danes pa je znana po zdravilnih zeliščih. Pot bodo sklenili v Jurklo-štru, kjer si bodo ogledali kar-tuzijansko cerkev in samostan s številnimi skrivnimi prehodi, ki so bih tudi kraj pribežališča Veronike in Friderika. Vsak od udeležencev bo za spomin prejel medaljon blaženega Odona. BA Spominsko obeležje dr. Niku Kuretu Ob letošnjem prazniku Občine Dobje v juliju bodo v vrtu pri hiši v Lažišah postavili spominsko obeležje dr. Niku Kuretu, ki je med drugim napisal tudi Praznično leto Slovencev, ki je leta 1989 izšlo v dveh debelih knjigah. Dr. Niko Kuret se je 24. aprila 1906 sicer rodil v Trstu, gimnazijo je obiskoval v Celju, ves čas delovne dobe pa je bil aktiven na različnih umetnostnih inštitutih v Ljubljani. Ob stoletnici rojstva velikega Slovenca, ki je s svojimi zapisi ohranil bogato zgodovino slovenskih šeg in običajev, se ga bodo na poseben način spomnili v občini Dobje. Žena dr. Nika Ku-reta je bila doma v Lažišah, kjer sta živela v poletnih mesecih. Zlasti starejši krajani se dr. Ku-reta spominjajo kot živahnega gospoda, ki se je zanimal za mnoge običaje na terenu. Kar Tajnik Občine Dobje Franci Leskovšek (levo) in župan Franci Salobir z osnutkom bodočega spominskega obeležja dr. Niku Kuretu dvajset let je bil aktiven pri po- Ob tem bodo v gasilskem do- sredovanju v Ljubljani, da so mu pripravili še razstavo izda- končno izboljšali in uredili ce- nih knjižnih del dr. Nika Kure- sto iz Dobja skozi Lažiše proti ta, razmišljajo pa tudi o zbra- Jurkloštru. Veliko Kuretovih nih zapisih spominov domači- del je nastalo prav v Lažišah, nov na premnoga srečanja z ug- kjer bodo na vrtu hiše postavi- lednim Slovencem, ki je umrl li spominsko obeležje, ki ga je leta 1995. že izdelal Ivan Vrečko iz Štor. TONE VRABL Štipendije so, zanimanja pa ne V Šentjurju so od 7,5 milijona tolarjev, ki so se od ustanovitve pred dobrima dvema letoma stekli v občinski štipendijski sklad, porabili le dva milijona. Glede na večno pomanjkanje denarja na vseh koncih in krajih je.to če nič drugega -nekoliko nenavadno. Predsednik komisije Jože Artnak je v poročilu na občinskem svetu poudaril, da bi si želeli več zanimanja, tako da bi lahko štipenditorji izbirali med upravičenimi prošnjami. Tako pa je takih vlog malo, mladi pa se kot vse kaže za deficitarne poklice ne izobražujejo prav veliko. Svoje so dodala še precej stroga merila, ki naj bi zagotavljala, da financirajo mlade iz lokalnega okolja, ki bi v njem tudi ostali. Svetniki so podprli predlog, da v prihodnje štipendiranje razširijo še na mojstrske izpite. V pravilnik pa bodo uvedli tudi nekatere druge novosti s katerimi bodo omenjene štipendije lahko višje in tudi širše dosegljive. Kot so ugotovili, trenutno stanje na tem področju ni idealno, je pa velik korak na poti dolgoročnega načrtovanja kadrov in posledično vzpodbujanja pozitivne gospodarske klime. ST O g S pu P tU p < p Za strokovno podporo in edukacijo uporabnikov I naših diagnostičnih sistemov v zdravstvenih domovih in bolnišnicah po Sloveniji lahko tudi pripravnik/-ca Pričakujemo: • Komunikativno osebo • Izobrazbo (mag.farm.), (univ.dipl.biokem.), (dipl.inž.lab.biomed.) • Aktivno znanje angleškega jezika • Poznavanje dela z računalniki v okolju MS Windows • Vozniški izpit B - kategorije > Možnost zaposlitve za nedoločen čas • Dinamično delovno okolje • Izobraževanje doma in v tujini • Stimulativni osebni dohodek • Službeno vozilo DADE BEHRING Prošnjo pošljite v 8. dneh Podružnica v SLOVENIJI od objave oglasa! P.P. 8, 3230 Šentjur wivw.dadebehring.com Barbara_Sanca@dadebehring.com Šmarskemu bazenu grozi za obletnico zaprtje - Priprave na novogradnjo Kopaliišču S seje občinskega sveta Bistrice ob Sotli, kjer se strinjajo z ustanovitvijo medobčinskega inšpektorata - skupaj s Podčetrtkom ter brez Kozjega, izključena pa ni niti ohcet s Smarčani. V Bistrici soglasno za inšpektorat Občinski svet Bistrice ob Sotli se strinja z ustanovitvijo medobčinskega inšpektorata v južnem delu Obsote-lja. Svetniki so se tako po prvi obravnavi odločili na zadnji seji, kjer so odločitev sprejeli soglasno, do zadnje obravnave pa bodo pripravili le še nekaj dopolnitev. Po novem bi namreč ustanovili medobčinski inšpektorat zgolj s Podčetrtkom, brez Občine Kozje, kjer trdijo, da si inšpektorja zaradi težkega gospodarskega položaja ne morejo privoščiti. V Podčetrtku so občinski svetniki odločitev (prav tako v prvi obravnavi) že sprejeli, za razliko od sosednjega Kozjega, kjer je občinski svet nameri o ustanovitvi inšpektorata vseh treh občin skoraj soglasno nasprotoval. Po načrtu bodo plačevali v obeh občinah stroške delovanja inšpektorata po ključu števila prebivalcev, inšpektor pa bo obema občinama po časovni plati na voljo v skladu s tem deležem. Kot je povedal župan Jožef Pregrad bo znašal delež Bistrice ob Sotli 33 odstotkov, ostalo bi prispevala Občina Podčetrtek, delovno mesto inšpektorja pa bi Bistri-čane stalo 70 tisoč tolarjev na mesec. V občinski upravi poudarjajo, da bodo po ustanovitvi medobčinskega inšpektorata lažje nadzirati izvrševanje določil občinskih odlokov, za kar državni inšpektorji niso pristojni. Država prispeva za delovanje medobčinskih inšpektoratov polovico potrebnega denarja. V Bistrici in Podčetrtku razmišljajo o načinu, kako bi pocenili delovanje bodočega medobčinskega inšpektorata. Tako se v obeh malih občinah že pogovarjajo o možnosti oblikovanja skupnega inšpektorata z Občino Šmarje pri Jelšah. BRANE JERANKO V Rogatcu enotni zavod Direktor novega Zavoda za kulturo, turizem in razvoj Občine Rogatec je postal Vili Bukšek iz Rogatca, ki je prejel pozitivno mnenje sveta zavoda ter občinskega sveta. Zavod bo imel na skrbi kulturne spomenike Rogatca, med njimi muzej na prostem in dvorec Strmol ter bo nastal po združitvi dveh obstoječih zavodov. Obstoječi Zavod Rogaška dediščina, ki ga vodi kot vršilka dolžnosti direktorice Irena Roškar, skrbi za muzej na prostem. Zavod Turizem Rogatec z direktorico Suzano Likar pa za dvorec Strmol. Do združitve prihaja zaradi racionalizacije poslovanja zavodov, katerih ustanovitelj je občina. BJ so dnevi šteti nost, tudi morebitno odškodninsko. Kljub temu se občinski svet, ki ima glede prihodnosti letnega kopališča prvo besedo, na tej seji za trajno zaprtje bazena tik pred poletjem ni odločil. Svetniki so sprejeli odločitev o dodatnem preverjanju možnosti, da bi obstoječe letno kopališče delovalo še kakšno poletno sezono, vse do novogradnje. KS mora tako do prihodnje seje občinskega sveta ugotoviti, kako bi zagotovili vsaj najosnovnejše pogoje za delovanje, skupaj z oceno vlaganj v prehodnem obdobju. Vsi skupaj so ugotavljali, da visoka občinska vlaganja v dotrajano kopališče niso več smiselna, zato v občini vse bolj razmišljajo o gradnji novega, prav tako v Športnem parku. Možnost novogradnje je občinski svet potrdil že predlani in to v drugi fazi urejanja Športnega parka, kjer načrtujejo velike investicije. Pri tem je v torek občinski svet sprejel še sklep o vključitvi gradnje novega bazena v načrt občinskih razvojnih programov, za obdobje od 2006 do 2009. BRANE JERANKO Letnemu kopališču v Šmarju pri Jelšah, ki se lahko ponaša s 75-letno tradicijo, so dnevi šteti. V krajevni skupnosti, ki upravlja kopališče, omenjajo njegovo dotrajanost ter težave s pridobivanjem dovoljenj za delovanje. Pri tem opozarjajo iz inšpekcijskih služb na številne pomanjkljivosti. Šmarsko kopališče uporabljajo predvsem okoliški šolarji, ki so jim ob poletnih popoldnevih kopališča v Podčetrtku in Rogaški Slati- ni predaleč. Med lansko kopalno sezono so tako na šmar-skem kopališču našteli nekaj nad 500 otroških obiskovalcev ter 42 odraslih. Njihovo število upada, saj jih je bilo do pred tremi leti celo do po trikrat več. Lani je otroke stala vstopnica 300 tolarjev ter odrasle 500 tolarjev. Kot je občinskemu svetu na torkovi seji poročal predsednik KS Šmarje pri Jelšah Jože Cerovšek, je bazen dotrajan kljub temu, da sta občina in krajevna skupnost v zadnjih sedmih letih vložiti v vzdrževanje, upravljanje in za ostale investicije dobrih 16 milijonov tolarjev. Kot je povedal, imajo inšpekcijske službe največ pripomb glede kakovosti naprave za čiščenje vode (ki so jo pred tem uporabljali že na kopališču v Podčetrtku), pa tudi glede slačilnic, stranišč, pohodnih plošč ... Predstavniki občinske uprave in krajevne skupnosti so zaradi dotrajanosti objekta ter neustreznih pogojev na torkovi seji poudarjali, da nosijo veliko odgovor- Letno kopališče v Šmarju pri Jelšah, ki je začelo delovati pred 75. leti. je dotrajano, zato naj bi na isti lokaciji zgradili novega. V občini V občini Kozje se vrstijo različne prireditve v počastitev letošnjega občinskega praznika. Z njimi so začeli v začetku aprila, do prve polovice maja pa se jih bo zvrstilo več kot 20. Osrednja prireditev, slovesna seja občinskega sveta bo danes, v petek. Župan Andrej Kocman bo med drugim predstavil aktualni utrip občine, ki je po zaprtju dveh velikih tovarn v težkem gospodarskem položaju. Seja bo v znamenju podelitve letošnjih občinskih priznanj, s podelitvijo zlatega grba Občine Kozje Jožetu Piršu, dolgoletnemu predsedniku KS Kozje. V Kozjem in širše ga poznajo tudi kot predsednika občinskega odbora DeSUS, občinskega svetnika ter lastnika uveljavljene izletniške turistične kmetije. Pirš je dejaven tudi v večini domačih društev. Srebrni grb bodo podelili zdravniku Aliju Nassibu, ki je na čelu Zdravstvene postaje Kozje ter deluje v tem kraju več kot dve desetletji. Bronasti grb namenjajo predsedni- Kozje praznujejo Pomoč po 850 tolarjev Uporabniki socialno varstvene storitve pomoč na domu v občini Kozje bodo letos plačevali po 850 tolarjev na uro. Dejanska cena znaša 2267 tolarjev na uro, zaradi občinske subvencije pa je za uporabnike bistveno nižja. Cena pomoči na domu se je od lani za občinski proračun v strokovnem delu podražila za 12 odstotkov zaradi napredovanja delavke v Šmarju pri Jelšah, ki je zadolžena za opravljanje strokovnega dela. Izvajalec pomoči na domu v občini Kozje je namreč Center za socialno delo Šmarje pri Jelšah, za katerega dela kot podizvajalec podjetje KIP Vizija iz Lesične-ga, ki deluje prav tako na območju občine Bistr ica ob Sotli. Dve delavki podjetja iz Lesičnega, ki opravljata pomoč na domu v obeh občinah, imata na območju Kozjega na skrbi 11 uporabnikov pomoči na domu. V občini Kozje opravita približno sto efektivnih ur na mesec.BJ Najvišje letošnje priznanje Občine Kozje, zlati grb, bo danes prejel Jože Pirš, dolgoletni predsednik KS Kozje. ku KS Osredek Karlu Kune-ju, ki seje posebej izkazal med lanskim katastrofalnim neurjem, ko je uspel preprečiti še bistveno večjo škodo. Denarno nagrado prejmeta letos Turistično društvo Pilštanj in Kozjanski nogometni klub. Osrednja prireditev občinskega praznika bo v Le- sičnem, kjer bodo pripravili kulturni program učenci iz Kozjega, nastopili pa bodo tudi folkloristi in pevski zbor iz Kozjega ter mladi harmonikar iz Lesičnega. V sklopu praznovanja občinskega praznika je danes še praznovanje dneva Zemlje v Kozjanskem parku v Podsredi, s predavanjem o kulturni krajini in zaključkom literarnega natečaja Pravljični gozdiček na Kozjanskem. Jutri, v soboto, se bodo med prireditvami občinskega praznika zvrstili planinski pohod OŠ Kozje na Ve-ternik, strokovno vodenje Kozjanskega parka po geološki poti Rudnica-Virštanj, Športno društvo Kozje pripravlja Memorial dr. Antona Soka za košarkarje-vete-rane ter Športno društvo Buče občinsko prvenstvo v streljanju z zračno puško. Med nedeljskim dogajanjem bosta v Kozjem občinsko prvenstvo v namiznem tenisu ter občinsko prvenstvo v šahu, ki bo že četrtič. BRANE JERANKO - Št. 32 - 21 SL. KONJICE ZREČE VOJNIK ? Cešnjev drevored in pica iz odpadkov V Slovenskih Konjicah so dan Zemlje obeležili prvič pred desetletjem z okoljskimi prireditvami mladih. Prireditev, ki na različne načine opozarjajo na pomen ohranitve našega planeta in izboljšanje življenja na njem, je v občini vsako leto več. Letos se vrstijo že od srede, največ pa jih bo danes, v petek. Že v sredo so se čiščenja šolske okolice in urejanja cvetličnih gredic lotili učenci OŠ Ob Dravinji, ki so jim pomagali učitelji in starši. Pripravili so tudi zgibanko o ločenem zbiranju odpadkov in ustvarjalno delavnico. Danes bodo v OŠ Loče imeli eko dan, v okviru katerega bodo spregovorili o medijski onesnaženosti, hkrati pa bodo očistili širšo okolico šole. Med 10. in 11. uro bo v Konjicah organiziran ogled vodnega vira Graščina, ob 11. uri pa se bo pred OŠ Pod goro začel voden pohod po Zmajčkovi učni poti. Že do- poldne bodo zasadili tudi drevored češenj ob kilometer dolgi dovozni cesti na CERO. Sadili jih bodo predstavniki vseh krajevnih skupnosti, občinskih zavodov in podjetij ter občinske uprave, vsak po štiri. S simboličnim podpisom listine bo Občina Slovenske Konjice prenesla upravljanje drevoreda na konjiško krajevno enoto Zavoda za gozdove. »Krošnje, cvetovi in zreli, hrustljavi plodovi češnjevega drevoreda naj nas desetletja razveseljujejo in krasijo naše mesto,« ob tem želi župan Janez Jazbec. Osrednja prireditev bo ob 13. uri na Mestnem trgu v Slovenskih Konjicah, kjer bodo naredili pico iz odpadkov. Sestavine za pico bodo priskrbeli učenci ekošol, ki bodo pico tudi pripravili. Obiskovalci bodo lahko ob degusta-ciji pice preverili možnosti za zmanjševanje odpadkov v vsakdanjem življenju. MBP Knjiga za knjigo ali za denar Na ploščadi pred Kulturnim domom je Splošna knjižnica Slovenske Konjice v sredo pripravila menjavo rabljenih knjig in igrač. Kot je povedala Marjetka Škrlj, ki je skrbela za menjavo, gneče ob stojnicah sicer ni bilo, kljub temu pa je precej knjig zamenjalo lastnike. Sicer pa je bilo v neposredni bližini mogoče kupiti tudi nove knjige po ugodnih cenah. MBP Vabilo na Skomarje V nedeljo bodo ponovno na široko odprli vrata Sko-marske hiše, v cerkvi sv. Lamberta bo spominska maša za Jurija Vodovnika, v Domu tabornikov Skomarje pa prireditev ob dnevu upora in obletnici rojstva Jurija Vodovnika. Prireditve, ki jih pripravljajo KUD Vladko Mohorič Zreče, mladinski klub, turistično društvo, krajevna skupnost in župnišče Skomarje, se bodo tradicionalno začele ob 10. uri s pravljičnim jutrom v Skomarski hiši. Ta bo ob 14. uri gostila še 8. srečanje pesnikov Južnega Pohorja in Dravinjske doline. Spominska maša se bo začela ob 16., prireditev ob dnevu upora in obletnici rojstva Jurija Vodovnika pa ob 17. uri. MBP Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom. 70 let Moškega pevskega zbora Vojnik V Kulturnem domu Vojnik bo jutri, v soboto, ob 19.30 slavnostni koncert v počastitev 70-letnice Moškega pevskega zbora Kulturno-umetniškega društva France Prešeren Vojnik. Prosvetni moški zbor, ki je leta 1936 nastal iz vrst pevcev pri cerkvenem zboru, je takrat vodil zborovodja Vau-di, v naslednjih sedmih desetletjih so mu sledili še Tone Volasko, Marjan Lebič, Rudi Sakelšek in Mira Kodrun, zadnjih 13 let pa zbor vodi Emilija Kladnik Sorčan. V vseh letih se je zamenjalo med 130 in 140 pevcev, trenutno jih poje 32. »Letos smo se končno malo pomladili,« pravi predsednik zbora Jernej Cater, »znova pa se nam je pridružil tudi župan Beno Podergajs.« Zbor aktivno sooblikuje kulturni utrip kraja, vsako leto se udeleži območne revije pevskih zborov, aktivno sodeluje z ženskim komornim zborom iz češkega Jikro-va, sodelovali pa so tudi pri snemanju filmov Heretik in Ljubezen Blanke Kolak ter pri monodrami Poldeta Bibiča Dan Luke D. Jutri bodo domače Občinstvo razveselili predvsem s slovenskimi ljudskimi pesmimi, gostji večera bosta dekleti iz Dua Ka-Ti, glasbeni večer pa bo povezoval radijski in televizijski voditelj Janez Dolinar. ":■■ RP ŠTAJERSKI VAL VEČ KOT 50 LET PRIJATELJSKE BLIŽINE Množično proti krivičnim cestninam Peticijo proti sedanjim krivičnim, negospodarnim, nee-kološkim in nesistemskim cestninam je na pobudo konjiške občine in župana Janeza Jazbeca v petih dneh podpisalo preko 7.200 ljudi. »Ljudem s konjiškega območja so se pridružili tudi številni drugi, ki menijo, da je sedanji sistem cestninjenja neustrezen. Množica podpisnikov peticije za njegovo ukinitev nalaga odgovornost vladi in ministrstvu, da ukrepa,« poudarja Janez Jazbec. Če prištejemo še preko 20 tisoč podpisov peticije, ki so jih zbrali v Domžalah, bi to res moral biti dovolj tehten razlog za ukrepanje: »Verjamem, da lahko še pred uvedbo elektronskega cestninjenja pričakujemo začasne rešitve, ki bodo odpravile glavne pomanjkljivosti sedanjega sistema.« MBP Blagoslov konj na Dobrni V nedeljo ob 11. uri bo v centru Dobrne tradicionalni blagoslov konj, ki ga Konjerejsko društvo Dobrna prireja že šestič zapored. Podobno kot v ostalih sosednjih krajih so tudi na Dobrni sprva imeli tradicionalen blagoslov konj na Štefanovo. Ko pa so pregledali stare zapiske, so ugotovili, da je bila na Dobrni tradicija vezana na drugega svetnika, na sv. Jurija, ki je prav tako veljal za zavetnika konjev. Ker ravno v tem času kobile žrebijo, udeležba iz bolj oddaljenih krajev ni množična, kljub temu pa se na Dobrni ponavadi zbere okoli 40 konjenikov. Ker je eno leto prireditev zaradi slabega vremena odpadla, bo letošnja v primeru slabega vremena prestavljena na naslednjo nedeljo, 30. aprila. RP Rupurut hydrotalcitum Polnost il TEDNIK KULTURA 15 Akademski pevski zbor Celje APZ Celje poje že 25 let Akademski pevski zbor Celje bo drevi ob 19.30 v celjskem Narodnem domu (nocojšnji koncert je že razprodan) s slavnostnim koncertom pod vodstvom dirigentke Barbare Arlič obeležil pe-tindvajsetletnico svojega ustvarjanja. Zbor, ki je na devetih Naših pesmih v Mariboru osvojil eno zlato, tri bronaste in pet srebrnih plaket, se ponaša z več kot 350 nastopi in koncerti doma in na tujem. Zbor je začel pisati svojo zgodovino kot Akademski pevski zbor sekretarja SKOJ Boris Kidrič leta 1981.V za- četku je zbor vodila Dragica Žvar, poleg nje pa so se zamenjala štíři dirigentska imena: Urša Lah, Dejan Jakšič, Sonja Čendak Pavlič in Barbara Arlič, ki ga vodi še danes. Zbor je v svoji petindvajsetletni zgodovini v takšnih in drugačnih projektih sodeloval že s skoraj vsemi celjskimi pevskimi in instrumentalnimi glasbenimi skupinami. S celjskimi godalnim orkestrom je ob svoji desetletnici pripravil Haydnovo mašo Misa Brevis, s celjskimi Žabami je sodeloval na njihovih tradicionalnih božičnih koncertih, z Orke- strom Akord je pripravil koncerte s priljubljenimi arijami iz opere Carmen in na-pevi iz operete Netopir, če naštejemo le nekatere. Marsikdo se še spomni odmevnih letnih koncertov celjskega APZ, ko je pripravil tematsko zaokrožene predstavitve brazilskih napevov, pa črnskih duhovnih, slovenskih narodnih in narodnih iz vseh koncev sveta. Takšno vzdušje obljubljajo tudi za nocojšnji slavnostni koncert. Večer bo sestavljen iz treh delov, začenši s slovenskimi umetnimi pesmimi, ki bodo uvod v jubilejni večer. V drugem delu bodo zvenele slovenske popularne pesmi, kjer se bo »apezejevcem« pridružil ansambel Venus. Za posladek bodo s celjskim Orkestrom Akord, s sicer pogostim partnerjem v njihovem kulturnem poslanstvu, predstavili še popularne melodije iz znanih oper in operet. Za ljubitelje zborovskega petja se bo tako gotovo našlo veliko razlogov za prijetno glasbeno in družabno druženje. BA Slikarstvo v prosojnih barvah V Savinovem razstavnem salonu v Žalcu bo do 6. maja odprta razstavo likovnih del akademske slikarke Nataše Tajnik iz Velenja. Ob odprtju je avtorico predstavila programska direktorica za kulturo pri Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec Lidija Koceli, razstavljena dela pa likovni kritik Boris Gorupič. Slikarka Nataša Tajnik se je rodila v Slovenj Gradcu, po končani gimnaziji nadaljevala študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in diplomirala leta 1999, tri leta kasneje pa zaključila magistrski študij umetnosti. Od tedaj je samostojna ustvarjalka na področju kulture in profesorica za risanje in slikanje na Splošni in strokovni gimnaziji Velenje. Do sedaj je imela 16 samostojnih in več kot 20 skupnih razstav ter prejela več nagrad. likovni kritik Boris Gorupič je med drugim o razstavi zapisal: »Predstavnica mlajših generacij naših slikark prihaja iz Velenja, torej iz značilno osrednje slovenskega prostora, kjer je novejše urbano mesto s srednjeveško preteklostjo postavljeno v slikovit naravni prostor. V teh lastnostih lahko že najdemo nekatere komponente njenega slikarstva, še posebej za njeno naravnanost v slikanje krajine. Ker gre za izrazito abstraktno slikarstvo, mnogokrat ni povsem prepoznavno, kaj je pravzaprav v središču njenega zanimanja pri posameznih delih. A z obzirom na značaj njenega slikarstva, se to ne zdi najbolj pomembno vprašanje. To, kar je mogoče najbolj izrazita lastnost njenih del a hkrati tudi težko dojemljivo, je predvsem občutenje prostora, ki ga ponazarja z likovnimi sredstvi.« TT ČEZ 30 IN ŠE PRI TASTARIH 97 min., (Failure to Launch), romantična komedija Režija: Tom Dey Igrajo: Matthew McConaughey, Sarah Jessica Parker. Adam Alexi-Malle, Justin Bartha, Kathy Bates Že v Planetu Tuš! Nataša Tajnik in Boris Gorupič ob odprtju razstave LIKOVNO KOLONIJO SO OMOGOČILI: MESTNA OBČINA CELJE CINKARNA Celje, d d. Z UMOR triglav aero Likovniki s posebnim poslanstvom Lahko bi sicer zapisali, da je 3. likovna kolonija naše medijske hiše, ki bo številnim otrokom iz socialno ogroženih družin v celjski regiji, končana, vendar to ne bi bilo čisto res. Pravzaprav se glavno dejanje šele začenja. V eni prejšnjih številk ste se v sliki in besedi že lahko podrobneje seznanili z nekaterimi likovnimi umetniki, kar 13 akademikov se je prijazno odzvalo na naše vabilo, ki so se družili in ustvarjali v prijetnem ambientu ter sproščenem vzdušju Almine-ga doma na Svetini. Spremljali smo jih v času največje delovne vneme in ujeli dragocene, neponovljive trenutke ustvarjalnega procesa. Skupaj smo preživeli prijetne urice, tudi slikarji so s kolonije odnesli delček Celja ter lepe spomine, pa še marsikatero anekdoto, ki si jih bomo delili naslednje leto, na naši naslednji koloniji ... Končnih izdelkov, slik, ki jih bomo prodali na dražbi in z izkupičkom otroke v juniju peljali na zaslužene počitnice na Debeli rtič, tudi mi še ni- Almin dom na Svetini je za nekaj dni postal ustvarjalni pristan števil priložnostni slikarski atelje. smo videli. Trenutno se sušijo, a obljubljamo, da bomo prvi pogled nanje delili z vami, predstavili pa vam bomo vse umetnike, s katerimi se še niste dodobra spoznali, z njimi smo se namreč pogovarjali o njihovem delu, intimnih vtisih, iskanju navdiha in še marsičem. Že v začetku naslednjega meseca pa bo v atriju celjske Mohorje- ve družbe na ogled razstava ustvarjenih del - od katerih se je bilo marsikomu morda težko ločiti, vendar so to storili v dobrodelne namene in s plemenito mislijo na otroke, ki so sicer za marsikaj prikrajšani. Naj vas še enkrat spomnimo in se hkrati zahvalimo trinajsterici (pa naj še kdo reče, da gre za nesrečno število!) sodelujočih: v 3. li-- Št. 32-21, kovni koloniji so ustvarjali oziroma zanjo svoja dela prispevali Janko Orač, Jurij Kravcov, Simon Kajtna, Jože Denko, Veljko Toman, Viktor Šest, Narcis Kantar-džič, Djemal Djokovič, Darinka Pavletič Lorenčak, Ivana Andrič Todič, Enver Kaljanac, Nikolaj Beer in Milan Todič. PM, foto: AŠ , april 2006 - 16 m REPORTAŽA HOVÍ TEDNIK S kolesom za sanjami Dejan Glavnik s Polzele se jutri iz Celja odpravlja na petletno pot okrog sveta V podobnem položaju bo kolesar s Polzele preživel pet let. lahko zbije avto. Pomembno je natrenirano telo, ne le kon-dicijsko. Med najhujšimi sovražniki bo vreme - na primer veter, ki neprestano piha teden dni. Ah dež, ko ne moreš posušiti oblačil in šotora, ko začne plesneti hrana ... Takšne okoliščine lahko načnejo še tako močno psiho. Ah sonce - v delu Avstralije brez dvajset litrov vode še štartati ne smeš...« To so le delčki, o katerih v teh dneh razmišlja Pol-zelan. Za »gušt« Seveda je v pripravo in načrtovanje poti vloženega vehko dela. »To delam zase, za svoj >gušt<, zato niti ni pomembno, koliko dela je vloženega, s to mislijo živim že tri leta. Predvsem upam, da bom spoznal države, kulturo, prehrano, življenje nekega naroda ... Vse skupaj jemljem kot velik izziv. S pomočjo interneta bom poskušal tudi drugim ljudem približati perspektivo s kolesa. Na tak način namreč povsem drugače doživiš državo kot potnik v avtobusu.« Dejan ne bo prvi, ki se odpravlja na načrtovano pot, doslej so jo na podoben način prevozili trije ljudje. Ekstremist? »Med ekstremizmom in norostjo je čisto majhna linija. Je pa res, da bom na poti sam. Torej je možno, da me bo kdaj zlomilo. Sicer pa se to zgodi tudi v normalnem življenju. Sprašujejo me, če mi ni žal teh petih let. Bolj mi je žal za leti, ko sem delal. Ko bo avanture konec, se bom teh let verjetno bolj spomnil kot tistih, preživetih v službi.« Dejan bo s sabo za taborjenje vozil šotor, spalno vrečo in podlogo, pozabil ne bo mreže proti komarjem in še nekaj malenkosti. Med opremo za kolo poleg različnih torb najdemo tlačilko in montažne blatnike, med opremo za kuhinjo pa posodo, gorilnik, vodno vrečo, je- dilni pribor ... Seveda se na pot ne bo odpravil brez potrebnega orodja in rezervnih delov ter seveda najbolj nujnih oblačil. Med potjo namerava meriti razne rekorde, kot so najdaljša razdalja, prevožena v enem dnevu, največ ur v enem dnevu na kolesu ... in tudi največ predrtih zračnic v enem dnevu, najnižjo temperaturo, najdaljše čakanje na vizo ... Možnosti je veliko. Dnevno naj bi prevozil približno 150 kilometrov, v posameznem mestu naj bi se ustavil samo za dan ah dva. V petih letih (po izračunih sicer štiri in pol, vendar je dodanih še nekaj mesecev, če se bo zgodilo kaj nepredvidenega) naj bi kolesar prevozil 70 držav in 130 tisoč kilometrov. Njegova pot bo iz Evrope vodila na vzhod - čez Severno, Srednjo in Južno Amerike do Nove Zelandije in Avstralije, čez Oceanijo, Azijo in Afriko pa naj bi se pozimi leta 2011 vrnil domov. Pedet-na pot naj bi veljala, če računajo najnižje stroške, približno 60 tisoč evrov. S pomočjo interneta bo Pol-zelan doživetja na avanturi ponudil tudi drugim. Do Dejana Glavnika in njegovega kolesa loči le klik na www.tourt-heworld.si ter deian@tourt-heworld.si. Računalnik in fotoaparat bosta pet let (poleg kolesa) njegova najboljša prijatelja. »Ja, vse vabim na dolgo, noro potovanje. Če ne prej, se vidimo leta 2011, ko bo končano. In spet bom prišel domov. Na Polzelo. Mislite, da se mi bo še vedno zdela topla, lepa, domača? Nikoli ne bom vedel, če ne uresničim svoje največje želje. In sledim zvezdam, ki me bodo zagotovo spremljale tudi na poti, polni vzponov in spustov,« pravi Dejan Glavnik. Dejan Glavnik, nekdanji profesionalni kolesar, kasneje organizator največjih celjskih rave partyjev, znan tudi kot Mr. Space, se bo jutri odpravil na kolesarsko popotovanje okrog sveta. Zmotili smo ga v sredo med urejanjem papirjev in pogodb, medtem ko naj bi včeraj končno začel pakirati in zlagati potrebno opremo. Razložil naj bi jo leta 2011, ko naj bi končal kolesarsko avanturo. Dejan Glavnik je večino časa preživel na Polzeli. »V naravnem okolju sem se kmalu začel ukvarjati s športom - tek in kolesarjenje sta postala moja stalna spremljevalca že v osnovni šoli. Ko sem v Celju začel obiskovati srednjo šolo, sem oboje začel tudi aktivno trenirati,« pravi Dejan in se nasmeji ob spominu na šokirano mamo, ko se je kot majhen »mule« izdal, da se je s kolesom odpeljal v Celje in nazaj. Pri rosnih šestnajstih je postal član mladinske državne reprezentance v triatlonu (tek, plavanje, kolesarjenje) in duatlonu (tek in kolesaijenje). »K trdemu delu me je poleg tekmovalnega duha vodila želja po potovanju in spoznavanju sveta. Trdemu treningu, v katerem sem vedno užival, so sledili rezultati: trikrat sem osvojil naziv državnega prvaka v duatlonu, enkrat v triatlonu. Bil sem član slovenske reprezentance na dveh svetovnih in štirih evropskih prvenstvih ter v svetovnem pokalu.« Ko je šla pot navzgor in ko je Dejan želel le še višje, je med zimskimi pripravami v ZDA doživel prometno nesrečo. »Naletel sem na tovornjak s prikolico. Odpovedati sem se moral profesionalnemu športu, saj več kot pol leta nisem mogel trenirati. Problem je bil tudi denar. Vendar sem vedno znal najti nove hobije, s katerimi sem se ukvarjal s strastjo in z zagnanostjo,« pravi Dejan, ki se je nato tudi zaposlil. »Ko sem vzljubil elektronsko glasbo, sem se nekaj let ukvaijal z organizacijo prireditev, rave partyjev, ki so to zvrst glasbe približali tudi Slovencem In tudi pri tem sem se veliko naučil. Potem sem začel graditi hišo. Veliko sem postoril kar sam, saj se lotim vsakega dela. Pri gradnji sem zelo užival, čeprav sem kasneje hišo prodal. Vedel sem, da tistemu, ki nekaj želi, ne zmanjka načinov, da želje tudi uresniči. Vsaj meni jih ni nikoli.« Želja, ki ne utihne Polzelana je ves čas spremljalo kolo. »Komaj sem čakal, da sem sedel nanj. Vedno sem šel do maksimuma - tudi za dušo je treba trpeti. Vozim se praktično povsod. Po stari cesti proti Ljubljani, Logarski dolini, proti Velenju... Lahko rečem, da poznam vse luknje.« Vsa ta leta njegova velika želja, da vidi planet, na katerem živi, da s kolesom prepotuje svet, ni hotela utihniti. Tri leta je razmišljal, čeprav se je sam pri sebi odločil že zdavnaj. »Zjutraj služba, zvečer domov ... Ko padeš v materialni svet, se spomniš le 15. in plače, ritem ostaja enako monoton. Zato sem 1. marca dal odpoved v celjskem Miku in za pet let prekinil to življenje.« Na pot okrog sveta se bo podal jutri ob 10. uri izpred Planeta Tuš. »Odločil sem se, da iz Celja odpotujem na dan Zemlje. Dan je izbran s premislekom, njegova simbolika ni zanemarljiva - da Dejan Gla odpotujem na dan Zemlje okrog Zemlje.« Dejan Glavnik med cilji odprave omenja željo, da bo prvi Slovenec in eden redkih zemljanov, ki bo prepotoval svet z kolesom. S potovanjem namerava predstavljati našo državo, ob koncu pa izdati tudi knjigo Med Zemljo in zvezdami. Za svojevrstno avanturo se pripravlja že dolgo, pri tem pa ga, zdaj ko vedo, da gre zares, podpirajo tudi domači in prijatelji. Dejan se zaveda, da ga čakajo kilometri nepredvidljive in predvsem neznane kolesarske poti, zato pred štartom lik v civilu ničesar ne prepušča naključju. Od preventivne zdravstvene oskrbe in cepljenj do pridobivanja viz. »Imam izdelan načrt držav, ki jih bom preko-lesaril, medtem ko cest nisem natančno določil. V torek, na primer, sem izvedel, da ta konec tedna cesta čez Grossglock-ner še ne bo odprta, torej bo treba poiskati drugo pot. Tako bom verjetno še kje podaljšal pot za dva, tri dni, toda kaj je to proti petim letom! Seveda se lahko zgodijo tudi drugi zapleti, ki jih ne moreš predvideti, vendar me ni strah. Tudi cest se ne bojim, čeprav se zavedam, da sem na kolesu precej izpostavljen - toda tudi ko grem v trgovino po kruh, me lave (z leve): Matic Skočir (trobenta), Janez Založnik s svojima otrokoma, kustos Peter Kozin in direktor podjetja in galerije Mik, Franci Pliberšek. Zalaznih v galeriji Mik V četrtek, 14. aprila, smo odprli drugo letošnjo razstavo v galeriji Mik Celje. Tokrat se je predstavil ljubljanski akademski slikar Janez Zalaznik. Bolj ali manj vsakdanje situacije in dileme iz naslovov slik pogosto vsebujejo tudi metaforično ali simbolno komponento. Na platnih so prelite v ustrezen slikarski jezik, ki naslovni motiv občuteno razvije in poglobi. Značilen preplet ploskovitosti in prostorskosti s premišljenimi slikarskimi sredstvi doseže občutek trdne materialnosti in hkrati izmuzljive fluidnosti. Ko pa si boste ogledali naslove Zalaznikovih slik, boste spoznali, da gre še za precej več. Vabljeni v galerijo Mik Celje (Gaji 42 b) vse do 22. junija 2006. PROMOCIJSKO BESEDILO ——- St. 32-21. april 2006 m »ortaža 17 Šest ekip, štiri medalje, en naslov prvaka Tina Bastašič je bila neulovljiva za tekmice. Osnovnošolska ekipa iz Rogaške in Rogatca spet najboljša v Šolski košarkarski ligi - V Celje dve drugi mesti za srednji šoli 11. finale ŠKL med srednjimi šolami je postregel z udeležbo štirih ekip s Celjskega. Dijaki Poslovno-ko-mercialne šole Celje in dijakinje I. Gimnazije v Celju so se borili za naslov prvakov, dijaki I. Gimnazije v Celju in dijakinje Šolskega centra Slovenske Konjice pa za tretji mesti. Slednje so bile edine, ki so okusile slast zmage v torek, premagale so Trboveljčanke in bile zelo vesele. »Tekma za tretje mesto je bila velika loterija. Ekipi sta bili precej izenačeni, na koncu je bilo nekoliko več sreče na naši strani in predvsem to je odločilo, da smo s parketa stopili kot zmagovalci,« je bil po tekmi zadovoljen tre ner Konjičank Primož Kračun. Dijaki I. Gimnazije v Celju so bili v boju za tretje mesto nekoliko manj spretni kot njihovi sovrstniki iz Novega mesta. Čeprav so dali na parketu vse od sebe, so na koncu izgubili s 37:43. Pred finalnima tekmama so obiskovalce s privlačnimi nastopi navduševale akrobatske in plesne skupine. »Zmedla nas je osebna napaka« Bučno je završalo, ko so na parket stopile dijakinje I. Gimnazije v Celju in gimnazijke Bežigrada. Začela se je namreč prva odločilna tekma v boju za naslov prvakinj ŠKL. Žal pa se je za Celjanke, ki jih vodi Mateja Knez, ponovil lanski finale. Po dobri igri v prvem polčasu, končal se je z 18:15 v prid Beži-grajčank, so v drugem popustile in se morale na koncu zadovoljiti z drugim mestom. Najboljša strelka finala je bila Nastja Kvas, sicer tudi košarkarica celjskega Merkurja: »Tekma je bila ves čas napeta. Na začetku smo igrale povsem izenačeno s tekmicami, prelomnica je bila, ko je ena naših igralk naredila namerno osebno napako, ki nas je zmedla. Potem smo začele popuščati in Bežigraj-čanke so kmalu prišle do visokega vodstva. Tudi drugo mesto je zelo lep uspeh, seveda sem zelo zadovoljna tudi z naslovom najboljše strelke, saj to pomeni nagrado za celotno sezono.« Čebular in Krušič nista bila dovolj Sledilo je še finale dijakov s Poslovno-komercialno šolo Celje, za katero igrata tudi Sandi Čebular, najboljši strelec 1. A SKL, in Matej Krušič, oba Člana šentjurskega Alposa Kemoplasta. Celjani, ki so se v finalu pomerili z Bežigradom, so imeli tudi daleč največjo podporo s tribun. Prva Četrtina je bila povsem izenačena (17:17), polčas se je končal s 25:23 v prid lanskih zmagovalcev. Nato so varovanci Leona Podvratnika začeli popuščati. V njihovi igri je bilo vse preveč napak, izgubili so tudi veliko žog. Ob koncu tretje četrtine so Bežigrajčani vodili že z 48:40 in jasno je bilo, da jih v zadnjih treh minutah Celjani ne bodo več ulovili. Srečanje se je končalo s 55:47. »Danes smo res naredili nekaj napak preveč, vendar to nikakor ne zmanjšuje uspeha naših di- jakov. Dosegli so enkraten uspeh, uvrstitev v finale. Razlika znaša osem točk, vendar je prišla na koncu tekme. Ves čas smo bili enakovreden nasprotnik. Letos smo igrali v finalu ŠKL, čez teden dni nas čaka še finale srednješolskega prvenstva v Novem mestu, tako da lahko svojim fantom samo čestitam in ne morem reči, da sem razočaran. Naš cilj je bil finale in to nam je uspelo,« je bil z drugim mestom zadovoljen Podvratnik. Vesel je bil tudi Sandi Čebular: »Tekma je bila korektna, čeprav nismo igrali po najboljših močeh. Pokazalo se je, da so imeli Bežigrajčani boljši dan. Mi smo svoje že naredili, ko smo se uvrstili v finale. Letos smo prvič igrali v ŠKL in osvojili drugo mesto, kar je sijajen rezultat.« Maksi generacija Košarkarji in košarkarice iz Rogaške Slatine in Rogatca, združeni v eni ekipi, so ponovili lanski uspeh in spet slavili v Tivoliju. Lovoriki za najboljšo igralko in strelko je spet odnesla Tina Bastašič: »Bilo je lepo, tako lani kot letos. Finalna tekma je bila zahtevna, a smo zmogli do cilja s pomočjo petsto navijačev.« Celotno ekipo vodi njen oče Milan Bastašič, ki je tudi trener deklic, medtem ko dečke trenira Iztok Majcenovič. Računalniški krožek je osvojil drugo mesto pod vodstvom mentorja Patrika Pirša, za fotografiranje pa so skrbeli učenci Marko Kladnik, Kata Jurov in Rok Sajko. Treba je omeniti, da iz OŠ Rogatec prihajata le dve igralki (dečki so le iz Slatine), a sta članici prve peterke. Deklice so v finalu ugnale tekmice z razliko 21 točk, medtem ko so fantje izgubili za sedem točk. Rezultata se seštejeta in končni izid prod OŠ Grosuplje je bil 55:41. V Tivoliju so v zmagovalni ekipi nastopili: Sandra Drofenik 7 točk v finalu, Špela Vodušek 1, Katja Kregar, Ma-nuela Anderlič, Katja Nevmy-ta, Sara Čoh 2, Barbara Re-har, kapetanka Tina Bastašič 25, Iva Jurov2, Elina Zupane, Žan Majcenovič 4, Roko Fra-nič. Jasmin Hukič 4, Luka Dečko 4, Jan Zabukovšek, Žiga Bobek, David Brezinščak, Grega Križanec 2, Dario To-dorovič in Anže Bobek 4. OŠ Šmarje je osvojila četrto mesto. JASMINA ŽOHAR DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ Konjiške dijakinje so s tretjim mestom dosegle svoj največji uspeh. 18 ŠPORT Bravo, Mujke! PANORAMA košarka 1. A SL - moški Za končnico za prvaka, 3. krog: Elektra - Alpos Ke-moplast 95:85 (22:11, 47:38, 66:62); Ivanovič 25, Čmer 16, Mali 15, Vidovič 12, Bojič 10, Nuhanovič 9, Nedeljković 6, Bruči 2; Čebular 24, Maček 16, Palčnik 12, Hunt 11, Novak 8, Ručigaj 7, Krušič 4, Ri-bežl 3, Pivovarna Laško - Helios 55:89 (16:21, 28:37, 42:67); Mandič 29, Ichaki 9, McMillan 6, Jevdžić 5, Obra-dović, Djorić, Ugrekhelidze 2; Zagorac 24, Krejič 18. Vrstni red: Slovan 6, Olimpija, Elektra 5, Domžale, Alpos Kemoplast, Pivovarna Laško 3. 1. SL - ženske Za končnico za prvaka, 10. krog: Ilirija - Merkur Celje 51:97 (12:26, 20:52, 32:72); Gačner 16, Škof 10; Čonkova 20, N. Kvas 19, Komplet 17, Radulovič 15, U. Kvas 9, Jereb 6, Erkič 5, Pliberšek, Jurše, Zdolšek 2. Vrstni red: Merkur 20, Ježića 18, AJM15, Ilirija 14, Odeja 13, Sežana 10. rokomet 1. SL - moški Liga za prvaka, 1. krog: Gorenje-Koper 37:22 (19:14); Sirk 8, J. Dobelšek, Kavaš, Be-dekovič, Zrnič 5, Oštir, Ilič 3, Tamše 2, Sovič 1; Poklar 6, Kojič 3, Prevent - Celje Pivovarna Laško 32:39 (14:19); Maksič 10, Gams, Šantl 6; Kok-šarov 8, Natek 5, Gajič, Koz-lina, Ivankovič 4, Hribar, Go-renšek 3, Mlakar, Razgor, Har-bok, Zorman 2. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 19, Gold club 14, Gorenje 12, Trimo 10, Prevent 8, Koper 3. odbojka 1. SL 2. tekma za 3. mesto: Sa- lonit Anhovo - Šoštanj Topolšica 3:0 (21, 27, 25). V zma- ŠPORTNI KOLEDAR petek, 21. 4. ROKOMET Za 4. mesto (ž), povratna tekma, Celje Celjske mesnine - Inna Dolgun (18). sobota, 22. 4. ROKOMET Liga za prvaka, 2. krog: Celje Pivovarna Laško - Trimo (18.30). Polfinale (ž), povratna tekma, Celeia Žalec - Olimpija (18). ' ODBOJKA 3. tekma za 3. mesto: Šoštanj Topolšica - Salonit Anhovo (19). nedelja, 23. 4. ROKOMET Liga za prvaka, 2. krog, Slovenj Gradec: Prevent - Gorenje (19). Celje si lahko obeta novo športno infrastrukturno pridobitev. Mali nogomet naj bi se naposled lahko igral na umetni travi. Pokrito igrišče načrtujejo na Skalni kleti. Projekt v sodelovanju s celjskim klubom pripravlja eden najboljših in najuspešnejši celjski nogometaš doslej - Simon Sešlar. pustili premoč gostom ter se poigrali z živci svojih navijačev. Slednji so tokrat dihali s celjskim moštvom, pravzaprav dobršen del tribune. Vseskozi je bilo čutiti, da ima štajerski obračun vedno poseben naboj. Bojevit je bit kot vselej Sebastjan Gobec: »Amelu je uspelo nekaj izjemnih posredovanj. Na začetku drugega polčasa smo imeli priložnost preko Robnika, ko bi lahko tekmece dotolkli. Ni nam uspelo, po opravljenih menjavah pa smo močno padli v igri. Maribor je napadel z vso močjo, mi pa smo tudi podzavestno le branili gol prednosti, ki nam veliko pomeni pred drugim obračunom.« Trener gostov Milan Đuričić ni mogel računati na poškodovanega Zajka Zebo, bil je potrt: »Ostaja nam grenak priokus. Ponavlja se nam, da smo nadigrali nasprotnika, a izgubili. To lahko ustvari napačen vtis, kar je lahko zelo nevarno.« Strategu Pub-likuma Nikoli Ilievskem so se uresničile želje: »Zmagali smo z golom razlike. Tekma je bila lepa, zanimiva, z veliko priložnostmi. Boljše je, da smo zmagali z golom kot s tremi razlike!« Med novinarji je sedel Duško Stajič, ki naj bi ga llievski odstranil iz moštva zaradi nediscipline. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ Izida prvih polfinalih tekem pokala NZS: CMC Publikum - Maribor Pivovarna Laško 1:0 (1:0); Rusič (24), HIT Gorica - Anet Koper 0:2. Povratni tekmi: Maribor -Pivovarna Laško, Anet Koper - HIT Gorica (9. maj). MED GOLI PETEK, 21. 4. Občinska liga malega nogometa Štore, 1. krog: Štore Steel - Laška vas (18), Storkom - Torpedo (18.45), Pečovje - Marinero (20.15), Cene sokoli - Stopar (21). SOBOTA, 22. 4. 1. SL, 27. krog: Primorje -CMC Publikum (17), Velenje: Rudar - HIT Gorica (20). 3. SL - vzhod, 19. krog: Kovinar Štore - Malečnik, Šmarje pri Jelšah Tišina (obe 16.30). Štajerska liga, 19. krog: Šentjur - Kungota, Pesnica -Zreče, Bistrica - Šoštanj, Op-lotnica - Rogatec (vse 17), Šampion - Peca (17.30). MČL Celje, 14. krog: Rogaška - Laško (16.30). NEDELJA, 23. 4. 2. SL, 20. krog, Dravograd - Dravinja (16.30). MČL Celje, 14. krog: Kozje - Ljubno (16.30). Po odlični igri Celjani odpovedali in se srečno V ponovitvi lanskega pol-finala slovenskega pokala je prvi obračun pripadel celjskim nogometašem. V Areni Petrol se je zbralo 2.500 gledalcev. Viole, ki so bile dobro varovane, pa so imele -nerazumljivo - prost vstop. Povratna tekma bo v torek, 9. maja v Ljudskem vrtu. »Seveda bi dosodil drugače« Začelo se je s celjsko pobudo in - kot je že v navadi -priložnostima na drugi strani: poskusa Predraga Šimi-ča in Dragana Jeliča je v slogu najboljših vratarjev zaustavil celjski vratar Amel Mujčino-vič. Edini gol je padel v 24. minuti, z desne strani je podal Danijel Brezič, s 14 metrov pa je žogo z levo nogo v desno VTatnico in mrežo preusmeril Dejan Rusič. Pred zadetkom je poskusil tudi z glavo, po njegovem mnenju je vratar Tomaž Murko žogo odbil šele potem, ko je ta prešla golovo črto. Stranski sodnik Edo Rešek iz Kranja »jih je slišal« od Rusiča. Do odmora in še 10 minut v nadaljevanju so bili Celjani boljši, potem se je vnel odprt boj, ki je bil zelo zanimiv. Tedaj je bila tekma odlična, nato pa so Mariborčani začeli prevzemati pobudo, zaustavil pa jih je sinoči izjemno razploženi Mujči-novič, pa tudi sodnik Matjaž Bohinc iz Škofje Loke, saj bi dvakrat lahko pokazal na belo točko. Breziča je žoga za- Eden najuspešnejših slovenskih nogometnih trenerjev, Bojan Prašni-kar iz Šmartnega ob Paki je pred desetletji služil vojaški rok v Ajdovščini. Po odstopu trenerja Darka Milaniča je prevzel vodenje tamkajšnjega prvoligaša Primorja, ki bo jutri gostilo CMC Publikum. Če bo 23-lBtni Dejan Rusič imel odslej srečo glede poškodb, da si poraza nismo zaslužili. Svojo priložnost moramo iskati na povratni tekmi.« dela v roko. Marko Križnik je v kazenskem prostoru nepravilno zaustavljal Damirja Pekiča, ki pa je vseeno prišel do strela, a zgrešil le za las. Kot jegulja se je večkrat ' muznil celjski obrambi, ne koč najboljši strelec DP v dre su Publikuma je trenutno skorajda neustavljiv: »Pri spornih situacijah je bil sodnik blizu. Jaz bi seveda dosodil drugače, kot je on (smeh). Spremeniti ne moremo nič, zadovoljni ne moremo biti. Mislim, Rdeč karton V 84. minuti je Križnik še enkrat moral zrušiti Pekiča, tedaj 30 metrov od gola. Šlo je za dobro in pametno reakcijo, po kateri je prejel drugi rumeni karton, a si vijolični niso več ustvarili priložnosti za izenačenje. Tudi na četrti tekmi v tej sezoni niso dosegli zadetka proti Celjanom. Že na izvlekli i lahko marsikaj obeta. drugi tekmi zapored v Areni Petrol je sodnik buril duhove. Bohinc je po eni strani vplival na izid - bolj je bil oškodovan Maribor -, po drugi strani pa ni dopuščal Publikumu igrati. Prekrški nad Celjani so nenadoma »izginili«, domala vsakemu njihovemu prekršku pa je sledil rumeni karton. Veseli dejstvo, da so Celjani odigrali svojih najboljših 30 minut v tej zasedbi, žalosti pa njihovo nadaljevanje. Kot bi presekal, so v hipu padli in pre- Prva nagrada Zavod za informacijsko dejavnost in alternativno kulturo Celje je priredil prvi veliki turnir v ročnem nogometu z nagradnim skladom 1.000 evrov. Udeležilo se ga je 29 ekip iz cele Slovenije, prišla pa sta tudi Italijana. Po celodnevnem tekmovanju sta zmagala Luka Tomat in Gregor Naglic iz Škofje Loke. Domov sta odnesla 140.000 tolarjev: »Nikoli še nisva bila na tako močnem turnirju, vsaj kar se denarnega sklada tiče. Pot do finala je bila precej težka, od osmine finala je šlo na nož!« Organizator prvega večjega turnirja v Celju je bil Tomaž Koren, ki je bil s celotno prireditvijo vidno zadovoljen: »Ocena je zelo zadovoljiva, konkurenca je bila zelo močna, vsi so prišli z namenom, da zmagajo, saj je bila v igri visoka denarna nagrada. Na našem turnirju se je igralo na 7 žogic, na dve dobljeni tekmi.« Drugo mesto sta osvojila David Potrbin in Silvo Pec s Trojan, tretja pa sta bila Rok Haler in Mario Benič iz Krškega. JASMINA ŽOHAR Foto: ALEKS ŠTERN v Škofjo Loko Zmagovalci so bili znani pozno ponoči. NOVI Til ŠPORT ■■■■■■■■■■■■Br 19 Niti druga menjava trenerja ne pomaga »Nimam čarobne paliceta Nik Ivanovič je bil najboljši strelec regijskega derbija. koviča. V prvem delu sezone so bili namreč Šentjurčani dvakrat zelo blizu, da presenetijo pivovarje, a jim je obakrat spodletelo, zato si zelo želijo zmago. Ne čaka jih lahka naloga, kajti v tem tednu je Zoran Martič prav gotovo že vsaj nekoliko povezal niti povsem izgubljenih pivovar-jev, ki bodo skušali v Hruševcu obdržati vsaj še teoretične možnosti za Jadransko ligo. Kakorkoli že, obeta se zanimiv večer, ki bo prav gotovo ponovno napolnil dvorano, čeprav gre za dvoboj ekip, ki sta na samem dnu lestvice lige za prvaka in kot edini Prezgodaj še brez zmage. Elektra odhaja v Tivoli, dvorano, kjer je v preteklosti blestel sedanji trener Šoštanjčanov Dušan Haupt-man. Dule je bil takrat kapetan Uniona Olimpije, ki jo je enako kot zdaj -vodil Celjan Zmago Sagadin. Elektra pravih možnosti sicer nima, žeh si le dostojen odpor proti velikemu favoritu tako v tem srečanju kot tudi v prvenstvu lige UPC Telemach. Pri tem je treba omeniti, da bodo od ju- _ tri do naslednje sobote klubi v ligi za - končnico odigrah kar štiri kroge. Po sobotnem četrtem bo peti na spore- NAKRATKO Še en visok poraz so doživeli Laščani, ki so minuli teden dobili tretjega trenerja v sezoni. A Celjan Zoran Martič v kratkem času (štirih treningih) ni uspel dvigniti potapljajoče se barke. Še več, Laščani so doživeli še en hud poraz, ki bo samo dodatno vplival na psiho igralcev in vseh v klubu. Možnosti za Jadransko ligo so več ali manj splavale po vodi, pri čemer zdaj precej visi tudi končnica, v katero vodijo prva štiri mesta. Proti Domžalčanom je bil sicer soliden prvi polčas, po katerem so laščani zaostajali za 9 točk. Pravi potop je sledil v nadaljevanju, pri čemer se je končalo pri zaostanku za 34 točk! Po velikem boju Elektra V lokalnem dvoboju je Elektra premagala Šentjurčane in ostala v samem vrhu lige za prvaka. V velikem boju, kjer je bilo kar nekaj preobratov, so Soštanjčani v finišu zbrali dovolj moči, da so prišli do druge zmage v tej ligi, kar je odličen dosežek. Kemoplast je imel bistveno slabši met (62%:34% za Elektro), a se je nekajkrat vračal s trojkami. Skupno število poskusov je bilo kar neverjetnih 43. Z desetimi zadetimi se ni dalo presenetiti Šoštanjčanov, ki so v finišu uspeli z mirnim izvajanjem prostih metov zadržati vodstvo. V Hruševcu Laščani Po sobotnem pravem prazniku košarke se jutri v šentjur skem Hruševcu obeta ponovno velik košarkarski večer. K Alposu Kemoplastu namreč prihajajo Laščani, ki so v tej sezoni velik dolžnik ekipi Damjana Nova- Po nenadnem odhodu trenerja laških košarkarjev Boška Djokiča je nehvaležno mesto prevzel Celjan Zoran Martič, ki je z mlado reprezentanco Slovenije na evropskem prvenstvu leta 1998 osvojil srebrno kolajno, leta 2000 naslov prvaka in naslednje leto na svetovnem prvenstvu 6. mesto. O prevzemu trenerskega stolčka v Laškem je tehtal kar nekaj časa. »Nisem pristal takoj, ker sem vedel, da ne bom imel časa za kvalitetne treninge. To je bil eden od razlogov, drugi je bil ta, da sem imel namen obiskati finalni turnir Jadranske lige v Sarajevu, imel pa sem tudi že karte za Prago za zaključni turnir evro-lige. Sploh nisem razmišljal, da bi v tej sezoni prevzel še kakšno ekipo, vendar so me Laščani prepričali.« Ekipo ste po samo enem skupnem treningu vodih na tekmi proti Heliosu in visoko izgubili. Kako ste jo videli? Dejstvo je, da nimam čarobne palice, da bi se stvari, ki so se v Zoran Martič celotni sezoni nabirale, spremenile čez noč. Slabosti, ki so se kazale v zadnjem obdobju, so tudi danes zelo hitro splavale na površje. Dokler smo Domžalčane uspeh kontrolirati, smo tudi držali nek ugoden rezultat, čim pa so te slabosti, predvsem kar se tiče neodgovorne igre v napadu in slabega skoka, prišle na površje, pa se je naša igra podrla. Časa ni več veliko. Je realno pričakovati, da bi v nadaljevanju storili kaj več? Šli bomo korak za korakom. Svojim igralcem ne mislim govoriti o zmagah in rezultatih na posameznih tekmah. Poskusil pa bom, da bodo tisti, ki so pripravljeni delati, povečali odgovornost v igri v napadu in predvsem do neke meje popraviti igro v obrambi, ki je rak rana te ekipe. Še verjamete v tretje mesto v državnem prvenstvu, ki prinaša nastop v Jadranski ligi v prihodnji sezoni? Verjamem v to, da ta ekipa lahko igra bolje, če pa bo to dovolj za 3. mesto, vam ne morem reči. Problem je samo v tem, ker nimamo časa. Za nas bi bilo idealno, če bi imeli vsaj teden dni časa, da normalno treniramo in se v miru pripravimo na naslednjo tekmo. Do te menjave je prišlo ravno v obdobju, ko bomo v šestih dneh odigrali tri tekme. JASMINA ŽOHAR du že v ponedeljek, ko bodo Šentjurčani odpotovali v Domžale, Elektra bo gostila Slovan in laščani Union Olimpijo. Zmaga je nuja Rogla bo jutri v skupini za obstanek gostila ekipo Kopra, ki je že skoraj rešena vseh skrbi. To pa ne velja za Zrečane, ki morajo zmagati, da ostanejo v boju za status prvoligaša tudi v prihodnji sezoni, kajti ekipe pred njimi jim razen Krke že bežijo za dve zmagi. Koper je nevarna ekipa, saj ima nekaj odličnih posameznikov, ki so sposobni sami odločiti srečanje, zato bo potrebna dobra in kolektivna igra moštva Slobodana Beniča. JANEZ TERBOVC Foto: GAŠPER GOBEC Ko med nami ni več človeka, ki nas je navduševal z energijo in odločnostjo, nas prevzame tesnoben občutek minljivosti. Zvone Soto-šek je bil eden najbolj znanih Celjanov, sicer doma s Teharij. Živel je hitro, svobodno. Imel je ogromno idej, povsod je bil zelo opazen, svojo karizmo je na srečo vnesel tudi v šport. Sprva je bil goreč pristaš edinstvene celjske generacije, na kratko imenovane kar Pi-pan-Golc-Tovornik. Ko je minilo poldrugo desetletje celjskega košarkarskega zatona, je Sotošek leta 2002 ustanovil klub, ki ga je poimenoval - v sebi lastnem slogu -Celjski KK (Celjski košarkarski klubj. Skrbel je pravzaprav za vse, obenem pa tudi rešil mlado celjsko generacijo, ki drugje ni dobila prave priložnosti. Ob koncu dolgotrajne in zàhrïïtne bolezni, ki se ji je pogumno zoperstavil, je dočakal, da je Celjski KK obstal v 1. B-ligi. Med najzaslužnejšimi za podvig je bil tudi njegov 21-letni Pomembna zmaga Polone Reberšak! Plovdiv: Slovenska ženska teniška reprezentanca si je z zmago nad Južno Afriko zagotovila obstanek v 1. evroafriški skupini pokala federacij. Celjanka Polona Reberšak je premagala Else Potgieter s 6:2 in 6:3 in Maša Zec Peškirič pa Alicio Pillay s 6:3 in 6:3. Slovenke so najprej izgubile s Srbijo in Črno goro (zmaga Polone Reberšak proti Ani Timotič z 2:0) in potem še z Dansko (poraz Reberšakove z 2:1 proti Karini Jacobsgard). V nedeljo Frenkov in Božičev memorial Celje: Športno društvo Gaberje že 43. leto zapored organizira -vrsto let tudi v okviru praznika Mestne občine Celje - vseslovenski namiznoteniški turnir za veteranke in veterane, Frenkov in Božičev memorial, posvečen nekdanjim igralcem in organizatorjem namiznega tenisa v Celju Francu Rebeušku - Frenku ter bratoma Pa-vletu in Milanu Božiču. Tekmovanje se bo v nedeljo začelo ob 9. uri v telovadnici ŠD Gaberje na Mariborski cesti 42. POD KOŠI sobota, 22.4. Liga UPC Telemach, za končnico za prvaka, 4. krog, Šentjur: Alpos Kemoplast - Pivovarna Laško, Ljubljana: Union Olimpija -Elektra Esotech (obe 20). Skupina za obstanek, 6. krog, Zreče: Rogla - Koper (19). ponedeljek, 24. 4. UPC Telemach, 5. krog: Pivovarna Laško - Union Olimpija (19), Šoštanj: Elektra Eostech - Geoplin Slovan, Domžale: Helios - Alpos Kemoplast (obe 20). Zvone Sotošek sin Lenart. Zvone, kot so ga klicali vsi, bi v torek dopolnil 53 let. Bil je zaljubljen u morje ... DEAN ŠUSTER Celjski jadralni teden Zadar: Od jutri do srede bodo v Zadarskem arhipelagu jadralne regate za potovalne jadrnice. Že desetič jih bo organiziral Jadralni klub Živaana. Šlo bo za navigacijske in tehnične plove ter za dvoboj jadranje (match race). Prijavljenih je 33 posadk s približno enako dolgimi jadrnicami dolžine 10-11 metrov. (DŠ) Založnik prvi z veliko nagrado Ravenna: Član slovenske reprezentance v preskakovanju zaprek Luka Založnik iz Gotovelj je s konjem GanzerKerl zmagal na tekmovanju za grand prix in dosegel zgodovinsko prvo zmago za Slovenijo v tej olimpijski disciplini. Z odličnim nastopom brez kazenskih točk je v finalu za seboj pustil vse tekmece, Celjanka Hana Travner pa je s konjem Connor HKH zasedla 18. mesto med 38 jahači iz osmih držav. Kar ji ni uspelo v grand prixu, je nadoknadila v tekmi mladih konj, kjer je s triletnim Classic Cayanom osvojila 8. mesto. Založnik se namerava udeležiti še drugih kvalifikacij za svetovno prvenstvo, ki bo konec julija v Nemčiji. (TT) NAROČNIKI NOVEGA TEDNIKA VEDO VEČ IN SODELUJEJO V NAGRADNI IGRI ZA NOVEGA GETZA Kupujejo ugodno s kartico NT Ceneje pridejo do knjig, kijih izdaja NT&RC Imajo brezplačno čestitko na Radiu Celje in tri brezplačne male oglase BODITE V IGRI TUDI VI! Postanite naročnik Novega tednika začela reševati iz gostega dima,« pravi Ciril. Gasilcev niso poklicali, saj so se dima uspeli znebiti sami. Okoli tretje ure zjutraj je v hišo Hriberškovih prišel tudi zdravnik iz Laškega in ugotovil, da naj bi bila za Marijo usodna zadušitev. Več bo potrjeno po opravljeni sodni obdukciji. Medtem ko smo se pogovarjali s Cirilom, so se nam v hiši pokojne pridružili tudi Marijina in Cirilova vnukinja, in sosedje. Vnukinja pravi, da so pozimi vsak dan zakurili peč, v teh dneh pa predvsem takrat, ko je deževalo. In tako je bilo tudi v sredo zvečer. »Zakurili smo zato, ker je bilo treba nekje posušiti rjuhe in Marijine obleke,« pojasnjujeta Ciril in njegova vnukinja. Cirilu je težko pri srcu, čeprav se še ne zaveda povsem, kaj se je zgodilo. Kljub tragični izgubi žene nas je prijazno sprejel in povabil v hišo ter se z nami pogovarjal. »Veste, v tej peči smo velikokrat spekli kruli,« še pove. Žalostni so tudi vsi ostali domači in sosedje, saj so izgubili dobro žensko, ki jo bodo ze-10: pogrešali. Ivanka Ojster-šek, bližnja soseda, pravi: »Naše otroke je imela vedno zelo rada in kadarkoli sem prišla k njej na obisk, sva se pogovarjali o tem in on« Hidi o tem, kako lepo je bilo včasih.« Pridna in skrbna ženska je bila Marija Hriberšek, smo še izvedeli včeraj, zato jo bodo vlepem spominu ohranili vsi, ki so jo poznali in veli z njo. MATEJA JAZBEC . Foto: ALEKS ŠTERN ; ka/ni^e cltu/center Celje MALO, 113! Stisnilo delavko V torek nekaj minut po 8. uri se je v tovarniški hali na Kovaški cesti v Zrečah zgodila delovna nesreča. Voznik viličarja je s sprednjim delom zadel dva kovinska zaboja, ki sta stisnila delavko, ki je dobila hude telesne poškodbe. Predolgo so vozili Policisti vseh policijskih postaj na Celjskem so v torek med 6. in 14. uro izvajali poostren nadzor tovornega in potniškega cestnega prometa. Ustavili so več kot 350 vozil in izdali 27 plačilnih nalogov, tri odločbe prekrškovnega organa ter enako število obdolžil-nih predlogov. 22 voznikom so izrekli le opozorilo. Največkrat so morali ukrepati proti voznikom, ki niso imeli tehnično brezhibnih vozil in so vozili vinjeni. Nekaj kršitev je bilo povezanih tudi s predolgo in prehitro vožnjo ter preobremenjenostjo vozil. Izkoriščali dobroto Celjski in novomeški kriminalisti so minuli teden prijeli štiri osebe z območja Novega mesta, stare 17, 25, 27 in 40 let, ki naj bi konec lanskega leta na območju Laškega in Šmarja pri Jelšah storile tri drzne tatvine. Po opravljenih hišnih preiskavah so četverici odvzeli prostost in jo s kazensko ovadbo privedli na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku celjskega okrožnega sodišča. Ta je za 40-letnika odredil pripor in za ostale tri prostost. Omenjeni naj bi kradli iz stanovanjskih hiš. Eden izmed njih je ponavadi s pretvezo, da pobirajo staro železo in da želijo vodo za pitje ali za hladilnik avtomobila, Zatnotil starejše ljudi, ostali pa so pregledali prostore stanovanjske hiše in kradli denar. Policisti zato opozarjajo na večjo previdnost in hkrati pozivajo občane, da neznanih oseb ne spuščajo v stanovanjske hiše. SŠ Trčenje ob Savinji Včeraj popoldne se je na cesti Polule-Skalna klet'zgodila hujša prometna nesreča, v kateri sta trčili osebni vozili. Pri tem se je hudo poškodovala ena oseba, natančen vzrok nesreče pa še ni znan. Cesta je bila za ves promet zaprta kar nekaj časa. Nepokretna Marija za večno zaspala Stanovanjski kredit, da! -,sv% Stroški odobritve Za Marijo Hriberšek iz Rifengozda je bil usoden dim, ki se je razširil iz domače krušne peči V noči na četrtek je prišlo v stanovanjski hiši v Ri-fengozdu nad Laškim do večjega tlenja, v katerem je izgubila življenje 74-let-na Marija Hriberšek. Domači so zvečer zakurili v krušni peči in nanjo naložili rjuhe in obleke, da bi se posušile. Zaradi vročine so se stvari na peči vnele in zagorele, kar je bilo usodno za nepokretno Marijo, ki je spala v sobi poleg peči. Smrt naj bi nastopila zaradi zadušitve, pri čemer je odrejena sodna obdukcija. Ko smo se včeraj odpravili v Rifengozd nad Laškim, v hišo zdaj že pokojne Marije in moža Cirila Hriberš-ka, je v hiši še močno zau-darjalo po dimu, čeprav so domači skrbno odprli vsa vrata in okna, da bi se čimprej znebili neprijetnega vonja in pozabili na tragični ter žalostni dogodek, ki je vzel njihovo ženo, mamo, babico in sosedo. Ob prihodu v hišo je bilo mogoče skozi odprto okno opaziti bolniško posteljo, na katero je bila zad- 3e nje pol leta prikovana 74-let-na Marija. Imela je rakasto obolenje, ki se je razširjalo po telesu, brazgotine pa so bile opazne tudi na obrazu. Sprejel nas je 77-letni Ciril, mož pokojne, ki je s sklenjenimi rokami in s potrtim obrazom žalostno začel pripovedovati, kaj se je dogajalo ponoči. »Preveč cot Je bilo na peči« »Včeraj popoldne so naši delali, zvečer pa smo najbrž premočno naložili peč,« pripoveduje Ciril. Pravi, da so v peč naložili skorje rdečega bora, ki močno gorijo. Ciril naj bi se prvič zbudil ob polnoči in naj ne bi opazil ničesar nenavadnega, tudi vonjal naj ne bi ničesar. »Ob enih zjutraj me je pokonci spravil dim. Hitro sem odšel v Marijino sobo pogledat, kaj se dogaja, in videl, da je soba polna dima, Marija pa je mirno kot vedno ležala v postelji ...« Ciril tudi ni slišal, da bi Marija klicala na pomoč, zato je bil najverjetneje usoden le tre- Cirilov obraz in sklenjene roke povedo vse. Marijo bo pogrešal in ohranil v lepem spominu, prav tako kot jo bodo njeni bližnji in sosedje. nutek, v katerem je dim povzročil zadušitev. Je pa 74-let-na pokojna v zadnjem času tudi bolj malo govorila, saj je bil njen govor iz dneva v dan težji. Za nepokretno ma- mo je predvsem skrbela hči Zlatka Bezgovšek, trikrat tedensko jo je obiskala tudi patronažna sestra. Ciril in Marija nista spala v skupni sobi, se je pa Ciril ponoči pogostokrat zbujal in jo hodil gledat,: če je z njo vse w-redu in ali mirno spi. »Na usta sem si hitro nadel mo- cat hčer Zlatko,« hiti pripovedovati. Nato sem prestrašen in zmeden še enkrat od-hitel v gost dim do Marije preverit, ali še diha. »Stisnil sem ji zapestje, da bi ugotovil pulz, a ni bilo ničesar več čutiti...« V sobi, kjer je Marija preživljala svoje bolne dni, je tudi lesen strop, zato je bila nevarnost, da bi se požar lahko razširil po celi hiši. »A se to na srečo ni zgodilo,« potolaženo ugotavlja Ciril. Do večjega požara namreč ni prišlo, a je za Marijo bil kljub temu usoden že dim. Tretji klic na pomoč je Zlatko, ki biva z družino le nekaj metrov stran od hiše svojih staršev dvignil pokonci. »Hitro je pritekla in me liVtU SC. Zaliv na otoku Mana in pogled na bližnje otočke. Na enem izmed njih so snemali Brodolom s Tomom Hanksom v glavni vlogi. V iskanju raja Sredi Pacifiškega oceana, južno od Ekvatorja, 5000 km južno od Havajev in okoli 2000 km od Avstralije, leži arhipelag 330 otokov Fidži. Dolge peščene plaže, nad katere se pove-šajo palme, oblite s turkiznim morjem, polnim tropskih pisanih ribic in koral. Sončni zahodi prelivajočih se barv in ljudje čokoladne barve s toplino v očeh. Vse to in še več je Fidži. Ko sva s prijateljico potovali po Avstraliji in Novi Zelandiji, naju je ves čas mikalo, da bi se podali na enega izmed eksotičnih otokov v Južnem Pacifiku. Poleg Ton-ge, Samoe, Cookovih otokov in Nove Kaledonije se je ponujal Fidži, ki naju je tudi najbolj zanimal. Naključje ugodne letalske karte in navdušena pripovedovanja popotnikov, ki sva jih srečali, so naju popeljali prav tja, o čemer sva lahko le sanjali. Po treh urah letenja sva bili pripravljeni na raj! Fidži je mešanica vpliva Malezijcev, Polinezijcev, Mi-kronezijcev, Indijcev, Japoncev in Evropejcev, ki je močno narasel po letu 1987. V prejšnjem stoletju so bili znani kot strah vzbujajoči vojš-čaki. Svoje sovražnike so pojedli. Izpod britanske oblasti so se osvobodili šele leta 1971. Bula za vse Bula! Bula! Tako naju pozdravljajo in hkrati ogovarjajo že kar malo nadležni domačini, ki ponujajo nočitev v bližnjem mestu Nadi. Izbe-reva najcenejšega - 800 sit in tudi dobiva temu primerno namestitev. Pa dobro, dan ali dva bo že, si misliva, potem pa se bova podali na otoke. Mesto ni takšno, kot bi pričakoval Evropejec, saj je vse le ena dolga ulica s trgovinami, ki se konča s tržnico. V vseh trgovinah delajo Indijci, tako da nimaš ravno pravega občutka, v kateri državi si. Rib in sadja je dovolj vse leto. Cene v trgovinah z živili so višje kot pri nas, pa čeprav povprečen Fidžijec zasluži le 2 dolarja na uro. Supermarketi so kar dobro založeni. Je pa malo neprijetno opazovati gospodinje, ki meso prebirajo kot bi nabirale sadje. Pitne vode ni. Stopnja kriminala je dokaj visoka, posebej nad turisti, tako da se nočnemu dogajanju nisva izpostavljali. Hitro nama je bilo jasno, da glavni otok ni to, kar sva videli na prospektih in da mora biti tisti pravi raj na odmaknjenih otočkih. Ker hostii delujejo tudi kot turistične agencije, sva z lastnikom najinega sklenili ugodno počitnikovanje na uro in pol oddaljenem otoku Mana. Glavno prevozno sredstvo med otoki so ladje in čolni. Na vse otoke je možno priti le preko posrednikov, ki so po večini belci, ki tudi poberejo mastne denarce za prenatrpan čoln. A prelepa narava odnese skrbi in kulturni šok ob prihodu. Obred kava Privoščiti sva si hostel, kjer v kolibi - bureju - spiš skupaj z 20 ljudmi. Lahko dobiš tudi zasebno sobo, ki pa je skoraj enkrat dražja, ah pa kampiraš. Ko smo se bližali najinemu otoku, so nas pozdravili prijazni domačini in nekoliko manj prijazne domačinke z rožami v laseh. Na ženske so kar malo ljubosumne, rdečelaska in blondinka pa sva bili še posebna atrakcija. Praktično smo živeli v vasi in domačini so se ob večerih veselili z nami oziroma nam kaj zapeli ali zaplesali. Tekmovati smo z rakci, peli so nam otroci, plesale domačinke z venčki na glavi in svetleče se od olja, požiralci ognja pa so pripravili svojevrsten šov. Vsak večer smo končali s kava obredom. Kava nima ničesar skupnega z ha§6 kavo. Obred izgleda tako: naš gostitelj, domačin Dau, se prikloni, 3-krat ploskne z rokami in iz mož-narja vzame pest zdrobljenih korenin. Zavije jih v cunjo, nalije v posodo nekaj vode, cunjo pomoči vanjo, jo dvigne in ožme. Zadevo ponovi in dotoči vodo. Vošči nam dobrodošlico. Vsak mora plosk-niti, preden spije. Plosk, nato neprijeten okus, ki omrtvi m IZLE.TNlt6?VA TURISTIČNA AÇE.NCUA o ELBA EXPRES 4.-6.5. samo še nekaj mest!! c- GARDALAND 27.4. in 1.5. samo 10.200 SIT - SKANDINAVIJA do NORDKAPA 8.-22.7. o BALTIK 30.6.-9.7. IRSKA 5.-12.8. v BOGATA PONUDBA PRVOMAJSKIH POČITNIC PRVOMAJSKI KLUB V POREČU, htl Delfin AKCIJA!!! (3 X polp že od 14.400 SIT/os, popusti za otroke!) ustnice in jezik in trikrat plosk. Na koncu so bili nekateri že pošteno omamljeni. Mislili sva, da bodo plaže nabite s turisti, pa ni bilo tako, plažo imaš lahko povsem zase. Sonce sije vsak dan, vmes malo poškropi in že je spet 40 stopinj. Tropsko podnebje pač. Deževna doba traja od novembra pa vse do marca. Vlažnost je visoka. Morje je zelo toplo, tako da na osvežitev lahko pozabite. Je kot topla kopel v naših toplicah. Potapljanje je obvezno. Barvne kombinacije, ki jih sestavlja narava, so neverjetne. Potapljači pravijo, da so korale lepše kot v Avstraliji. A kaj, ko jih ne moreš vzeti domov za spomin, saj bi ti jih na carini vzeli in te pošteno denarno kaznovali. Poleg dragocenega ulova rib je morje tudi kopalnica, pralnica, kanalizacija. Vsi odpadki gredo neposredno na obalo manjših otokov. To ni ravno prijetna dobrodošlica turistu, ki pričakuje neokrnjeno naravo. Domačini zelo slabo skrbijo za okolico. Problem je plastična embalaža. Ostale odpadke sežigajo ali zakopavajo. Kljub temu se najde za vsakogar nekaj, tudi za naju se je. Našli sva raj, živeli sva sanje, bili sva resnično daleč tam, kjer se čas ustavi, kjer se živi iz dneva v dan, kjer ljudje niso obremenjeni s službo, tam, kjer se nikomur nikamor ne mudi. Tam, kjer sonce sije vsak dan in kjer se spočije oko ob pogledu na nešteto barv. Če je raj res nekje, naj bo tak, kot je na Fi-džiju. Zdi se daleč, nemogoče, pa vendar le dober dan oddaljen od nas. Kako je vse relativno. META OMERZA ZADNJA MESTA - ZAGOTOVLJENI ODHODI POTOVANJA SVET: DUBAJ-6 dni 27.4., TAJSKA in POČITNICE-12 dni 27.4. POTOVANJA EVROPA: dni SgRŠKII *-7 dni 2.5., ! 5 dni 23.4., 6 dni 26.4. m 7.6., Pí NIZOZEMSKA. 6 tftll 28.4. AVTOBUS: RIM-4 dni 21.4. In 4.5., I ---- '1121.4. In 5.5.,—..... 29.4. in 4.5., CINQUE 21.4., PRAGA-4 dni 20.4., PRAGA In GRADOVI-5 dni 27.4., KF 26.4., ŠVKA-4 dni 29.4., 8E0GRA0 In SAMOSTANI-4 dni 22 " 3 dni 27. In 29.4., GRČUAS HITRO LADJO-6 dni 27.4. T DUNAJ-2 dni 29.4., SA1ZBURG IN SOLNI RUDNIN-l dan 27.4., St IN ORLOVO GNEZDO-2 dni 1.5., BUDIMPEŠTA-2 dni 29.4. SIT, ŠPANUA LtORET DE MAR hotel San Juan-* že oO 78.900 SIT POČITNICE HRVAŠKA bogat Izbor apartmajev, peniionov, hotelo» ter križa)enj PAG Penrion Dupln"sm. 7 xpol vjul. In avg, že za 46.400 SIT, PRIMOŠTEN app BitokapK"* 1 /5 teza 79.900 srr www.radiocelje.com Lep p(r< >zdmf I\Imm 5.900 KOMAJ ČAKAM 1.MAJ RAB AC -HOTEL GIRANDELLA 3xP0LŽE0D 9.900 SIT SLANO -5*ALL INCLUSIVE 39.900 sit |Mèl4letGW| CENOVNI HITI JUŽNE DALMACIJE DUBROVNI,VILAGRADAC ČRNA GORA, RISAN, HOTEL TEUTI 4 OSEBE, 7 DNI, NOCITEV/UJTRK 7DMLINCHE SAMO 99.750 SIT SAMO 59,900 SIT na osebo PELJEŠAC, OREBIČ ÏM......S CRNA GORA, CAN J «MKIMUMHi PEHZIOHUUtA.7nil.POI r JIlMl SB ' " KLUB NAD KLUBI NA KORČULI 27.4.-2.5. 5 DNI .27.900 SIT MLJET -HOTEL ODISEJ 5>P0LZEZJ 24.900 SIT LASTOVO-HOTEL S0UTUD0 5>mš za25.000SIT CAVTAT-HOTEL CROATIA 3>polžeza29.900SIT ROGLA V APRILU APP GABER 2+1 3 DNI SAMO 22.500 SIT DODATKA USODKOST ! dnevna smučarska vozovnica SAMO 1.000 SIT POKLIČITE 03 42 GO 100 ali 03 7031960 olje, Stanetova i, odp. 8.-18. Lire, sob. 9.-12. 0,«60100/102 Šempeter. Rimska oesta 35, odp.: 9-17. un 00,011 ,00 NTJtC NOVO v Zdravilišču Laško! FITMESS WRAP Biodroga spa sensation Nega telesa s kozmetiko Biodroga. Že po treh zaporednih terapijah izguba obsega telesa do 13 cm. ^ Informacije in rezervacije: ZDRAVILIŠČE LAŠKO 03 7345 166 »OVííMI SRALCEV 23 Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter kra- jem, od koder je doma. ODMEV Težave z eno najstarejših gore V Novem tedniku je bilo 7. aprila 2006 objavljeno poročilo s seje sveta občine Šmarje, kjer je bila obravnavana tudi problematika vinskega hrama Predenca 23 a. V zvezi s tem želimo podati naslednje pojasnilo: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Celje, je leta 2001 občini Šmarje pri Jelšah posredoval predlog za razglasitev 53 kulturnih spomenikov (NC 565/01 Strokovne podlage za razglasitev etnoloških kulturnih spomenikov v občini Šmarje pri Jelšah). Strokovne osnove so vsebovale vse elemente, ki jih zahteva zakon o varstvu kulturne dediščine: identifikacija spomenika (z imenom in parcelno številko), opis objekta in valorizacija, varstveni režim ter priloga (TTN 1:5000). Občina Šmarje pri Jelšah je predlog obravnavala, občinski svet je dne 26.4. 2001 sprejel sklep o razglasitvi 53 etnoloških kulturnih spomenikov, med katerimi je tudi UREDNIŠTVO obravnavani objekt. Sklep pa ni bil objavljen v ustreznem uradnem glasilu v skladu z 12. členom Zakona o varstvu kulturne dediščine (UL RS , št. 7/99). Pri tem pa želimo tudi na tem mestu poudariti, da občina Šmarje pri Jelšah skladno s svojimi možnostmi zgledno skrbi za kulturno dediščino na svojem območju, naklonjena je tudi raziskovalnemu delu, kot na primer organiziranju etnoloških raziskovalnih delavnic, ki bistveno pripomorejo k poznavanju tega tako hitro izginja-jočega kulturnega izročila. ANKA AŠKERC, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje EJELI SMO Občina mora vrniti priključno takso Pišem Vam V imenu skupine pobudnikov, ki so vložili pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti zoper člen 21 Odloka o odvajanju in čiščenju odpadne in padavinske vode v Občini Laško (Uradni list RS, št. 84/99) v delu, v katerem ureja obveznost pla- Parkiranje v lužah Bralec Mirko Gretič iz Rogaške Slatine je moral v deževnem dnevu parkirati avtomobil na neasfaltiranem parkirišču pri celjski bolnišnici. Parkiranje na tej lokaciji, kjer morajo vozniki hoditi po velikih lužah, stane 350 tolarjev, zaradi česar omenjeni meni, da bi moral upravljalec parkirišča poskrbeti vsaj za pesek. Robert Hostnik iz ZPO Celje, ki ima na skrbi področje organiziranja in nadzora nad gospodarsko javno službo parkiranja, odgovarja: »Parkirišča, ki so v makadamski izvedbi, so pozimi, predvsem pa v deževnem obdobju v slabem stanju. Vzdrževanje takšnih površin je v tem času izredno težavno (razmočen teren, pluženje snega po makadamski površini pusti za seboj poškodovan teren, zaradi padavin je krpanje večkrat brezuspešno. čila priključne takse in Odlok o pogojih za priključitev in višini priključne takse za priklj učitev na kanalizacijsko omrežje v Občini Laško (Uradni list RS, št. 59/03 in 44/04), kolikor ureja obveznost plačila priključne takse za priključitev na novo in rekonstruirano javno kanalizacijsko omrežje v Občini Laško. Gornja odloka je Ustavno sodišče z odločbo U-I-13/04 z dne 23. 3. 2006 odpravilo, saj sta vpeljala nezakonito javno dajatev, ki je slovenska zakonodaja ne pozna. Celotno besedilo je najti na spletni strani Ustavnega sodišča. V zadnjem času se je pojavilo v medijih več izjav predstavnikov Občine Laško, v katerih slednji smiselno navajajo, da odprava odloka o odvajanju in čiščenju odpadne in padavinske vode in odloka o pogojih za priključitev in višini priključne takse v Občini Laško, ne pomeni obveznosti Občine Laško, da vrne zavezancem že plačano priključno takso. Te trditve pa so neresnične. Ustavno sodišče odpravi protiustavne ali nezakonite podzakonske predpise, kadar ugotovi, da je potrebno odpraviti škodljive posledice, ki so nastale zaradi protiustavnosti ali nezakonitosti. Odprava učinkuje za na- zaj (45. člen Zakona o ustavnem sodišču). Vsakdo, ki so mu na podlagi odpravljenega podzakonskega predpisa nastale škodljive posledice, lahko zahteva njihovo odpravo. Če so posledice nastale s posamičnim aktom, sprejetim na podlagi odpravljenega predpisa, ima upravičeni pravico zahtevati spremembo ali odpravo posamičnega akta pri organu, ki je odločil na prvi stopnji. (46. člen Zakona o ustavnem sodišču). Ker bo vsaka posamezna odločba o odmeri priključne takse torej morala biti odpravljena, bodo zavezanci upravičeni do vrnitve plačane takse skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Konkretno to torej pomeni, da mora vsakdo, ki mu je Občina Laško izdala odločbo o odmeri priključne takse, zahtevati njeno odpravo v roku treh mesecev od objave odločbe v Uradnem listu RS (to je do 4. 7. 2006). Ko bo odločba odpravljena, mu bo morala občina denar vrniti. Gre za bistveni podatek, za katerega je nujno, da ga mediji povsem jasno in razločno pri-kažejo ljudem, saj bi sicer predstavniki Občine Laško z zavajajočimi izjavami lahko dosegli, da upravičenci ne bodo izvršili svojih pravic. ANDREJ KRAŠEK, odvetnik )MIN Majda Sepe Po hudi bolezni je umrla velika dama slovenske popevke Majda Sepe. V večnem spominu Slovencev bo zapisana kot izjemna poustvarjalka enkratnih pesmi s čudovitimi besedili, ki so jih napisali najboljši slovenski pesniki. Njena glasbena pot se je pričela po končam srednji glasbeni šoli. Prepevati je začela z ljubljanskim jazz ansamblom, s katerim je med drugim nastopila v Parizu in kmalu po tem tudi na prvem jazz festivalu, ki je bil na Bledu. Majda je bila ena najpomembnejših sous-tvarjalk zlate dobe slovenske popevke v sedemdesetih in osemdesetih letih minulega stoletja. V zrelejšem obdobju se je posvetila predvsem petju šansonov z izjemno interpretacijo besedil, pri čemer je bila pravi perfek-cionist. Od odrov se je poslovila leta 1992, lani pa je Slovencem še poslednjič dala veliko darilo. Pri založbi kaset in plošč RTV Slovenija je izšla dvojna zgoščenka z naslovom Sepe Majda in Mojrnir: S teboj. 22 pesmi, ki jih poje Majda, in 20 Mojzesovih instnimentalnih skladb sodi med bisere te produkcije, ki bodo aktualni še dolgo vrsto let, saj jim čas ne more do živega. Majda je bila velik človek. Navzven je sicer delovala nekako zaprto, a u duši je bila mehak in nežen človek z velikim srcem. Bila je tudi velika prijateljica Radia Celje. Težko bi našteli, na koliko javnih radijskih oddajah našega radia je nastopila. Kadar koli smo jo povabili k sodelovanju, je prišla in nikdar ni vprašala za honorar. Ničkolikokrat je prepevala tudi na koncertih Celjskega plesnega orkestra Žabe. Morda je bila na Celje navezana tudi zato, ker je mesto ob Savinji Mojzesov rojstni in mladostni kraj. Tudi na Radiu Celje se bodo še dolgo vrtele njeni pesmi. JANEZ VEDENIK saj vozila nasuti gramoz takoj zmečejo iz udarnih jam ...). Zato je stanje na teh parkiriščih velikokrat slabo. Parkirišči Tkanina in Oblakova se uvrščata v II. cono parkirišč, in sicer v II. B-cono. To pomeni, da je parkirišče opredeljeno kot začasno parkirišče, za uporabnika je najcenejše in žal posledično z nižjim standardom ureditve. Urejanje teh, >slabših< parkirišč imamo vsekakor v načrtu in to v pomladanskem času. Krpanje udarnih jam opravlja podjetje Kostra.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. 24 RADIO, KI GA BERETE NI« PONEDELJEK. 29. april TOREK. 25. april PETEK, 28. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Hujšajte z Radiem Celje, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.30 Halo, Terme Olimia.9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.30 Studentski servis, 19.00 Novice, 19.15 Vroče z Anžejem Dežanom, 23.00 YTLebel, 24.00 SNOP (Radio Utrivox) SREDA, 26. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.10 Nagradna igra Iskalnice, 11.(K) Podoba dneva, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Nagradna igra Zlata deteljica, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport daneš; 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Full Cool Demo Top, 19.00 Novice, 20.00 Mal drugač s 6Pack Čukurjem, 23:00 Dobra Godba, 24.00 SNOP (Rádio Robin) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.20 Asociacija, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.15 Jack pot, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.30 Kronika, 17.00 IV. radijska mreža - predsednik vlade Janez Janša, 18.00 Klonirano servirano, 18.30 Na kvadrat, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice, 19.15 Visoki C s Katjo Bučar, 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP (Radio Robin) TUJA LESTVICA 1. HIPSDONTUE-SHAKIRAFEAT. WYOEFJEAN (5) 2. BAMBINO NRTIMPO-EROSRAMAZZOTTI (3) 3. AFTER ALL THISTIME-SIMONWEBBE (5) 4. UPSIDE DOWN-JACK JOHNSON |2) 5. CRYBABYCRY-SANTANAFEAT. SEAN PAUL&JOSS STONE ' (4| 6. S0SICK-NE-Y0 (1) 7. OVERKILL-K0SHEEN (3| 8. LIVE WITH ME - MASSIVE ATTACK (2) 9. THE HARDEST PART-C0LDPLAY (6) 10. TOUS LES SECRETS - CeUNE DION (1 ) DOMAČA LESTVICA 1. ZBUDI ME ZA PRVI MAJ-MI2 (3) 2. LE KAJ SE SKRIVA-NBSHA (6) 3. SENDRiïA-JADRANKAJURAS (1) 4. PUSTI SONCU V SRCE-WNGST0N(2) 5. OBLAST-NINA (7) 6. SUŽENJ OBČUTKA-KREMA (4) 7. OEJNAPREJ-DANIL0K0CJANČIČ (3) 8. ROKE-DAND (2) 9. KJE SE VSE USTAVI? - LARA (4) 10. ROKE V ZRAK -KOCKA (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: SAYSOMETHIN- MARIAH CAREY FEAT. SNOOP DOGG UHNTISS UHNTISS UHNTISS- BLOODHOUNDGANG PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: T1ZNAŠ-EVA JIN IN JANG - RADA VUKOBRAT Nagrajenca: JanezTrbac, Kettejeva 4Sb, Celje Ivan Urbane, Prešernova 33. Žalec Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKPRTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 20. uri. l'i^HMllJ.HIIHf WËstrrtâT^ f\-ANS.GOUČNIK (3) 4. ACHTUNGMARŠ- ŠENTJURSK1 MUZIKANTJE (5) 5. NE JOČI DEKLE- SLATINEK ANS. BRATOV (2) Predlog/a lestvico: . FALOT JE-ANS. SREDENSEK 1. NAJ ŽIVTO^TOTOROČENCA -IGOR IN ZLATI ZVOKI (4) 2. NAJBONEKOČ- 5. ISKALSEM IN NAŠEL-ZtATl MUZIKANTJE RAD BI ISKAL-STORŽIČ rs RadiaCelje 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Protneme informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.002. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Predstavitev skladb Bingo jacka, 14.00 Regijske novice, 14.15 Stilska preobrazba, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov - Cita Galič bo predstavila 4. festival ansamblov domače glasbe v Marija Reki. 24.00 SNOP (Radio Ptuj) TEDENSKI SPOKED RADIACELJE 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.20 Ritmi 80-ih, 10.00 Novice, 10.15 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje - Srečanje z Juretom Natkom, 11.00 Podoba dnëva, 11.10 Z ušesi po zemljevidu - Španija, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Odmev- Knjiga, osvobojena DDV-ja -ponovitev, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Glasbeni trojček - kviz z Majo Gorjup, 18.30 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 20.00 20 Vročih Radia Celje, 23.15 Oddaja Živimo lepo š Sášo Einsied-ler, 24.00 SNOP (Radio Kranj) nszT 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.002. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti vtemi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Jože Krajne, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domačih 5, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi. Po čestitkah - Nedeljski glasbeni veter z Magdo Oc-virk, 20.00 Oddaja Katrca - Klavdija Winder - osrednja gostja Jožica Mauser, poznana kot dolenjski slavček, 23.00 Ponovitev oddaje Znanci pred mikrofonom, 24.00 SNOP (Radio Kranj) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop - predstavitev projekta To sem jaz, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike lju? bežni, 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Otroški radio, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, Í8.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) Učiteljica, glasbenica, voditeljica Na strani Radio, ki ga berete vam tokrat predstavljamo voditeljico, katere eden najlepših spominov na mladost je povezan z glasbo. »Bila sem komaj štiriletna deklica, ko so me prvič postavili na oder. Ob meni je igral sosedov fant s kitaro, ob koncu najinega nastopa sem bila deležna nepozabnega a-plavza. Nekoga med občinstvom sem tako prevzela, da mi je poklonil velik šopek rož. Prav ta šopek je bil velik skoraj toliko kot jaz,« pripoveduje voditeljica, ki se med prvimi nastopi spominja tudi sodelovanja v oddaji Full Cool Demo Top Radia Celje. Odrasla je na deželi, zato je veliko časa preživela v naravi in z živalmi, vse to ima še danes nadvse rada. »Mogoče sem prav zato postala napol vegetarijanka,« pravi voditeljica, ki vam ob nedeljskih večerih ne pusti spati. Zelo rada je tudi plezala po drevesih in si predstavljala, da je ves svet njen. Rada je nabirala sveže jagode, češnje, maline, gobe ... Njena najljubša igrača je bil medvedek, ki ga je dobila od sorodnikov iz Nemčije. Še danes ga ima, saj je vsako noč spal pri njej, danes pa to mesto seveda pripada njenemu fantu, s katerim imata deklico Izo. Ko je bila naša malčica majhna, si je večkrat predstavljala, da je učiteljica in prav ta poklic je danes njen. Že kot punčka je vedno tudi govorila, da bo pevka. Nastopala je pred ogledalom, njena prva publika so bili njeni plišasti prijatelji. In tudi ta želja je na njeno in tudi naše veselje danes resničnost. Čeprav deklica na sliki z mamico poskuša upihniti dru- go svečko, smo minulo nedeljo z njo upihnili nekaj svečk več. Ste prepoznali prijazno glasbenico in voditeljico Radia Celje? Odgovore na vprašanje, kdo je malčica, nam pošljite na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje in prejeli boste nagrado naše medijske hiše. Minuli teden smo vam predstavih Andraža Purga, iz-žrebanki pa smo nagrado naše medijske hiše poslali po pošti. Duet s 6Pack Čukurjem bo dal raperju, raperki, pevcu ali pevki, da z njim posname pesem. Vsi, ki imate dobre ideje in vokalne sposobnosti, lahko svoje demo posnetke pošljete na naslov NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, za oddajo Mal' drugač. Na osnovi demo posnetkov bomo izbrali najzanimivejše kandidate, ki bodo kasneje povabljeni v radijski studio, kjer bodo v živo predstavih svoje sposobnosti. Predstavitev skladbe oziroma pesmi, v kateri bo zmagovalec sodeloval, bomo razkrili, ko bomo prejeli dovolj zanimivih demo posnetkov. Kandidati bodo imeli čas za pripravo besedila oziroma ideje vse poletje, v septembru pa bodo povabljeni v radijsko oddajo, kjer bodo v živo pred komisijo predstavih idejo. V komisiji bo 6Packov spremljevalni bend Pimp Panthers, pesem pa bo aran- ....................—-- žiral Saša Lušič, producent vseh Čukurjevih V oddaji Mal' drugač na Radiu Celje je plošč. Na prijave ne pozabite napisati ime-6Pack Čukur v okviru 30. oddaje minulo sre- na, priimka, umetniškega imena, naslova in do predstavil novo rubriko Duet. Priložnost telefonske številke. Radio Celje na Madžarskem V minulih dneh je v naše uredništvo priro-malo pismo radioamaterja Istvana Hegedu-sa iz Budimpešte, ki je Radio Celje poslušal v zahodni Madžarski v kraju Vasszécseny na frekvenci 95.1. Ukvarja se z FM-DX-sistemom poslušanja radijskih postaj, kar pomeni, da lahko posluša postaje, ki so oddaljene od kraja sprejema tudi do 2.500 kilometrov. Doslej mu je na ta način uspelo poslušati že 1.700 radijski postaj iz 177 držav sveta. V Sloveniji mu je uspelo ujeti devet radijskih postaj, med njimi tudi Radio Celje. V dokazilo nam je poslal zapis, kaj vse se je na naših frekvencah dogajalo v času poslušanja. Ob tem smo se v uredništvu tudi malce nasmejali, saj je zapisal »... nas športni matador ...«, ob čemer je seveda mislil na našega športnega novinarja Deana Šusterja. Je pa Istvan navedel tudi vse skladbe, ki jih je slišal, identifikacije ... NASVETI 25 OD 21. DO 29. APRILA 2006 NAPOVED ZA VAS PRIPRAVLJA ARION IZ CELJA Z DOLORES NA 0904361 (GSM 041 519 265) TER GORDANO NA 09041 26 (GSM 041 404 935) 0904126 32 (dosegljivi samo z mobilnega telefona) 09014 26 33, cena klica 300 sit (1,25 evra) GORDANA V INTERSPORT Hlačke - vroče ali kolena odkrivajoče Petek, 21. april: Ponoči bo Luna vstopila v Vodnarja in nam prinesla kar nekaj originalnih, nenavadnih domislic. Svoboda nam bo veliko pomenila in se bomo tokrat pripravljeni zanjo tudi z vso močjo boriti. Zaradi kombinacije različnih energij, ki jih sprožajo planeti, bomo v nekaterih okoliščinah zelo neprilagodljivi in trmasti. Paziti moramo, da si s takšnim ravnanjem ne škodimo. Sobota, 22. april: Zaradi neugodnega aspekta (kvadrat med Luno in Jupitrom) se lahko ta dan znajdemo pred večjo dilemo, ali delovati po ustaljenih normah ali po svoji presoji. Ni primerno, da naredimo kar koli na silo. Zadeve se bodo na vseh področjih zelo spreminjale, zato je prav, da počakate, da se stvari postavijo na svoje pravo mesto. Nedelja, 23. april: Zjutraj Luna prestopi v Ribe, zaradi česar bomo čustveno in sentimentalno razpoloženi. Težave se lahko zdijo velike. Ne glede na to, da bo zelo izpostavljena intuitivna zaznava, lahko naredimo s svojim ravnanjem več škode kot koristi. Previdno pri reakcijah, kajti v nekaterih okoliščinah nam bo primanjkovalo poguma, preobčutljivi bomo in skušali bomo ubežati pred realnostjo. Ponedeljek, 24. april: Jutro bo polno nepričakovanih dogodkov, ki nam bodo polepšali dan. Nekdo nam bo pripravil lepo presenečenje, tudi sami bomo polni idej in domislic. Zaradi vpliva Lune v trigonu z Jupitrom bomo kar izžarevali energijo in optimizem. Na čustvenem področju se bo marsikomu nasmehnila sreča. Čustva bodo močna, obogatena z razumevanjem in prijetno, odprto komunikacijo. Torek, 25. april: Zaradi napetega aspekta - Sonce v kvadratu s Saturnom - bomo izredno kritični in polni strahov in blokad. Težave se nam bodo zdele nepremagljive, samozavest ne bo na najvišji ravni. Izogibati se je treba pesimizmu in destruktivnemu obnašanju. Luna bo zjutraj prestopila v Ovna_, zato bomo bolj prodorni. Če bomo poiskali pomoč za težave, s katerimi se ubadamo, jo bomo dobili. Dan bo ugoden za načrtovanje, zbrano delo in samotno raziskovanje. Sreda, 26. april: Jutro bo izredno dinamično zaradi srečanja Lune in Merkurja, zato bo intelektualna ener- Ste pripravljeni na toplo pomlad, ki se bo kmalu začela spogledovati z vročim poletjem? Če spadate med modne zasvojenke, se bo treba nemudoma sprijazniti z dejstvom, da letošnji pomladno-poletni meseci poleg dekolte-jev, popkov in hrbtov najbolj obožujejo razkazovanje kolen in stegen. Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK Tako so se pač odločili trendi in resnici na ljubo, nič inovativni niso v tej svoji pogruntavščini. Nekaj čisto drugega je to bilo v petdesetih letih, ko so se v turističnih Bermudih pojavile bermuda hlače, in v šestdesetih letih modna provokacija stoletja - vroče hlačke oziroma kasneje močno priljubljeni shorts. Miniaturo oblačilce, ki je istočasno povzročalo pravo šik evforijo in šok zaradi nezaslišane »pohujš-ljivosti«. Ja, še huje se jim je godilo kot revolucionarnim mini krilcem. To oblačilce so, zanimivo, najprej nosili moški za športne dejavnosti. Danes so, priznajte, tisti možakarji, ki hodijo po svetu s tako kratkimi poletnimi hlačami, kar malce hec-ni. No, moda je res hecna za- deva, kadar hodi pred ah za časom ... Skratka, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so vroče hlačke postale že tako vsakdanje, da jih je moda veselo vključevala celo v oblačilne konteksteklasičnih kostimov. Denimo s suknjiči, ki so bili značilni za mestno modo. In zakaj vam to pripovedujemo? Ker so letos kratke hlačke spet poiskale trendovsko družbo suknjičev, elegantnih bluz, senzibilnih jopic ... Ker pa to oblačilce zagotovo ni za vsako dekle ah žensko, so se modna vzdušja odločila tudi za širšemu krogu predstavnic ženskega spola sprejemljivejšo varianto - kratke hlače, ki povzemajo dolžino bermudk ah pa kolesarskih, vsekakor pa hlačk, ki odkrivajo kolena in pokrivajo stegna ter s tem vse, kar se tam morebiti celulitu podobnega nahaja... In še nekaj ne kaže spregledati - hlačni pas ni več na bokih, temveč se vse bolj pomika proti popku, nekateri modeli imajo celo visok, pod prsi dvignjen pas. Vsekakor prijazna linija za vizualno podaljšanje postave. Pa še en »vsekakor« naj dodamo - da bo ta moda privlačna za oko, mora biti v obeh primerih tudi postava prava. Brez vidnih prehranjevalnih in fizično nedejavnih grehov. Sprejmete izziv? Torej že danes sklenite vsakdanjo prijateljsko navezo s trebušnjaki in kolesom! gija zelo izpostavljena. Poskrbeti moramo, da bomo postavili stvari na svoje mesto. Živahna komunikacija bo delovala na vseh področjih, misli bodo usklajene s čustvi, presoja bo odlična, ravno tako tudi počutje. Vehko več energije kot ostale dni je priporočljivo nameniti stikom in kontaktom z ljudmi, tako na zasebnem kot tudi na poslovnem področju. Četrtek, 27. april: Odločni bomo in prodorni. Luna zjutraj prestopa v Bika in nam bo prinesla trpežnost in prodorno ravnanje. Pri svojih odločitvah bomo trdno in neomajno vztrajali, nihče nas ne bo mogel prepričati v nasprotno. Pozno popoldne bo nekoliko bolj depresivno, zato ga skušajmo preživeti kar se da umirjeno. Astrologinja GORDANA in DOLORES naVSE m* REDNE CENE OBUTVE. ROLERJEV in KOLES St. 32 - 21. april 2006 -- 1W 26 ZA AVTOMOBILISTE I AVTOŠKORJANECI www.avto-skorjanec.si Telefon: 03 426 08 70 KIA MOTORS NOVO« KIA RIO AKCIJA V APRILU Kredit na položnice, polog samo 300.000 si« + 500 litrov goriva gratis ** Renaultova formula v Sloveniji Nđ avtomobilskem salonu v Celju je bil na ogled tudi Renaultov dirkalnik formule 1 z oznako R 32. To vozilo bo po končanem salonu še nekaj časa ostalo v Sloveniji. Tako si ga bodo lahko ogledovali delavci v novomeškem Revozu, potem pa bo od 8. do 13. maja na ogled tudi v ljubljanskem nakupovalnem središču City Park. ^ merilci pretoka zraka vw, audi, skoda-1,9 tdi jříosfli reghemes d.o.o. katalizator univerzalni LAMDA SONDE Mariborsko 86 Cilj. KOMPRESORJI KLIME KI ÍÍ3; 428-61-70 TURBO KOMPRESORJI »»w.mrm.linii.wr.ii SERVOVOLANSKEČRPALKE POSEBNA PONUDBA: - pnevmatike kumho -35% POPUST -polnjenje klimatske naprave 9.990 SIT -optična nastavitev podvozja H DAEMOBILPE CELJE, E Ljubljanska cesta 37, — tel 03.-42-S6-080 GSM 031 4 17-77.. mm Smart forfour se poslavlja. VW obudil pola GTI Nemški Volkswagen bo po petih letih znova ponudil najmočnejšo izvedenko pola z oznako GTI. To vozilo bo poganjal znani 1,8-litrski motor s turbinskim polnilnikom in s 150 KM. Navzven se bo ta različica od drugih razlikovala predvsem po črno zamreženi prednji in večji maski, 16-palčnih platiščih ... Cene za slovenski trg seveda še niso znane, osnovna izvedenka pa naj bi bila na voljo za približno 20 tisoč evrov. Kot napovedujejo, naj bi kmalu ponudili tudi posebno oziroma jubilejno varianto, ki naj bi jo poganjal motor z zmogljivostjo 180 KM. Q7, veliki Audijev SUV j AKCIJA "ACCORD PREMIUM PAKET" HONÍ I od 31.03.06 do 31.K.Oil fj -BREZOBRESTNO FINANCIRANJE f \ -POL PLAČAŠ TAKOJ, DROGO POLOVICO PA ŠELE Pot v Lešie °01' VoJnik ČEZ 2 LETI, BREZ OBRESTI ! Tel: 03/780 00 50 -STORITEV REDNEGA VZDRŽEVANJA ZA OBDOBJE 3 r-u. „««„mm ; LETA OZ. DO 100.000 PREVOŽENIH KILOMETROV! UU1 -BREZPLAČNA ASISTENCA 3 LETA, BREZ OMEJITVE WWW.Cepin.SI I KILOMETROV! Nemški Audi se s svojim Q7 prvič pojavlja v razredu velikih in prestižnih terenskih vozil, torej v tistem razredu, kjer je kupcev čedalje več. S Q7 nemška tovarna najprej meri predvsem na ameriški trg (tudi zato je novi audi daljši od pet metrov), kjer si obeta največ kupcev. Zanimivo pri Q7 je, da je tovarna, tako pravi, še pred uradno predstavitvijo ah ravno ob tem času dobila kar 15 tisoč naročil - torej kupci vozila niti videli niso, mogoče le na sliki. Q7 je po obliki mešanica limuzine oziroma a vanta (zgornji del), spodnji del je bolj terenski. Avto ponuja od najmanj štiri do največ sedem sedežev, pri čemer je notranja razporeditev zelo različna, od tega pa je odvisna tudi vehkost prtljažnika, ki meri od najmanj 775 do največ 2035 litrov. Motorja sta ta hip dva, jeseni pride še en bencinski (3,6 litra in 206 kW). Za slovenske kupce utegne biti še posebej zanimiv 3,0-litrski turbodi-zel, ki zmore 233 KM pri 4000 vrtljajih v minuti ( (210 km/h in 9,1 sekunde pospeška do 100 km/h). Precej Izredni pregled scenicov Izredni pregledi oziroma vpoklici avtomobilov niso nič posebnega, sedaj pa je zadelo francoski Renault. Ta bo moral namreč pregledati kakšnih 888 tisoč enopro-storskih scenicov, in sicer zaradi odprave napake na zaskočki varnostnih pasov na zadnjih sedežih. Gre za scenice druge generacije, ki jih je tovarna začela prodajati decembra 2005, v Sloveniji pa naj bi bilo približno 2.500 takšnih vozil. Po kupeju tudi kabriolet Leta 2007 naj bi na trge pripeljal porsche 911 turbo tudi v kabrioletski varianti. Bolj ali manj se ve, da vozilo poganja 3,6-litrski biturbo motor, ki zmore 480 KM in ima 620 Nm navora, za prenos te moči na kolesa pa skrbi štirikolesni pogon. Kot pravijo, bo 911 turbo v kabrioletski varianti stal okrog 150 tisoč evrov. Ford ranger Ford prenovil rangerja Smart opušča forfoura Težav pri Smartu in s smarti samimi noče biti konca. Kot so sporočili iz tovarne, bodo prenehali izdelovati model forfour. Lani so prodali 44 tisoč for-fourov, kar očitno ni dovolj. To vozilo je nastajalo skupaj z mitsubishijem coltom v tovarni na Nizozemskem, vendar se je Japoncem posrečilo lani prodati 75 tisoč col-tov. Že lani je Smart prene- hal izdelovati roadsterja, kar pomeni, da bodo po novem ostali le pri modelu fortwo. Kot pravijo, bo opustitev projekta forfour stala tovarno kar 1,2 milijarde evrov, ob delo pa bo vsaj 300 delavcev v omenjeni nizozemski tovarni. Leta 2007 naj bi na cesto pripeljali novo izvedenko smarta fortwo, vprašanje pa je, če bo to zadostovalo za poslovno ozdravitev. zmogljivejši je 4,2-litrski osemvaljnik, ki ima 350 KM pri 6800 vrtljajih v minuti (244 km/h in 7,4 sekunde do 100 km/h). Zraven je 6-sto-penjski samodejni menjalnik tiptronic in seveda štirikole- sni pogon quattro, ki je enak kot pri drugih audijih. Zanimivo je, da je povpraševanje predvsem po dizelskih variantah pri nas tako vehko, da se je dobavni rok zelo raztegnil, medtem ko pri bencinskih izvedenkah menda ni posebnih zadreg. Kot računajo, naj bi letos pri nas prodali kakšnih 120 vozil, dizelski Q7 pa stane v osnovni varianti 13,2 in v bencinski 16,8 milijona tolarjev. Pri nas ameriški trucki oziroma dostavniki niso posebej popularni, razmeroma slabo pa so uveljavljeni tudi na drugih evropskih trgih. Ford kljub temu tudi Evropi namenja prenovljenega rangerja. Tako ima avto sedaj drugačen motorni pokrov in drugačno masko, na novo so narejeni tudi prednji žarometi. Ranger ima 16-palč-na platišča, ob tem pa 2,5-litrski turbodizelski motor s Zanimanje za dizelsko izvedenko audija Q7 je veliko. 143 KM (330 Nm navora), dodan je 5-stopenjski ročni menjalnik. Kot kaže, bo prenovljeni ford tudi pri nas na voljo proti koncu poletja. i«! III MALI OGLASI - INFORMACIJE 27 GOTOVINSKA POSOJILA IN OPKU PIPOSOJ IL DO 950.000 SIT DO 36 MESECEV PE Celje, ul. XIV. divizije 14 Tel.: 03/425-7000 on (03) 5461-567. a, okrogel ,pro- prodam MOPED Tomos at* 50 C, letnik 1990, rdeče barve, dobro ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5720-591, 051 308-915. 1836 HYUNDAI lantro (karovan), zelo lep, ugodno prodom. Telefon 041 945-589. OPEL astro 1,6 i gls, letnik 1996, lepo ohranjen, registriran in volkswagen passai 1,8 i karavan, letnik 1994, registriran, prodam. Telefon 041 421-588. POLO 601,4, letnik 1996, reg. maj 2006, prodam za 480.000 SIT. Telefon 031 727-831,5740-008. Š433 G01F caddy, letnik 1989, motor in karoserija odlično ohranjeno, prodam. Telefon 041 836-228. Š434 (LIO 1,2, letnik 11/1999, 5 vrot, moder, 2xairbag, nove gume, servisiran, prevoženih 65.283 km, garaliron, prodam zo 690.000 SIT. Telefon 041220-375. Š435 YAMAH0 sr 125 thoper, letnik 1999,5000 km, srebrne barve, odlično ohranjen, prodam. Telefon 041812-961. 1889 £ 3, letnik 2004, prvi lostnik, motor 1,4, redno servisiran, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031747-604. p M0T0KULT1V dam.Telel KOSILNICO Alpino prodom. Telefon 041 710-193. 1834 MOTOKULTIVATOR Honda, freza, plug in prekucne vile za bale prodom. Telefon 031 826-782. Š418 KOSILNICO Bes, acme motor, kosa 127 cm, prodam.Telefon041 681-653. Š425 kupim TRAKTOR, prikolico, trosilec, obračalnik, mo-tokultivator in drugi stroj kupim. Telefon 041407-130. 1090 SEJALNICO Olt, dvoredno, Kosilnico Bes 127 ali 110 in tračni obračalnik Sip, prodam. Telefon 041261-676. 1879 Nepremičninski urad NEPREMIČNINE PRODAM HIDRAVLIČNI cilinder za dvigovanje grebena pri samonakladalni prikolici, nov, prodam za 18.000 SIT. Telefon 040 228-308. š 179 I»»!» „,„„, www.pgp-nepremicnlrie.com HIŠO, 140 m2 stanovanjske površine, staro 35 let, na mirni, sončni legi, s pripadajočim zemljiščem 14 arov, v središču Rogatca, prodam.Telefon 031 447-765. V ŠEHTRUPERTU nad Laškim prodam posest, 13 ha, od tega 6 ha gozda in 7 ha travnikov. Cena po dogovoru. Telefon 031 835-604. 1795 PARCELO, zazidalno, 915 m!, Sv. Ana nad Teharji, prodam. Telefon 041 725-071. ZAZIDLJIVO parcelo, Celje, Zagrad, prodam. Telefon 040 606-672. 1858 BRUNARICO, prestavljivo, 240-18007220 cm, ugodno prodam. Telefon 548-1147. PO VASI ME RS I kupujemo, prodajamo, svetujemo... oddam BIVALNI vikend, Tomaž nad Vojnikom, velikost 96 m!, posebej drvarnica, klet * brunarica, vrtna uta, vrt ograjen, terase s sodjem, nadstrešek gorože, super lokacija, prodom zo 15.800.000 SIT. Telefon 040 508492, zvečer. 1874 PARCELO za kampiranje, v Puli, prodom ali oddam.Telefon 041 368-771. 1878 CEUE. 2 km izven prodamo bivalni vikend na sončni legi, z lepim razgledom. Elektrika, voda, telefon, CATV, centralno ogrevanje. Zemljišče 3488 m!, možna gradnja, z gozdom 7883 m', možen nakup manjših parcel. Telefon 041 589-439. Š431 PRODAM ZLATEČE, Nova Cerkev. Na hribu prodam delno podkleteno stanovanjsko hišo. V hiši so elektrika, telefon in vodo. Skupno posestvo z zemljiščem meri 2,2 ha. Cena 8.000.000 SIToli po dogovoru. Telefon (03)5772-408. 1532 PARCELO na lepi lokaciji, v Šentjurju, Pešni- pevek na občini v višini 2.000.000 Siï že porovnon, vsi priključki: elektrika, voda na porceli, urejena dovozna cesta, gradnja možna takoj, prodam. Informaci je po telefonu 041631-807. p Odkup in unovčevanje terjatev r ač u novodski SERVIS___ Davčno in finančno svetovanje ALEK'S d.o.o. Mariborska cesta B6 CELJE TEL. 03-493BD 1 □; FAX: □3-493803D; GSM: Q3 1-679D67 BIVALNI vikend, 5"7, z dvema etažama in 2000 m! zemlje, prodam.Telefon 031 491-414,5471-125. Ž210 PARCELO, 1231 m2, Kompole nad Štorami, sončna lego, prodam. Telefon 041 987-566. 1892 kupim MANJŠO hišo, v Celju in okolici, kupim za APARTMA, 10 km iz Poreča, 150 m do plaže, veliko teraso, ugodno oddam. Telefon 031 737-703. 1775 TRI novo nadstandardna stanovanja, v Novi vasi v Celju, in sicer dve garsonjeri, opreml jeni, opremljeno dvosobno stanovanje in tri garaže v garažni hiši, oddam. Telefon 041 399-484. Ž208 "V radioselji STANOVANJE v Celju ali okolici, primemo za invalide, najomem. Telefon 040 127-939. 1855 STANOVANJE, garsonjero ali enosobno stanovanje s sanitariji, po možnosti jutranje sonce, najamem. Stanovanje naj bo pritlično ali v prvem nadstropju. Sem starejši zdrav moški, samski. Stanovanje naj bo v bližini Celja. Ponudniki naj pokličejo 5772-128, Vojnik, med 9. in 12. m "'j-1 mffiF Najugodneje v Sloveniji - kredit Euribor+0% - obrok = 17.870 SIT (EOM= 1,33%*) 1 ^WOTEHNIK A JI EL JE UiWj iS Dunajska 21, LJubljana Celje: 031 508326 delovni č« vsak dan nor is: hstop mesu NUDIMO POSOJILA DO 300.000 SIT 03492595t. 031862140 EmMSmM IZPLAČILO TAKOJ! 03/4900336 NUMERO UNO Ugodni avtomobilski in gotovinski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence, tudi 09. Do 50 % obremenitve, star kredit m ovira. Če niste kreditno sposobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila ter leasinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom. Tel.: 02/252 48 26, 041/750 560, 041/331 991, fax: 02/252 48 23 DNEVNO sobo, omare, nizki program, mizo, trosed in dva fotelja, vse usnje, primerno za manjše stanovanje, prodam za 150.000 SIT. Telefon 041 759-667. •mmm ODKUP DELNIC HIŠO, novejšo, manjšo, na območju Spodnje Savinjske doline, kupim. Telefon 040 985-125. ž 209 oddam GOSTINSKI lokol, okolica Prebolda, zmogljivost 70 oseb, ogled možen takoj, oddam. Telefon 041 708-695. Ž198 DNEVNI bar v Celju oddamo. Telefon 041 648-252. 1854 DRUŽINA, zdravnika, z otrokom najame dvoinpolsobno ali trisobno stanovanje v bližini bolnišnice. Telefon 040 996-027, 040952-150. 1882 zamenjam DVOSOBNO stanovanje (socialno) zamenjam za večje. Telefon 041 675-391. 1585 DVOSOBNO stanovanje (neprofitno), v Novi vosi, zamenjam za manjše. Telefon 041 675-391. 1585 STANOVANJE, 38 m2 (ugodno zaradi stroškov) zamenjam za večje ali enako v centru ali okolici. Menjava velja samo zo najemnike Nepremičnin d. o. o. Celje. Telefon 031 565-266, (03)491-3280, po 13. uri. 1883 BUKOVA drva, 4 m3, brez prevoza, prodam. Telefon 031 562-369. ieei PRIBLIŽNO 1000 kosov opeke Bramac prodam. Telefon 031 535-764, (03) 5741-159. Š427 PRODAM NESNICE, nakup 10 kosov petelin brezplačno, in bele pitance, prodajamo. Kmetija Winter, Lopota 55, Celje, telefon 5472-070,041 763-800. 11541155 NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred m na dom, prodam V SREDIŠČU Celja prodam meščansko stano- vanje (135 m2), primerno tudi za mimo pisarniško dejavnost. Telefon 041 620-262,041 630-015. ies3 V NOVI vasi prodam opremljeno garsonjero, velikost 30 Telefon 041 781 -166, po 16. uri. 1856 KUPIM PRODAM EN0INP0L ali dvosobno stanovanje v Celju ŠTEDILNIK, 2-2, hladilnik in pralni stroj kupim. Plačilo tokoj. Telefon 041 866- Gorenje, možna dostavo, prodom. Tele-933. n fon 041945-589. 186S ne, rjave, le kokoši, □Jll Eciftifto JUBIZ Telefon (03) 700-1446. 1520 KAKOVOSTNE prašiče, težke od 25 do 120 kg, z možnostjo dostave, prodom. Telefon 041455-732. Š367 KOZO, srnosto, z dvema mladičema, prodam. Burskega kozla zamenjam. Telefon (03) 572-7040, 031 762-059, po 14. uri. Ž192 TELIČKO simentalko, 160 kg, prodom. Telefon 5778-207. 1809 KRAVO, brejo 6 mesecev, prodam. Telefon (03)5739-064. L745 TEUC0, težko 500 kg, prodam. Telefon 031 481-691. L 453 TELICO simentalko, staro eno leta in koze z mladiči, prodam. Telefon (03) 5738-165. L 452 TELIČKO simentolko, staro 14 dni, prodam za 45.000 SIT. Telefon 031 241-540. L 456 BURSKE koze, mladiče, za zakol ali nadaljnjo rejo, vse z dokumenti, prodam. Telefon 031433-740. 1837 ŽREBIC0, staro 2 leti, prodom. Telefon 734-7646,031 405-394. L458 ČEBELE prodam. Anton Doler, Otemna 14, Šmartno v Rožni dolini, telefon (03) 5777-311. 1859 TELICO simentalko, težko 330 kg, prodam. Telefon 041 681-653. Š425 ČISTOKRVNE nemške ovčarje, brez dokumentov, stare 7 tednov, prodam. Telefon 810-1078. Š422 TELIČKO, sivo rjavo, staro 10 dni, prodam. Telefon 041 223-798. Š423 BURSKE kozice in kozle, plemenske, prodamo. Telefon 5743-288,031 224-609. Š424 PRAŠIČE, težke 40 kg, domača hrana, prodam. Telefon 031221-243. Š426 IZREDNI 50-odstotni popust za nakup enoletnih petelinov nesne pasme samo do 29.4.2006. Farma Roje pri Šempetru, telefon 700-1446. 1895 BELO in rdeče vino, mešane sorte, prodam zo 220 SITA Telefon 031 768-175. 1810 MEŠANO belo vino, kakovostnih cepljenih sort, prodam po 200 SIT. Telefon 031 571-432. 1846 SENO in otavo v kockah prodam ali menjam zo drva. Telefon (03) 5793-225. Š4i6 SENO in otovo prodam po zelo ugodni ceni. Telefon 5796-044. S419 28 LI OGLASI - INFORMACIJE SENO v kockah prodam. Telefon (03) 5778-238. 1862 SENO in otavo, v kockah, cena 300 SIT, prodam, telefon 041 714-296. Š430 ■EEySEBI PRODAM NAVADNA 14-colska platišča prodam. Telefon 041851-740. 1732 CIPRESE in cestnin za žive meje in trosilec Tehnostroj prodam. Telefon (03) 5461-063. 1772 KIPER prikolico, 4 do 51, rezervne dele za tam 2000 in zastavo 3500, prodam. Telefon 041 998-377. Š41/ (TALIJANSKO dekliško kolo in rolerje, 31-34, zelo ohranjene, prodom. Telefon 041 935-131. 1833 CISTERNO Creina, 12001, prodam. Telefon 051 646-932. Š425 SILAZNE baie, male, košnjo, 1 ha in jedilni kol, domača izdelava, prodam. Telefon 041 974-108. 1872 RAZNE km Telefon 031 509-996. HLEVSKI gnoj in parcele, njo, prodam pa ugodni ceni. Telefon 041 269-840. Š428 SAM0MAKLADALN0 prikolico Sip petinger 17, silokombajn Sk 80 S, dvobrazdni plug Imt 12 in kompletni aluminijasti kason za avtomobilsko prikolico, 130-250, prodam. Telefon 031 663-562. ž 211 PRAŠIČE, težke od 70 do 100 kg in traktorsko škropilnico KŽ Kranj, 3501, testirano, prodam. Telefon 031 509-061, (03) 5821-863. 1884 TRI cisterne za gorivo, z vsemi A-lesti, dve 30.0001 in eno 40.0001 (ta je prekatna, 2*20.0001). Telefon 031 486-215.pvš CISTERNO za kurilno olje, 30001, poceni prodamo. Telefon (03) 577-2942. 1890 OTROŠKO gorsko kolo, 20 col, 6 prestav, skoraj novo, prodam. Telefon 041 991-707,041 774-959. 1897 ODDAM GARAŽO, 6»4,vDrapšinovi ulici 6, oddamv najem. Telefon 041602-368. 1835 Ezznsnzi NATAKARICO za strežbo pijač v Baru Irena, Lopata 17, Celje, zaposlimo. Telefon (03) 4921-420, Klavdija. PRIMOŽ Nemec s. p., Sedraž 3,3270 Laško zaposli šoferja kiper kamiona. Telefon (03) 5648-043,041 625-913. 1807 :i3 tlakovci podlesniR : »38 ■ KOŠIR) Branko KOSIR s.p. Pod gozdom S, 3230 Šentjur telefon: 041 799 633 fax: 03 574 05 54 montaža senči! in PVC ©ken e-mail: kosir@siol.net www.novitednik.com ZAPOSLIMO strojnike gradbene mehanizacije. Telefon (03) 5648-043,041 625-913. AGM Nemec d. o. o., Sedraž 3,3270 Laško. 1806 ZAPOSLIMO voznika taksija. Tina Pozinek-Košlomaj s. p, Krpanova 3,Celje,telefon 031 369-338. w Zaposlimo dinamične. motivirane, komunikativna ljudi na različnih pozicijah. Lasten program izobraževanja. Izkušnje niso potrebne. Začetek takoj. Tel.: 03425 61 50 ali GSM: 041 710 663 ZAPOSLIMO kuharja in natakarja z izkušnjami. Pogoji: poštenost, urejenost, želja delati v gostinstvu. Informacije po telefonu 031 714-990. Pizzeria Taurus, Miran Kajlna s. p. Leveč 40, 3301 Petrovče. n GOSTIŠČE v Šentjurju zaposli dekle za strežbo. Telefon 041 666-726, Marjan Bo-horčs. p., Ul. Dušana Kvedra 44, Šentjur. TAKOJ potrebujemo 15 ljudi (m/ž), začnete takoj, trening zagotovljen. Telefon (03) 428-2072. Lindlgo d. o. o., Kidričeva ulica 13, Celje. 1880 IZPOSOJEVALNICA strojev in naprav SAM, Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje, širi panudbo izposoje strojev in naprav. Telefon {041 ) 629-644,5414-311. n HITRO NAROČITE Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolaijev (€ 0,63), petkova pa 300 tolarjev (€ 1,26). Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolaijev (€ 7,10), kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. I J'H'Sil tudi letnik 2006 s prilogo TV-OKNO! Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. NAROCILNICA Ime in priimek: Ulica;___________ Nepreklicno naročam Novi tednik NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Nt îmîtM •sdominia Posredujemo pri resnih zvezah po rsej Sloveniji 03/491 22 70 MEŠ d.o.o., KIDRIČEVA 3, CELJE TURISTIČNE SOBE APARTMAJI KRONE I NAJCENEJŠE letoi »arije v Prekmuriu - I MORAVSKE TOPLICE 1 300 m od bazenov v zasebnih apartmajih v I PRVOM/U 6 dni z zajtrkom 18.000 ST* U B dni nočitev v app 12.000 SIT+tt. Inforn 041/404 648, .02/5261434 OdjSšuM îLmïXlice IZDELUJEMO projekte stanovanjskih hiš, gospodarskih in poslovnih objektov in podobno. Telefon (03)8104-182,031 666-997. ARS-Projektiranje, Anton Strnišo s. p., Gabrovec la, 3241 Podplat. POZOR, graditelji! Izdelujemo strojne omete, strojne tlake in fasade. Konkurenčne cene. Telefon 031 598-355. Omes gradbeništvo d. o. o., Ledina 40, Sevnica. 1540 NUDIMO celotno obnovo kopalnic, polaganje vseh vrst keramičnih ploščic in kamna. Telefon 041 672-362. Marjan Košto-maj s. p., Cesta na Ljubečno 45, Celje, www.kostomaj.info. 1566 STRELOVODI, izdelava, montaža, meritve, zavarujte si objekt pravočasno. Telefon 041 736-229. Jože Kline s. p., Gledališki trg 7, Celje. 1694 CENITVE nepremičnin in premičnin za vse namene. Hql d. o. o., Parižlje 15, Braslovče, telefon 041649-234. n PLESKANJE stanovanj, napuščev, oken, po ugodnih cenah, z garancijo. Telefon 5728418,031 696-164. Karel Podpe-čan s. p., Velika Pirešica 27 h, Žalec ZELO ugodna pomladanska cena premoga z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek s. p., Sedlošek 91, Podlehnik. n PO zelo ugodnih cenah in kakovostno izdelujemo demit fasade in vsa slikopleskar-ska dela. M3Grad d. o. o., Gaspasvetska 3, Celje, telefon 041 771-104. 1894 Svet Ljudske univerze Rogaška Slatina, Celjska cesta 3a, Rogaška Slatina razpisuje delovno mesto direktorja. Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: - visokošolska izobrazba ENE NA ÍNICIV CELJU «i VRSTA BLAGA^ BUČNO QUE CVETAČA ČEBULA CENA 590-1500 ČESEN ŠPARGLJI FIŽOL V ZRNJU HREN 580-750 150-320 490-780 2000 350-1200 800-1000 600 200-400 180-300 - strokovni izpit - najmanj pet let delovnih izkušenj, od tega najmanj tri leta v izobraževanju odraslih. Kandidati morajo imeti andragoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let. skladno s soglasjem Kandidati morajo k vlogi priložiti naslednja dokazila: - fotokopijo diplome - fotokopijo potrdila o pridobljeni pedagoško-andragoški - fotokopijo potrdila o opravljenem strokovnem izpitu - fotokopijo delovne knjižice, iz katere je razvidna delovna doba oziroma drugega ustreznega dokazila, ki bo potrjevalo delovno razmerje in stem ustrezne delovne izkušnje. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, opisom dosedanjih delovnih izkušenj ter programom oziroma vizijo razvoja ter dela zavoda, pošljite najkasneje v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Ljudska univerza Rogaška Slatina, Celjska cesta 3a, 3250 Rogaška Slatina, z oznako »Prijava na razpis za direktorja«. Nepopolne prijave ne bodo upoštevane. Kandidati bodo prejeli pisno obvestilo o izbiri v zakonitem roku. OREHI CEU 0REHÍJE0RCA 600-700 1200-1500 200-350 SUHE SUVE SUHE FIGE MLEČNI IZDELKI SMETANA SKUTA 700-800 _7Q0-800 22-32 PIRINA MOKA KORUZNA MOKA KORUZNI ZDR0B POLNOZRNATA MOKA www.radiocelje.com JAJCA SKUTA PESA IIOVI TEDNIK INFORMACIJE 29 Če bi vedela, da je bilo zadnjič, ko sem te videla zaspati, bi te bolje pokrila. In prosila bi Boga, naj varuje tvojo dušo. Če bi vedela, da je bilo zadnjič, ko sem te videla oditi skozi vrata, bi te objela in poljubila in te še enkrat poklicala nazaj za še en poljub. Če bi vedela, da je bilo zadnjič... V SPOMIN ANTONU JANCICU 24. aprila mineva peto leto od tragične smrti rudarjev v rudniku Hrastnik. Ostala je bolečina in neizmerna praznina. Hvala vsem, ki se ga s spoštovanjem spominjate in ob njegovem grobu prižigate sveče. Jerneja, Uroš in Mitja ROJSTVA V celjski porodnišnici so rodile: 31. 3.: Nataša STROPNIK HREN iz Lemberga - dečka, Irena AŠIČ iz Celja - deklico, Tadeja POTOČNIK iz Slovenskih Konjic - deklico, Gabrijela ŽLOF LESKOVŠEK iz Gorice pri Slivnici - deklico, Milena DEŽELAK iz Rimskih Toplic - dečka. 1. 4.: Nataša SLAPNIK iz Mozirja - dečka. Barbara KVAS OCVIRK s Polzele - deklico. 2. 4.: Alenka OGRAJEN-ŠEK iz Ponikve pri Žalcu -dečka, Ermina BAŠIČ iz Velenja - dečka, Urška HERLAH iz Šmartnega ob Paki - dečka. 3. 4.: Klavdija KRAJNC iz Celja - dečka, Romana SELE-CEL VASLE iz Žalca - deklico, Mojca OCVIRK iz Petrovč - dečka. 4. 4.: Maksima P1ŽORN s Polzele - deklico, Šendžan ŠABANI iz Šmarja - dečka, Maja RETKO SCHLOSSER iz Celja - deklico, Zlatka FUAVŽ iz Vitanja - deklico, Simona TOVORNIK iz Laškega - deklico, Vesna ŠUMEĆKI iz Vojnika - dečka, Tjaša ROMIH iz Celja - dečka, Vesna KRANJČAN iz Vitanja - dečka. 5. 4.: Mojca KALAFATIČ iz Celja - deklico, Mira KUN-ŠEK iz Kalobja - dečka, Ana ŠPOLJAR iz Pristave pri Me-stinju - deklico, Anka ŠAR-LAH iz Buč - dečka. 6. 4.: Anica GREGORC iz Rečice ob Savinji - deklico, Verica FIDLER iz Šmarja pri Jelšah - dečka, Dominika SAMBOLIČ iz Žalca - dečka. 7. 4.: Silva MATKO iz Tabora - dečka, Valerija BOB-NIK iz Slovenskih Konjic -dečka, Nina DETLBACH iz Stranic - dečka, Janja HOLO-BAR iz Griž - deklico, Simona FERČEC iz Rogatca - deklico. 8. 4.: Klavdija KUMER iz Loč pri Poljčanah - dečka, Martina PUŠAVER iz Rogaške Slatine - dečka. Marina BEZJAK iz Griž - dečka, Tanja LONČAREVIČ iz Šentjurja - deklico, Marjana KOVA-ČIČ iz Loč pri Poljčanah -dečka, Nadja ŠPEH iz Velenja - dečka, Polona DELEO-NARDIS iz Velenja - dečka. 9. 4.: Amela MAHMUTO-VIČ iz Velenja - dečka, Katja BRGLEZ iz Vojnika - dečka, Monika BURGER iz Štor -dečka, Natalija DROBNE iz Celja - deklico. Zvonka OJ-STRŠEK iz Laškega - dečka, Darja FERLEŽ s Polzele - deklico. 10. 4.: Andreja RAVNAK iz Vojnika - dečka, Anica ČU-ČEK s Polzele - dečka, Vesna BRIŽIČ iz Laškega - dečka, Katarina KAČ iz Žalca - dečka, Špela MENIH NOVAK iz Topolšice - dečka, Rozika IP-ŠEK iz Ponikve - dečka. 11.4.: Drita XHAFA iz Celja - dečka, Mateja PRELOŽ-NIK iz Zreč - deklico, Maja BASLE iz Šentjurja - dečka. 12. 4.: Anja MOUČNÍK z Ljubnega - deklico, Katja PRI-STOVNIK iz Ponikve - deklico, Nataša MILOŠEVIČ iz Celja - dečka, Zdenka OMERZEL iz Lesičnega - dečka, Marjan-ca JURJEC iz Loke pri Žusmu - deklico. 13.4.: Sonja GRAČNER iz Celja - dečka, Mateja ŠPORN VALENČIČ iz Begunj - dečka, Tanja JERAJ iz Boštanja - dečka, Andreja ŠF.LIH iz Celja - dečka, Zdenka ŠMIGOVC iz Šempetra - deklico, Špela PEČOVNIK z Vranskega - deklico, Darja ČREŠNAR iz Slovenskih Konjic - dečka, Mar-jetka KOSEM iz Loke pri Zidanem Mostu - deklico, Gorica GROZDANOVIĆ iz Šmartnega ob Paki - dekli- Velenje Umrli so: Barbara PREGLEJ iz Velenja, 81 let, Marija SE-NICA iz Žalca, 83 let, Alojzij BOHTE iz Liboj, 74 let, Marija VISOČNIK iz Brezja, 82 let, Konrad ZORKO iz Mrzlega Polja, 71 let, Frančišek POBERZNIK iz Bukovja, 87 let, Viljem MALOVŠEK iz Velenja, 57 let, Ana ARLIČ iz Prelske, 77 let, Pavla FUS iz Celja, 86 let, Marcel MEDVED iz Velenja, 72 let. Zdaj vem, da res vse mine, ko vidim, da te ni, ko ni več tvojih rok topline in ko samo spomin si ti. ZAHVALA V 77. letu nas je po težki bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedi RAJKO DOLENC Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za nesebično pomoč in tolažbo v težkem trenutku slovesa, za izraženo sožalje ter darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Jordánovi za nego v času njegove bolezni, gospodu župniku za opravljen obred, sestrični Nadi, teti Marti, pevcem in govorniku. n Lidija z Celje, 18. aprila 2006 Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem in večrti mir mi zaželite. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, dadija, brata, strica, svaka, predvsem pa dobrega prijatelja STANETA TILINGERJA iz Vojnika, Cesta talcev 41 (16.6.1930-4.4.2006) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga v tako velikem Številu pospremili na poti k večnemu počitku ter vsem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Prav tako hvala osebju Splošne bolnišnice Celje, gastro oddelku. Izletniku Celje za poslovilne besede, ge. Ivici Kos za ganljiv govor, g. župniku Pergerju za lepo opravljen obred. Prostovoljnemu gasilskemu društvu Vojnik in pogrebni službi Raj za organizacijo pogreba. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ga obiskovali doma in v bolnišnici.. Žalujoči vsi njegovi Te bolezen je objela, še poslednjo moč ti vzela, zdaj med rmmi več te ni, a v naših srcih boš vse dni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in starega ata IVANA MASTNAKA - JANČIJA iz Prožinske vasi (4.9.1934 - 3.4.2006) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše ter izrazili pisna in ustna sožalja. Posebna hvala bolnišnici Celje, pogrebni službi Žalujka, g. župniku, g. Marjanu Teržanu za poslovilne besede, sindikatu Železarne Štore, g. Pajku, kolektivoma Roman Plank in Valji, družinama Polak in Cingel ter Sonji Mastnak. Posebna hvala sosedom za nesebično pomoč. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žena Ida, sin Joži z družino, hčerka Damjana z družino ter sestri Marjana in Stanka Kogar imaš zares rad, nikoli ne umre, le tam nekje daleč, daleč je... ZAHVALA MAJDE MACEK roj. Košir iz Zgornje Rečice 110 pri Laškem (9.4.1948-9.4.2006) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni prezgodnji zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče, nam izrazili pisna in ustna sožalja ter nam pomagali in v težkih trenutkih stali ob strani. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: sinovi Boris, Hubert in Boštjan z družinami, brat Marjan in ostalo sorodstvo L461 em vstajenje in življenje. Kdor vame veruje, bo živel tudi če umre.« (Jn 11,25) ZAHVALA Na veliki petek Gospodovega trpljenja je odšla k nebeškemu Očetu mama, babica in prababica MARIJA JAZBEC iz Pernovega pri Žalcu Zahvaljujemo se vsem sorodíiikóin, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Prva zalivala gre osebni zdravnici sestri Marti Jerman, dr. med., ki ji je bila v času bolezni vsak trenutek na razpolago in ji je s popolno predanostjo lajšala trpljenje. Zahvaljujemo se tudi sestri Jožici Šelih, ki je bila prav tako vedno pripravljena pomagati, še posebej na oddelku Onkološkega inštituta v Ljubljani. Hvala pa-tronažnim sestram Zdravstvenega doma Žalec za požrtvovalno pomoč. Hvala društvu Hospic za pomoč v času bolezni. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnjo pot. Hvala celjskemu škofu g. dr. Antonu Stresu za vodenje pogrebnega obreda in pogrebne svete maše. Zahvaljujemo se ostalim duhovnikom, diakonom in ministrantom za sodelovanje. Za izrečene besede tolažbe se zahvaljujemo tudi murskosoboškemu škofu g. dr. Marjanu Turnšku, vizitatorju Misijonske družbe g. Lojzetu Gajšku in gališkemu župniku g. Janku Cigali. Hvala pevskemu zboru za ubrano petje. Posebna zahvala gre govorniku g. Jožetu Krulcu za iz srca izrečene poslovilne besede. Hvala kolektivom OŠ Petrovče, podružnični šoli Trje in kolektivu vrtca Prebold. Hvala Društvu upokojencev Velika Pirešica-Galicija in Gasilskemu društvu Velika Pirešica. Hvala osebju Doma sv. Jožef v Celju na čelu z g. Jožetom Planinškom za lepo pripravljeno pogostitev po pogrebu. Zahvaljujemo se župljanom župnije Galicija, še posebej prebivalcem zaselkov Gorca in Velika Pirešica za materialno in duhovno podporo. Hvala vsem, ki ste darovali za svete maše, darovali cvetje in sveče ter prispevali denar za cerkev v Galiciji. Vsi njeni Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina. V SPOMIN 22. aprila bo minilo deset žalostnih let, kar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ata in stari ata ZDRAVKO ZAJC iz Šentruperta Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu. Žalujoči vsi njegovi najdražji VODNIK KINO Predstavitev 7. dela literarne zbirke Slap 17.30 Hotel Paka Velenje, velika Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa, Prvinski nagon Z 15.50, 20.30,23.00 Hiša debele mame 2 12.30. 15.10.19.20 Brez povratka 3 16.30 Osem ujetih 12.00.18.40. 21.10. 23.40 Požarni rid 17.00 Tvoji, moji, najini 11.00 18.20 Ledena doba 2 10.30. 13.30.16.00.18.00.20.00.22.20 Ko pokliče tujec 14.40. 19.20.23.50 Karavla 17.20.21.30.23.20 Zadnji udarec 21.20 Če; 30 in še pri tastarih 11.30.14.00.16.20. 18.30, 20.40,22.50 Rim, da te kap 4 14.20. 16.50, 19.00. 21.00,23.10 V kot vroče maščevanje 12.50.15.30,18.10.20.50,23.30 predstave so vsak dan predstave so v petek, soboto, nedeljo predstave so y žfltmla ft pwdslisk lU'HW Ledena doba 2 14.30. 16.30,18.30. 20.30.22.30 Film, da te kap 4 14.10. 16.00.17.50.19.40.21.30.23.20 Cez 30 in še pri tastarih 14.50. 17.00.19.10, 21.20,23.30 V kot vrače maščevanje 13.40.16.20.19.00, 21.40 Požarni zid 14.201 razen sobote). 16.40 (razen torka), 17.10 (torek).18.50,21.00,23.10 Madagaskar 14.00 (sobota) Norčije z Dickom in Jane 19.30 (torek) predstave so vsak dan predstave so v petek, soboto, nedeljo predstave so v soboto, nedeljo, ponedeljek EEHH PETEK I Otrok I Gora Brokeback PETEK 19.00 Čudežna varuška SOBOTA 19.00 Čudežna varuška 21.00 Lahko noč in srečno PRIREDITVE 8.00 do 18.00 Središče Velenja Jurijev sejem 10.00 Srednja strokovna in poklicna šola Celje - telovadnica__ 10.00 do 19.00 Knjižnica Velenje, _preddverje__ Knjižnji sejem ob dnevih knjige 16.00 Knjižnica Mozirje_ Špas teater: 5žensk.com gledališka predstava Cool knjiga Marliese Aro Id: Miriam ima ano-reksijo 18.00 Fotografski atelje Josipa Pelikana Fotografije Josipa Pelikana odprtje razstave 18.00 Kozjanski park pine DPD Svoboda Prebold Špas teater: 5žensk.c< zeleni abonma 21.00 Dom krajanov Gomilsko skupina Legalo kriminalo kcmcen 21.00 Zaključek dnevov knjiga: koncert MI2 Dobrodošli ne dvoru NEDEUA 19.00 Otrok 21.00 Gora Brokeback SREDA 20.00 Zvesti vrtnar 9.00 do 12.00 pred Balo v Pelrovčah Cvetlična tržnica 9.00 do 12.00 pred trgovino v Libojah Cvetlična tržnica 10.00 do 19.00 Knjižnica Velenje, preddverje _ Knjižni sejem ob dnevih knjige 16.00 do 17.30 Plesni Forum Celje Mladi plesalci in plesalke se predstavijo 19.30 Kulturni center Laško 19-00 Mozirska galerija_ Razstava likovnih del ustvarjalcev, ki delujejo v KS Mozirje odprtje razstave 19.00 Hotel Evropa Celje - kavarna Sosed tvojega brega literamo-predstauitveni večer in pogovor s hrvaškim pisateljem Renatam Baretičem 19.00 Kulturni center Laško_ Letni koncert Ženskega pevskega zbora Laško 19.30 Narodni dom Celje_ Ob 25-letnici Akademskega pevskega zbora Celje slavnosmi jubilejni koncert 19.30 Kulturni center Laško Knapovski krst praznovanje 20. obletnice KD Lipa Rečica 20.00 pred hotelom Evropa in kavarna -ploščad___■ 20.00 Cerkev sv. Duha Celje_ Mešani komorni zbor Red Maps iz Ulma v Nemčiji končen 20.00 Dom 11. slovenskega tabora Žalec Navihanke z gosti koncert 20.00 Kulturni dom Mozirje_ KD Nagelj Lepa Njiva: Klinika Ti- Letni koncert ženskega pevskega zbora 20.00 Atelje Tomaža Milača na Okopih Fotografije Hermana Čatra odprtje razstave 20.00 Dom IL slovenskega tabora Žalec Flying Pickets koncert angleške vokalne skupine 20.00 Preboldska dvorana Zadrega nad zadrego 20.00 Preboldska dvorana_ Zadrega nad zadrego gledališka komedija NEDELJA. 23.1. 10.00 do 12.30 Hotel Evropa_ Sosed tvojega otroka 2 - praksa v teoriji literarna delavnica Nove knjige udeležencev srečanja Samopredstavitve --10.00 dalje Slovenske Konjice 9. jurjevanje v Slovenskih Ko- li .00 Center Dobrne Tradicionalni blagoslov konj y primeru slabega vremena pa 30. 21.00 Kulturni dom Mozirje_ KD Nagelj Lepa Njiva: Klinika Ti- :a dvorana v Vinski 8.00 do 18.00 Središče mesta Velenje Jurijev sejem 9.00 do 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Seminar o mobilizirancih zaprofesorje zgodovine 9.00 do 12.00 Gasilski dom Vrbje Cvetlična tržnica 16.00 Velbana Gorca v Gostinici nad Virštanjem_ Jože Galič: Zaradi pesmi predstavitev knjige s citrarko Cito Galič 17.00 Preboldska dvorana Zadrega nad zadrego gledališka komedija Cvetlična tržnica 10.00 do 12.30 Hotel Evropa_ Sosed tvojega otroka 1 - teorija literarna delavnica, kijo vodita Renato Baretič in dr. Đurđa Strsogla- 10.00 do 14.00 Interspar Velenje Dan Zemlje, eko stojnice D Kulturni dom Šoštanj_ Letni nastop učencev Glasbene šole Velenje 19.30 Narodni dom Celje_ Celjski godalni orkester solista Iztok Hrastnik, kontrabas, in Wolfgang Panhofer, violončelo koncert 17.00 Podružnična OŠ Trje, OŠ Petrovče _ Prva astronomska opazovalnica na celjskem odprtje 19.00 Hmeljarski dom KZ Petrovče Moški pevski zbor Petrovče z gosti RAZSTAVE Pokrajinski muzej Celje - Lapidarij: V dragulje vbrušene podobe - rimske geme v Sloveniji, avtorici dr. Janka Istenič, Aleksandra Nestorovič, do 18. 6. Internet kavarna Stane - DZU Filter: Celje skozi digitalni objektiv, do 30. 4. Osrednja knjižnica Celje - avla drugega nadstropja knjižnice na Muzejskem trgu: Celjanke in Celjani 2006, nagrajenci Mestne občine Celje avtorja Janka Germadnika, do 5.5. Galerija Borovo: Dragan llič razstava slik - olja na platnu, do 22. 5. Galerija likovnih del mladih Celje -Celjski dom: likovna dela učencev Umetniške šoleArtino Beograd, Srbija in Črna gora in razstava skulptur kiparjaMa-dena Kralja, do 24. 4. Galerija Volk Celje: Motivi Celja, slikarska dela ljubiteljskih likovnikov ob prazniku Mestne občine Celje, do 30. Galerija Mozaik Celje: k niških poslikav velikonočnih jajčk 25 akademskih likovnikov, do 30.4. Galerija Velenje: Ivan Napotnik (1888-1960) - iz javnih in zasebnih Knjižnica Vojnik - prireditveni prostor: razstava na temo velike noči, razstavljal bo Zavod za usposabljanje in varstvo Dobrna. Galerija Otto Škofja vas: likovna dela slike v mešani tehniki likovne skupine IRIS: Ljuban Šega, Zoran Jošić in Adolf Mljač, do 25.4. Kulturni klub Ivana Cankarja Celje: likovna dela Majde Žličar, do 30.4. IKS - Internet kavarna Stane: fotografije iz krajinskega opusa člana fotografskega društva Celje, avtorja Marka Rebova. Galerija Nikec: razstava otroških del društva Otroci otrokom. Dela so narejena v keramiki, glini, emajlu, brušenem steklu. Mladinski center Celje: fotografije Fotomodnega vikenda2005, do 31.12. Zgodovinski arhiv Celje: Bombe na Celje - Letalski napadi na Celje med 2. svetovno vojno avtorjev mag. Bojana Himmelreicha in Jureta Miljeviča, do 30. 9. MNZC - Otroški muzej Hermanov brlog: Zvezde Evrope, do 30.12. MNZC - Občasni razstavni prostori: Okupacija v slikah... Življenje v Celju 1941-1945 Pokrajinski muzej Celje: V eno roko vzamem puškico, v drugo svetlo sab-ljico, avtorsko delo muzejske svetovalke Tatjane Badovinac, do 30.11. 18.00 Narodni dom Celje Slavnost ob dnevu upora proti okupatorju s podpisom listine o sodelovanju veteranskih orga- nizacij iz Celja_ 20.00 Hotel SoteliaTermeOlimia V Petek od 11.00 do 14.00. atrii Festival prostovoljstva Trenutna razstava: Katalonija Redne aktivnosti v dvorani - vsak ponedeljek in sredo ob 18.00 aerobika - tae do, vodi Grega Ter-šek. - vsak torek ob 15.30 Moderni plesni gibi s Cvetano iz Skupine Power dancers. - Ob ponedeljkih, sredah in petkih od 15.00 do 17.00 Plesni ritmi subkultuře, pleše se breakdance. ! smou m Petek ob 21.00 Vse glasbenike vabimo k sodelovanju in vse ostale na prijeten glasbeni Ogledi izbranih umetnin, ki bodo popestreni s pogovori o sedmi umetnosi. Večere vodijo filmoljubci. Nedelja od 19.00 do 20.30 - tečaj žongliranja in ognjenega plesa: na tečaju bomo spoznali tehniko žongliranja s tremi žogicami, ognjeni ples in bruhanje ognja Informiranje in izobraževanje: Prijateljski nasvet je nov pristop k informiranju in svetovanju otrok in mladine. Študentki socialnega dela Urška Gradišnik in Katja Kink sta vam na voljo vsak petek v OŠ Primoža Trubarja v Debru pri Laškem in v OŠ Marjana Nemca v Radečah. Za vse ostale sta dosegljivi vsak dan od 17.00 do 19.00 na tel. 051 425 952. Petek ob 20.00 športni park Šentjur Šentrock '06 Predizbor za Rock Otočec Redno ŠKMŠ: Pilâtes joga Torek ob 17.45 Vrtec Pešnica Rekreacija: do jeseni prekinjena_ PLANINSKI KOTIČEK Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi: 27. aprila na Malo goro. Na pot bomo e postaje ob Glaziji. Prijave do 21. aprila na tel 03 545 29 27 ah 040 324 669. Vabljeni tudi 29. aprila na pohod na Porezen. Na pohod se bomo odpravili s posebnim prevozom ob 6.00 z avtobusnega postajališča ob Glaziji. Prijave do 24. aprila. Planinsko društvo Celje - Matica vabi: 23. aprila na Galetovec (1.265m). S postajališča pri garažni hiši na celjski glaziji se z naročenim avtobusom odpeljemo ob 5.00. Prijave v društveni pisarni v Sta-netovi ulici 20. DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 DRUŠTVO OZARA CELJE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890,428-8892 ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 150 (€0,63), petkovega pa 300 tolarjev (€1,26). Tajnica: TeaPodpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev (€7,10). Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev (€170,26). Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Sarlah. Oblikovanje: Mi- nja Bajagič. E-mail uredništva: tednikéPnt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk Skerl, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan [Srečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si fíĎMIK DRILO 31 Nagradna križanka Nagradni razpis 1. nagrada: dve vstopnici za bazen Golovec in dva bona za klasično pico v Gostišču Hochkraut Tremerje 2. nagrada: dva bona za klasično pico v Gostišču Hochkraut Tremerje 3.-5. nagrada: Kuharske bukve vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do srede, 26. aprila 2006. Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 14. aprila. Prispelo je 513 rešitev. Rešitev nagradne križanke iz št. 30 Vodoravno: MRK, AIR, TLA, BRI-AND, DEE, ENN, 10, APIA, ALLER, ENORMNOST, VESEL, JALTA, SLA, IKARUA, OMLETA, DT, ONO, AGUTI, MV, BRA, BET, NARCIS, EOLIT, REED, ENZO, CLEVELAND, AT, KIN, KIRKA, SENCA, HZ, TIL, AMORITI, AEROLIT, EKS, JČ, MRENA, OR, NAAB, MU- NCHEN, GOVORNIK, ENEJ, ARU, NOTA, NAM. Geslo: Gostitelji Mundiala v Nemčiji Izid žrebanja 1. nagrado: vstopnico za bazen na Rogaški rivieri in bona za nedeljsko kosilo v Gostišču Hochkraut Tremerje, prejme: Franci Aužner, Kompole 174, 3220 Štore. 2. nagrado: dva bona za klasično pico v Gostišču Hochkraut Tremerje, přej- 1 2 13 14 5 6 7 8 9 10 |U 12 13 14 115 :16 117 18 19 ■Al 21 22 23 M 25 26 27 28 » íme in priimek: Naslov:_ TEHTNICA 'AVI Ona: Besede partnerja vam bodo znova dokazale, da ima poštene namene, zato nikar ne verjemite opravljivcem. Pred vami je čudovit vikend v dvoje, ko bosta naredila marsikateri načrt za prihodnje dni. On: Napredovali boste počasi, vendar pa bo vsaka nova zmaga utrdila občutek zadovoljstva in samozavest, kar ste doslej pogrešali. V ljubezni se vam ne obeta nič dobrega, zato bodite pozorni na partnerkine poteze. Ona: Zadovoljstvo, ki ga boste občutili, bo nadoknadilo odrekanja, ki ste jih vložili v dosego želenega cilja. Toda nikar se ne uspavajte, saj ni nič večno, predvsem pa to velja za partnerjeva čustva. On: Ubogati boste morali, čeprav vam ne bo všeč. Včasih je pač treba uporabiti make več taktnosti, da se uspemo izogniti nevšečnostim. In prav tokrat je tako, da boste morali za mirne sanje tudi nekaj žrtvo- Oncu Kljub velikemu pritisku okolice boste uspeli ohraniti popolnoma mirno kri, kar vam bo omogočilo videti zadeve tako, da se bo rešitev ponujala kar sama od sebe. Nekdo vas bo prosil za pomoč in ne boste mu je odrekli On: Če se boste preveč pehali za uspehom, se vam lahko hitro pripeti, da boste na koncu presneto razočarani. Parter vam bo sicer stal ob strani, a glavne nevšečnosti vas bodo vseeno doletele. Bo pa zato ljubezen toliko slajša. Ona: Odpravili se boste na zabavo in tako pozabili na neprijetnosti, ki so se vam dogajale zadnje čase. Zabavali se boste kot že dolgo ne, obeta pa se vam tudi, da boste spoznali osebo, kije ne boste zlahka pozabili. On: Prijetno boste presenečeni nad spremenjenim obnašanjem vaše partnerke, ki si bo izredno prizadevala za vaše zadovoljstvo. Vrnite ji to na najlepši možen način, kar bo le še izboljšalo vajin odnos. DVOJČKA rt ■ STRELEC # Ona: Napredovali boste f neki zadevi, ki se že dalj časa ni premaknila z mrtve točke. Tokrat vam bo končno uspelo realizirati stare želje. Nikar ne pozabite na tiste, ki so vam pri tem tako nesebično pomagali. On: Zaradi ljubosumja boste naredili precej nepremišljeno potezo, za katero vam bo kasneje še zelo žal. Krivi boste sami. me: Irena Naglav, Levstikova 3, 3000 Celje. 3.-5. nagrado: vstopnico za kopanje v bazenu Golovec, prejmejo: Nika Pâlir, Vrhe 31, 3221 Teharje, Majda Krajne, Šešče 78 a, 3312 Prebold in Alojzija Knez, Šaranovičeva 4, 3000 Celje. Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti, ko nam bodo sporočili davčno številko na telefonsko številko 4225-100. vsem na vaša ramena. Pazite se norih idej prijateljev. Ona: Spoprijateljili se boste s prijetnim neznancem, ki bo že kar od začetka kazal povsem konkretna čustva do vas. Tudi zato vam bo sprva nekoliko nerodno, a se boste na koncu vendarle uspeli sprostiti. On: Veliki met se vam je popolnoma posrečil in sedaj počivajte. Če boste prehitro nadaljevali, lahko zgubite tudi to, kar ste dobili sedaj. Zato nikar ne pretiravajte in pustite stvarem naj gredo svojo pot. Ona: Prijatelji vas bodo podpirali pri odločitvi glede odnosa s partnerjem, kar vam bo vlilo dodaten pogum, ki vam bo zagotovo koristil. Prvi korak bo sicer malo težji, a se bo kaj hitro vse uredilo. On: Ne smete biti tako optimistični. Če ste vi pripravljeni deliti srečo z drugimi še ne pomeni, da so tudi drugi pripravljeni deliti srečo z vami. Raje poskrbite zase, kajti vsak je sam svoje sreče kovač! DEVICA Ona: Spoprijateljili se boste z osebo, ki vam bo v kratkem času odprla izredne možnosti na poslovnem področju, s tem pa tudi omogočila precejšnje zaslužke, ki vam bodo prišli še kako prav. On: Dosegli boste skoraj vse, kar boste želeli, ostalo pa bo vprašanje, ali boste sploh zadovoljni. V neki stvari se boste morali odločiti precej na hitro, pa četudi si boste želeli karseda omahovati. Otta: Zanesite se predvsem na lastne sposobnosti in videli boste, da se bodo zadeve zasukale v vaš prid. Sprva boste kar nekako neodločni, vendar vam bo dobljena informacijo precej dvignila načeto samozavest. On: Izkoristili boste priložnost na ljubezenskem področju, kar vam bo v življenje prineslo marsikateri prijeten trenutek. Sicer pa bo teden mineval v pričakovanju vikenda, ko si obetate nekaj izredno prijetnega. KOZOROG Ona: Še vedno trmasto vztrajate in si ne daste dopovedati, da bi stvar tekla tudi brez vas. Pojdite raje na potovanje, saj vas čaka zelo prijetna avantura. In poskrbite malo za zdravje, ki nikakor ni idealno! On: Sprejeli boste partnerkino opravičilo in ponovno bo med vama tako, kot je bilo v najboljših časih. Izkoristite trenutno obdobje za kakšne večje načrte, ki ste jih imeli v mislih ... Ona: Ne zanemarjajte svojih darov, ampak izkoristite priložnosti, ki se ponujajo tako na poslovnem in ljubezenskem področju. Proti korwu tedna boste spoznali osebo, ki vam bo v prihodnosti naredila veliko uslug. On: Samozavestno stopite v boj z življenjem in zmagali boste, čeprav vam vse okoliščine ne bodo najbolj naklonjene. Pri tem vam bo v največji meri pomagala samozavest, ki vas doslej še ni pustila na cedilu. Ona: Nikar ne dopustite, da vam neprijetna presenečenja pokvarijo sicer prijeten vikend. Privoščite si izlet v naravo in prav lahko se vam zgodi, da boste srečali nekoga, ki ga že dalj časa vztrajno opazujete. On: Nekdo vam bo prišepnil informacijo, ki vam bo odprla povsem nove možnosti na ljubezenskem področju. Nikar se ne obirajte, ampak z obema rokama zgrabite priložnost, ki se vam bo ponudila. RUMENA STRAN —-s'-32-2,ai"il2006 Kristijan tudi na morje Znani celjski frizerski mojster Kristijan Petek (na sliki z ženo Edito) se je odločil, da poleg salona v Celju odpre salon tudi v Portorožu, natančneje v Luciji. Na otvoritvi je bilo veliko znanih imen, med njimi tudi Anžej De-žan, ki ga v strižejo v Kristijanovem salonu. Balzam za ženske Očarljivi Jani Savinc iz Levca, podjetnik in temnolasi čarovnik za žensko telo ter dušo, je malo nazaj svoj zdravilni studio obogatil s številnimi napravami, ki iz vsake še tako dolgočasne in utrujene ženske naredijo zavidanja vredno boginjo. Če je res, bomo preverili. IG Prvi nakupi za Atene »Mladinci« na večeru upokojencev Pevsko društvo upokojencev Celje je ob 45-letnici obstoja zbora pripravilo jubilejni koncert, ki ga je v Narodnem domu spremljalo veliko ljubiteljev lepe zborovske pesmi. Po koncertu je nastal zanimiv posnetek tistih, ki so zbor vodili in ga vodijo, ter gostov (od leve) : Barbara Arlič je vodila zbor sedanjo zborovodkinjo Špelo Lipuš (tretja z leve), na koncertu pa se je predstavila z Akademskim pevskim zborom, ki ima jubilejni koncert ob 25-letnici nocoj tudi v Narodnem domu. Na harmoniko je zaigrala (druga z leve) Mateja Kožuh, ob Špeli Lipuš pa stojijo predsednik zbora Rudi Zahoškar, kije dobil posebno priznanje JSRS za kulturne dejavnosti, sopranistka Nataša Krajne iz Žalca, ki pripravlja diplomski koncert v Slovenski filharmoniji v Ljubljani in pianist Vladimir Mlinaric. Vsi, razen Akademskega pevskega zbora, bodo nastopili tudi na ponovitvi koncerta Pevskega društva upokojencev Celje, ki bo 24. maja v Narodnem domu, kot gostje pa bodo zapele članice vokalne skupine Cvet. TV Letošnji predstavnik Slovenije na Evroviziji Anžej De-žan si je minuh teden kupil prvo oblačilo za v Atene. Glede na to, da naj bi bilo tam zelo vroče, je med njegovimi oblačili kaj drugega kot bermuda hlače. Do tega petka, ko bo v oddaji Vroče na Radiu Celje gostil Sašo Lendero, se temperature verjetno Še ne bodo tako dvignile, da bi ga lahko videli v njih, prav tako ga v njih ne bomo videli na evrovizij-skem odru. Anžej naj bi bil oblečen v kavbojke, bel suknjič, njegovi čevlji pa naj bi bili različnih mavričnih barv. V eni od teh barv bomo videli tudi Katjo Koren, Majo Slatinšek in ostale spremljevalke na odru. Plesalka na sliki je ena od plesalk Harlekina iz Celja. Foto: NATAŠA MULLER Objeta z Jurijem Bradačem Pisali smo že, da se je Ce-ljanka Maša Pfeifer z Man-co Zver, Admiro Muratovič in Almo Brdanovič, ki bodo tekmovale na svetovnem tekmovanju Miss Hawaiian Tropic, odpravila v Ameriko. Maša sicer ne bo tekmovala, bo pa prisotna na vseh elit-nejših spremljajočih prireditvah. V Los Angelesu se je takole stisnila z Jurijem Bradačem v enem izmed najbolj prestižnih lokalov Lounge na Beverly Hillsu. Zanimiv par bi bila, kajne? 6BB fSi^ifófo KONDOMI ŠT. 1 NA SVETU Pohitite, zagotovite si cenejše vsšoppke v ps^pracSsi Cena v predprodaji: 3.900 SIT (i«7eur) Cena na dan prireditve: 4.500 SIT (18,78 eur) $ELJE: AB PLANET TUŠ, hotel ŠTORMAN, blagajna bazena GOLOVEC, n pKOPOOL, IZLETNIK, CASINO FARAON, OGLASNI ODDELEK NT&RC; Reenter DEDI - SPAR, MLADINSKI SERVIS, WINNER CLUB; : hot< ŽALEC: MLADINSKI SERVIS; LAŠ : TIC j wwKMfnNLS' ■ -.^ISf■j GLAVNI MEDIJSKI POKROVITELJ tednik ri||®eiljs