V lanskem tekmovanju za naj-lepše urejeno evropsko mesto je s Slovenskimi Konjicami prvič sodelovala tudi Slovenija. In to več kot uspešno, saj so Konjiča-ni osvojili prvo mesto in zlato medaljo. Evropsko združenje AEFP bo tekmovanje izvedlo tudi letos, zahtevna naloga
Ob 40 - letnici mesta Velenje
Za najbolj urejeno
evropsko mesto
ISSN 0350-5561
ubranitve sijajnega dosežka Slo-venskih Konjic pa je pripadlo mestu Velenje. V kategoriji vasi so lani uspešno sodelovale Ziče, letos pa bo njihovo vlogo prevze-la Kranjska Gora. Pobuda, da bi se to veliko in od-mevno tekmovanje vključilo me-sto Velenje, je bila dana decem-
Ob koncu tedna bo večinoma oblačno, hladno in vetrovno vreme.
ličnih držav, ki si bodo skladno z mednarodnimi merili ogleda-li vsa mesta in jih ocenili.
bra, potrdili pa so jo prejšnji četrtek na sestanku slovenskega odbora za izvedbo evropskega tekmovanja Etente Florale v Slovenskih Konjicah. V Slove-niji akcijo usklajujeta ministrstvi za okolje in prostor ter za malo gospodarstvo in turizem, sodelu-jeta pa tudi Turistična zveza Slo-venije in slovenski center za pro-mocijo turizma. To tekmovanje je v bistvu nadgradnja domače-ga tekmovanja " moja dežela -lepa, urejena in čista," vendar se kriteriji razlikujejo. V Velenju bodo seveda v naj-krajšem času imenovali projekt-no skupino, ki bo storila vse po-trebno, da bo mesto avgusta pripravljeno pričakalo 10 -član-sko komisijo ocenjevalcev iz raz-
Lepo bi bilo torej, da bi v Vele-nju skupno zmogli toliko napo-rov, da bi očistili, uredili in do-datno zacvetlili ter vzdrževali mesto in bi mednarodna komi-sija lahko samo potrdila, da je Velenje lepo, zeleno in ureje-no. Mesto Velenje v letu 1999 slavi svojo 40 - letnico, zato je uvrstitev v evropsko tekmova-nje najlepše urejenih mest vzpodbuda več in hkrati prilož-nosts da Velenjčani tudi sami prispevajo nekaj več za urejen in prijazen videz njihovega mesta. Ne le zaradi mednarodne komi-sije in vseh, ki mesto obiskujejo, predvsem zaradi njih samih, ki živijo v mestu.
mjp
Denacionalizacija je zahteven projekt
Začeli vračati Voš-premoženje
Že ob sprejemu zakona o denacionalizaciji, so mnogi napove-dovali, da bo to zahteven projekt, katerega uresničitev bo tra-jala več let In res je tako. Po osmih letih je uresničenih le malo zahtevkov.
Na območju, ki ga pokriva velenjska enota državne uprave (mestna občina Velenje, občini Šoštanj in Šmartno ob Paki), je stanje sicer precej ugodnejše. Tu je bilo le malo zahtevkov po vrnitvi premoženj (ni bilo velikih mestnih jeder, še zlasti ne v Velenju, proizvodnih obratov in agrarnih skupnosti). Tako jim je uspelo doslej razrešiti večino zahtevkov v katerih so bili upravičenci upravičeni do vrnitve premoženja v naravi. Več te-žav imajo po besedah načelnice Milene Pečovnik z razreševa-njem zahtevkov, kjer je potrebno soglasje republiškega od-škodninskega sklada. Ta se namreč praviloma na vse izdane odločbe pritoži.
Milena Pečovnik je prepričana, da bo zdaj, ko so bile sprejete nekatere spremembe zakona o denacionalizaciji, tudi na tem področju delo hitreje steklo. Odslej bo namreč mogoče dena-cionalizacijskim upravičencem namesto zemljišč, ki jim jih ni mogoče vrniti v naravi, dodeliti zemljišča, ki so v lasti skla-da kmetijskih zemljišč Republike Slovenije. Kot zanimivost naj omenimo še to, da bodo v kratkem razre-iili dve Vošnjakovi zahtevi po vrnitvi premoženja in sicer pro-e nekdanjega Zdravstvenega doma in športna igrišča pri Vili :o.
ST
Minister dr. Slavko Gaber:
"Velenjski primer je zanesljivo med najboljšimi primeri takšnih skupnih prizadevanj v Sloveniji.!
Stran 5
Kdo je kdo v krajevnih skupnostih v mestni občini Velenje?
Nova podoba
Središče Mislinje, ki ga domačini imenujejo Šentlenart, bo letos pri-čelo dobivati novo podobo; že kmalu bo v njem stekla gradnja no-vega stanovanjskega bloka, obnovili bodo cestišče, zgradili pločni-ke in pričeli center kraja seliti na drugo stran reke. Stran 5
Priloznosti
Priložnost je beseda, ki se pojavlja v neštetih stavkih, češ, treba je zgrabiti to priložnost, škoda bi bilo zamuditi ono priložnost, lah-ko bi bilob tistopriložnost... Mesto Velenje imapriložnost vkom-ponirano kar v svoj slogan: mesto priložnosti rečeš, in ve se na ka-tero mesto misliš.
Veliko jih svojo priložnost tudi najde tu, veliko Ijudi so v to me-sto pripeljale prav pribžnosti, kijih nudi. So pa tudi taki, ki je niso našli tu in so odšli, ker so bile priložnosti zanje drugod še bolj vabljive. Najbolj svež primer, četudi star že nekaj mesecev, je primer Boruta Meha, ki je sredi lanskega leta odšel iz Gorenja. Zdaj bo svojo priložnost iskal drugje, slišatije, da v Petrolu, a z Dolino in njenim gospodarstvom še vseeno ostaja povezan. Martin Budna se je v Veplasu dolgo ukvarjalsče-ladami, potem pa odšel v Evropo, ki se lahko začne-v Mariboru, v MTI Evropa. To je v širšem prostoru postalo znano po tistem, ko je priskrbelo kapital ameriškega poslovneža za odkup štajer-ske tovame. A bo tudi ta, tako obljublja, s to Dolino ostal pove-zan še naprej.
Pa še kdo bi se našel, če bipogledali še malo bolj nazaj in jim pri-šteli tudi tiste, ki so v vladnih ali kakšnih drugih pomembnih službah zunaj te Doline. A sta ta dva primera čisto dovolj za ti-sto, karhočem povedati. Ti Ijudje so dobili priložnost tudi drug-je in izkoristili so jo. Škoda pa bi bilo, ko to mesto ne bi izkoristi-lo priložnosti, kijo je dobilo z njimi. Za nove priložnosti.
■ Milena Krstič - Planlnc
J^I	PREDSTAVNIŠTVO 1 v poslovnem centru 1 v Starem Velenju! 1 tel.: 063/851-704 t ,n 1 STROPIMIK IGOR s.p. 1 tel . 063/854^626 f mobitel: 0609 629-086
ZAVAROVALNICA M A R 1 B 0 R	
9770350556014
2 NAS VAS
DOGODKI
28. januarja 1999
novice
Gasilci stodvajsetič!
ŠOŠTANJ - Člani prostovoljnega gasilskega društva Šoštanj - mesto, se bodo zadnjo soboto (ob 18.0 uri v gasilskem domu) v januaiju, zbrali že na 120. rednem letnem občnem zboru. Po-leg rednih točk, poročil o delu in programu za naprej, bodo podelili tudi priznanja za dolgoletno službovanje v gasilstvu.
■	mkp
Krajani o razvoju kraja
VINSKA GORA - V nedeljo, 31. januarja, ob 9.h dopoldne, KS Vinska Gora v tamkajšnjem Večnamenskem domu pripravl-ja zbor krajanov. Na njem bodo imeli krajani možnost povedati, kaj jih moti v osnutku statuta KS, še bolj pomembna pa bo razprava o nadaljnjem razvoju kraja in najbolj pereči prob-lematiki.
■ bš
HTZ povečal obseg del
VELENJE - V podjetju HTZ, Higieni, tehniki, zaščiti, in-validskem podjetju Premogovnika Velenje, so že naredili prve ocene poslovanja v lanskem letu. Čeprav vsi finančni kazalci še niso znani, pa prve ocene o obsegu dela nakazujejo, da je za nji-mi cno uspešnejših let.
V januarju, ko je v Fiesi zaradi vzdrževalnih del zaprt hotel Bar-bara, sta tam tudi dve skupini delavcev iz tega podjetja, ki bosta poskrbeli za gradbeno vzdrževalna in mizarska dela.
■	mkp
Samoprispevek za večji proračun
LJUBNO - Ljubenski občinski svetniki se bodo na redni seji dru-gič sestali danes, v četrtek, in za uvod obravnavali predlog komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve o sestavi komisij in odborov občinskega sveta.
Zanimiva bo tudi točka, v kateri naj bi sprejeli sklep, da občin-ski samoprispevek upoštevajo kot lastni prihodek, kar do-voljujejo zakonske določbe, torej bodo na tej osnovi z ustrezno izravnavo bistveno povečali letošnji občinski proračun. Sejo bo-dozačeliob 18.00.
■ JP
Kako v občinskem svetu?
ŠOŠTANJ, 22. januarja - Člani območne organizacije ZLSD Šoštanja so se na petkovem delovnem sestanku, dogovaijali o usmeritvah, ki jib bodo pri delu v občinskem svetu Šoštanja za-stopali njihovi svetniki. Veliko pozornosti pa so namenili tudi pripravam na volitve, ki jih bodo v območni organizaciji izvedli v februarju in oblikovanju programa dela za v naprej.
Že sedemnajsti Bilten
VELENJE - Upokojenke in upokojenci, včlanjeni v društva upo-kojencev Velenje, Pesje, Škale - Hrastovec, Šoštanj in Šmart-no ob Paki, bodo tudi letos brezplačno prejeli svoj časopis Bil-ten, ki ga bo že 17. zapored izdala Medobčinska zveza društev upokojencev Velenje. Bilten je iz leta v leto bogatejši po ob-segu in vsebini, prav tako po preglednosti ter kakovosti. Uvodno besedo je vsem upokojenkam in upokojencem pos-vetil predsednik medobčinske zveze Hubert Mravljak, ki tudi vodi snovanje in izdajanje biltena. V nadaljevanju je pregled-no predstavljen letošnji program medobčinske zveze, prav tako program športnih tekmovanja na področju koroške regije in pro-gram prireditev letošnjega tedna upokojencev. V Biltenu svo-je dosedanje delo in letošnje načrte predstavlja vseh pet dru-štev z uvodnimi mislimi in željami predsednikov. Podrobno so opisane možnosti letovanja, načrtovane kulturne, športne in rekreativne dejavnosti ter izleti in pikniki. Objavljen je tudi urnik krožkov univerze za tretje življenjsko obdobje, pa še veliko drugih zanimivosti.
■	b.m.
Iz občine Smartno ob Paki
Osnovna šole Luče
Poskusne devetletke ne bo
Na osnovni šoli Luče so v preteklem šolskem letu svoja visoka stremljenja želeli pokazati tudi s tem, da so se prijavili na razpis mi-nistrstva za šolstvo in šport za poskusno uvajanje devetletnega ob-veznega osnovnega izobraževanja. Prostorskim pogojem so pred začetkom tega šolskega leta zadostili z izgradnjo učilnice za mate-niatiko ter likovnega ateljeja, kadrovskih pogojev pa niso izpolnje-vali v celoti. zaradi lokacijskih in nekaterih drugih razlogov potem niso bili izbrani med tistih 10 odstotkov slovenskih šol, torej na za-četku naslednjega šolskega leta v prvem razredu ne bo leto dni mlajših otrok.
V Lučah jih zelo veseli dejstvo, da je v kraju trenutno bistveno več šoloobveznih otrok, kot v preteklih letih. Seveda pa se ob tem zave-dajo dejstva, da bo takšno stanje trajalo nekaj let, potem pa se bo-do soočili s padcem števila otrok, pri čemer pa ne bodo izjema, saj se s tem ubada veliko slovenskih šol.
Šolniki in šolarji se v tem času pridno pripravljajo za nastop v Slo-venski filharmoniji, kjer bodo s priložnostno slovesnostjo ustanovi-li sklad Blaža Arniča. Ta sklad bo za pomoč mladim nadarjenim glas-benikom ustanovila hčerka znanega skladatelja Blaženka Arnič, luč-ki šolarji pa bodo z njegovo pesmijo na tej prireditvi povedali, da nji-hova šola ponosno nosi ime njihovega rojaka Blaža Arniča.
■ JP
Za projekt tudi denar iz programa Phare?
Lani jeseni so v občini Šmart-no ob Paki pristopili k največji naložbi v zadnjih nekaj de-setletjih, k izgradnji čistilne naprave in ureditvi kanalizacije na področju celotne občine. Po predračunski vrednosti (po ide-jnem projektu) bo naložba veljala milijardo 500 milijonov tolarjev. Čistilno napravo naj bi zgradili za 5000 enot, v občini pa za zdaj živi približno 3000 prebivalcev.
Kot je povedal župan občine Šmartno ob Paki Ivan Rakun bi morali po pogodbi delavci Pod-jetja za urejanje voda Celje z izbranimi podizvajalci že končati načrtovana dela pri izgradnji prve faze kolektorja za čistilno napravo v Rečici ob Paki. Zara-di slabih vremenskih razmer (poplav) in težav pri izkopu naj bi delo opravili v naslednjih dneh. Prva faza izgradnje naj bi veljala nekaj več kot 15 milijonov tolar-jev, denar zanjo pa bodo pridobili iz občinskega proračuna in iz naslova ekološke takse za obre-menjevanje voda. Če jim bo us-pelo pridobiti predvidenih 107 milijonov SIT za drugo fazo
(usedalnik in nadaljnja izgradn-ja kolektorja), bodo še letos pristopili k nadaljnjemu ures-ničevanju predvidenega eko-loškega zalogaja oziroma "Ker imamo idejni projekt za celotno naložbo, bomo - v dogovoru z občinama Velenje in Šoštanj -sedaj poskušali zanj pridobiti
denar iz Phare programa. Če bo-mo uspeli, bomo lahko uredili kanalizacijo na področju občine in zgradili predvideno čistilno napravo v naslednjih dveh letih, sicer temu ne bomo kos prej kot v naslednjih štirih, petih letih," je še povedal Ivana Rakun.
■ tp
Zaradi slabih vremenskih razmer in težav pri izkopih so predvidena dela v Rečici ob Paki opravili šele v minulih dneh
Prva letošnja seja mislinjskega sveta
"Da" za osnutek proračuna
Na decembrski seji sveta ob-čine Mislinja so se župan in no-voizvoljeni svetniki odločili, da bodo poskušali čim prej obli-kovati in sprejeti letošnji prora-čun. Mudi se jim predvsem za-to, ker bi radi večino letos načr-tovanih investicij izvedli v prvi polovici leta. Prejšnji teden so zato na prvi vsebinski seji sve-ta kot osrednjo točko dnevnega reda obravnavali prav osnutek letošnjega proračuna, ki so ga, z manjšimi pripombami in do-polnitvami,	sprejeli.
Letošnji proračun bo za Misli-njo ugodnejši kot prejšnja leta, saj jim je država odobrila precej več sredstev, kot doslej. Zato so Mi-slinjčani prepričani, da je nov na-čin financiranja občin zanje ugodnejši in pravičnejši, čeprav se po drugi strani zavedajo, da jim bo davek na dodano vrednost
vzel veliko težko pridobljenih do-datnih sredstev, sploh, ker načr-tujejo številne investicije, ki bodo po 1. juliju namesto s 3% odstot-no stopnjo davka obdavčene z 19%.
V letošnjem proračunu bo skoraj 430 milijonov SIT, kar je 80 milijonov SIT več kot lani. Od tega bo znašala primarna poraba 302 milijona SIT, kar je 70% vseh prihodkov. Za investicije naj bi porabili 191 milijonov tolarjev, večino, skoraj 130 milijonov SIT, bodo namenili za dokončanje že lani začetega programa investicij. Tako naj bi čim prej končali grad-njo vodovoda v Dovžah, na Graš-ki Gori, v Stražah in Šentilju, re-konstruirali številne ceste, zgra-dili pločnike v središču občine, v naselju Šentlenart. Zgradili naj bi tudi nov stanovanjski blok in kn-jižnico. Svetniki so, preden so potrdili osnutek proračuna, nanj podali kar nekaj pripomb. Zele-
11	so, da bi lahko več denarja na-menili urejanju krajevnih cest, sploh v zaselkih na obrobju obči-ne. Ker večjih popravkov do dru-ge obravnave osnutka proračuna skorajda ne bo, naj bi o njem raz-pravljali že sredi februarja.
V nadaljevanju seje so za po-župana imenovali Leopolda Pre-volnika iz vrst Liberalne demo-kracije Slovenije. Sprejeli so viši-no vrednosti točke za izračun na-domestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki bo letos znašala 0,059 tolarja, kar je le malenkost več kot lani. Brez pripomb so po-trdili tudi povprečno gradbeno ceno stanovanj, ki bo, zmanjšana za povprečne stroške komunalne-ga urejanja, znašala 92 tisoč 850 tolarjev za kvadratni meter, ko-munalna taksa pa malo manj kot
12	tolarjev.
■ bš
MARIBOR - Mariborski kriminalisti so dopolnili ovadbo zoper lastnika pod-jetja Geocom, ki naj bi drža-vo pri plačilu davkov prikraj-šal še za dodatnih 178 milijo-nov tolarjev, skupna škoda na rovaš državnega proraču-na zaradi davčne utaje pri prodaji naftnih derivatov pa se bliža neverjetnemu zne-sku 1,7 milijarde tolarjev.
RADENSKA - Radenska d.d. trenutno zaposluje 1051 delavcev je lani prodajo pijač povečala za deset odstotkov, načrt so presegli za 5,3 od-stotka, na domačem in tu-jem trgu so prodali 192 mili-jonov litrov pijač, kar pome-ni, da je vsak Slovenec popil nekaj manj kot sto litrov pi-jač iz dežele Treh src.
LJUBLJANA - Davkari-ja išče najugodnejšega po-nudnika, ki bi natisnil vodič o davku na dodano vrednost, zgibanko za gospodinjstva in še kaj, kar bi zavezance obve-stilo o registraciji, potrošni-ke pa o njihovi zaščiti, za po-sel pa namerava odšteti 172 milijonov tolarjev ali 86 to-larjev na prebivalca.
LAŠKO - V občini Laško se tudi po več kot štirih letih niso odločili, kdaj naj bi praznovali občinski praznik, eni predlagajo 6. november v spomin na pridobitev trških pravic leta 1227, ki se pokri-va z veliko narodopisno pri-reditvijo Martinovo v Laš-kem, drugi pa avgust v spo-min na leto 1927, ko je bilo Laško proglašeno za mesto.
IZOLA - V Izoli napove-dujejo postopek o ustavno-sti državnega proračuna, saj je v njem za narodne skupno-sti na voljo le 296 milijonov tolaijev, kar je nerazumljivo, saj je v Sloveniji 8 dvojezičnih občin, samo izolska občina pa za zagotavljanje delova-nja italijanske manjšine po-trebuje 68 milijonov tolarjev.
LJUBLJANA - Po skoraj 25 letih so v Ljubljani za zna-menitim Kozolcem odprli novo garažno hišo, ki ima trenutno 376 parkirnih mest, graditi bodo začeli tudi dru-gi del za 240 parkirnih mest, vrednost naložbe je 1,36 mi-lijarde tolarjev, v pritličju pa je 1000 kvadratnih metrov za poslovne prostore, trgovine in druge lokale.
Drugače smo pa mirna in varna drzava
Menda že dolgo alipa karše nikoli nismo bilipriča tolikemu raz-ličnemu nasilju kot zadnje dni. Alipa ga vsaj vse bolj čutimo, ker so se spremenile ostale razmere. Zdaj skorajda ne mine dan, da nas ne bi kdo seznanil s kakšnim novim dejanjem, ki imajo neposreden ali vsajposreden znak nasilja. Pa ne mislimo le na vse več nasilniš-kega obnašanja na cestah, pogosto kar sredi dneva, ali na vse šte-vilnejše rope. Znake nasilja kažejo posamezne strani v političnem živ-Ijenju alipa njihova dejanja in ravnanja kot nasilje opredeljujejo Ijud-je, kijih prizadevajo. Zadnje dnije bilo največ govora o nasilju, ki naj bi se v medvojnem časom dogajalo okoli mejnega prehoda na Koroškem. Priča smo nasilja, ki naj bi ga bil najprej nekdo vnesel v zapisnik, pa nasilja, ko naj bi nekdo ta še vedno nepotrjen doku-mentpredal sedmi sili, posebna vrsta nasilja se zdaj dogaja, ko je po mnenju mnogih nekoga treba odžagati ali vsaj disciplinirati, marsik-do ne ve koga. Saj tudi v tem primeru nekateri govorijo o grdih po-litičnih igricah, ki naj bi segale zelo visoko. Senca pa pada na Ijudi, ki so v času vojne nosili življenja na prodaj.
Po Slovenijipa še vedno odmeva nasilje, kiga v Ljubljani sam nadsabo izvaja podprvak slovenskih republikancev. Mnogi se ob tem sprašujejo, če je res vredno s tako skrajnostjo iskati pravico ali za-doščenje. Odgovor ve seveda le prizadeti sam. Kipa je nepopustljiv. In vlada tudi. Ministerza pravosodje pravi, da so obljubljeno izpol-nili. Osnove za izplačilo še 170 milijonov tolarjev pa nikakor ni.
Vsak svojprav naj bi imele tudi strani, ki "sodelujejo " v zadevi ra-
darja na Menini. Vdržavnem zbom so znova razpravljali o tej zade-vi. Poslanci s tega konca so terjali, da radar črtajo izprostorskega pla-na, toda zahteve lučkega župana Mirka Zamernika niso bile usliša-ne. Ne ve se tudi, kakšno težo ima sklep poslancev, ki so prisluhnili sosednjih savinjskim poslancem, da vlada vpol leta vso sh'ar vendar-le še enkrat preuči in se šele nato dokončno odloči. Mnogi prizadeti se bojijo, da je to le kupovanje časa, kernaj bi bilo že vse odločeno. Protestom krajanov in raznih združenj in društvom, ki so se odloč-nopostaviliproti temu tujku na tej lepiplanini navkljub. Za še mno-žičnejše nasilje nad Slovenci imajo nekateri "prestavljanje"privati-zacijske luknje. Okoli 1,3 milijona Slovencev je verjelo vrhu našepo-litike in obetavnim reklamam raznih dmžb, da bodo njihovi certifi-kati kmalu precej vredni. Čas teče, iz vseh teh obljub pa še vedno ni nič. In nihče natančno ne ve, kdaj kaj bo. Tudi v tem se kaže potr-pežljivost Ijudi, saj tako nemo prenašajo to krivico. Morda pa v sebi le ugotavljajo, da so imeli še kako prav, ko so :e ob sami delih'i ce-tifikatov zagotavljali, da je to le brezvreden papir. Za zdaj seje izka-zal kot tak. Če oni na vrhu ne priznavajo, da Ijudi le vlečejo za nos, naj vsaj priznajo, da so se zmotili in računi, ki so jih naredili, ne dr-žijo. Ali pa, da niso sposobni, da bi razrešili to gordijsko luknjo.
Ob vsem tem pa še vedno govorimo, da smo stabilna država, da so varnostne razmere pri nas ugodne, skratka, da lahko Slovenci mir-no spimo. A je stanje bolj tako, da si nekateri ne hi smeli zatisniti oči.
M (k)
28. januarja 1999
AKTUALNO
NAŠ ias 3
Banka Velenje priptavljena na spremembe v plačilnem prometu in poslovanje v evru
Plačilni promet podjetij prehaja v banke
Konec prejšnjega tedna je pripravila Banka Velenje, d.d., bančna skupina Nove Ljubl-janske banke srečanje gospo-darstvenikov na katerem so jih seznanili z novostmi v plačil-nem prometu in seveda svojo ponudbo, govorili pa so tudi o evru, ki je postal z novim letom negotovinsko plačilno sredstvo tudi v njihovi banki in z njim normalno poslujejo. Na to temo smo pokramljali s pomočnikom direktorja za področje poslo-vanja s prebivalstvom mag. Francem Žemvo in vodjo sek-toija deviznega poslovanja Ivi-co Dolenc. Banka Velenje je na področju prenosa plačilnega prometa pravnih oseb ena izmed poskusnih bank v Sloveniji in se je po besedah Majde Kiselj, svetovalke direk-torja plačilnih sistemov v Ban-ki Slovenije uvrstila na prvo mesto.
# Kakšne so prednosti prenosa plačilnega prometa izAgenci-je za plačilni promet na banke?
Mag. Franc Žemva: "Domači plačilni promet se bo povezal z mednarodnim plačilnim prome-tom, finančne transakcije bomo izvajali takoj (nakazila bodo na računu komintetna takoj, ko bo plačnik izpeljal na banki plačilo in jih bo mogoče tudi takoj upora-biti). Zagotavljamo tudi večjo varnost in zmanjšanje stroškov plačilnega prometa. Prednost je seveda tudi široka mreža bančnih poslovalnic. Nova Ljubljanska banka jih ima 120. Podjetja bodo vse opravila na enem mestu in imela za vse storitve en sam račun. Prednost pa je tudi široka paleta storitev in instrumentov plačilnega prometa. # Bo nastala med bankami s prenosom plačilnega prometa še večja konkurenca? Mag. Franc Žemva: "Vsekakor. Mi se trudimo, da bi bili na-jboljši. In ker računamo, da bo bančna skupina Nove Ljubl-janske banke s katero se
poslovno povezuje tudi Banka Velenje obvladovala tretino slovenskega finančnega trga, imamo zagotovo precejšnej prednosti."
# Kakšne pa so prednosti vaše banke?
Mag. Franc Žemva: "Banka Ve-lenje je bila testna banka pred uvajanjem plačilnega prometa in dosegla v uvajalni fazi odlične rezultate. Imamo visoko strokovno ekipo, najmodernejšo opremo, odlične lokacije svojih enot, podporo Banke Slovenije in seveda Nove Ljubljanske Banke. Banka Velenje že ima tudi vso potrebno infrastrukturo (tezorje in primerne prostore). Imamo pa tudi že konkretne izkušnje. S tremi testnimi pravn-imi osebami smo sklenili do-govore o vodenju poslovnega računa (tako se bo po nvoem imenoval dosedanji žiro račun podjetij). Vzpostavili smo kakovostno organizacijo poslo-vanja plačilnega prometa in predvideli skrbnike podjetij."
#	Po novem bodo imeie pravne osebe poslovne račune pri bankah?
Ivica Dolenc: "Podjetja bodo lahko imela v bodoče več poslovnih računov, vendar pri vsaki banki samo enega. Preko poslovnega računa se bo opravl-jal ves tolarski interni in eksterni, gotovinski in negotovinski plačini promet. Novost bo dovoljeno negativno stanje in avtomatski depozit, ki ga bosta banka in stranka dogovaijali s pogodbo."
#	Doslej so podjetja poslovala v glavnem s prenosnimi nalogi?
Ivica Dolenc: "Plačilni nalog (drugačen - optično čitljiv) ohranjamo v papirni in elek-tronski obliki. Prav tako tudi ak-ceptni nalog za samostojne pod-jetnike. Novost pa je še direkt-na obremenitev oziroma odobritev in poslovni ček.
#	Bo banka sredstva na poslovnem računu tudi obrestovala?
Ivica Dolenc: "Sredstva bomo
obrestovali kot vpogledna glede na vrsto stanja na računu. Za dovoljeno negativno stanje bo-mo zaračunavali dogovorjene obresti, nedovoljena stanja pa bomo podobno kot sedaj pri imetnikih tekočih računov, sankcionirali. Obresti bomo obračunavali (jih pripisovali oziroma odštevali) enkrat mesečno."
# Kaj trenutno nudite pravnim
osebam? Ivica Dolenc: "Poslovno kartico LB Eurocard, direktna nakazi-la nalogodajalcev, trajne naloge, vključevanje pravnih oseb v Bankart, domači dokumentarni akreditiv in storitve plačilnega prometa s tujino. Do konca le-ta 2003 pa bomo uvedli še pod-jetniško kartico, svetovanje za upravljanje s tekočo likvidnostjo podjetja, programe za spreml-janje cash flowa podjetja, pa verjetno še kaj." %Kdo lahko pri vaši banki odpre
poslovni račun? Ivica Dolenc: "Vsaka pravna os-eba ali samostojni obrtnik s po-dročja Slovenije in sicer za opravljanje tolarskega nego-tovinskega in gotovinskega plačilnega prometa v državi." # Kot novost ste omenili limit? Ivica Dolenc: "Tako je. Banka bo pravnim osebam odobravala limite (določali jim bomo s pogodbo), da bodo ta zagotavl-jala tekočo likvidnost. Odobravali jih bomo za čas od 31 do 365 dni. Poudarim pa naj, da ima lahko posamezna prav-na oseba le en limit." %Na prvipogledje videti vse tole
precej zapleteno. Ivica Dolenc: "Kje pa! Postopki se močno poenostavljajo, pred-vsem pa se bomo zelo približali našim komintentom. Ti bodo opravljali plačilni promet na posebej določenih sprejemnih okencih, ki jih bomo imeli na vseh svojih enotah v šaleški in Gornji Savinjski dolini. Za večja podjetja bo na voljo individual-no bančno okence, vsako pod-
Ivica Dolenc: "Finančne dokumente smo pripravl-jeni prevzemati tudi na sedežih podjetij."
jetje pa bo imelo tudi skrbnika. Na voljo bodo dnevno nočni tre-zorji (enako kot zdaj pri Agen-ciji za plačilni promet, le da bo-mo njihovo mrežo še razširili). Pravnim osebam nudimo tudi prevzem finančne doku-mentacije na sedežu podjetij, tistim, ki poslujejo z veliko go-tovine, ponujamo centralni tre-zor v banki, najem predala in pa seveda elektronsko banko." # In kdaj banke prevzemajo
plačilni promet? Mag. Franc Žemva: Go-tovinskega že s 1. julijem letošnjega leta, brezgo-tovinskega ga prihodnje leto."
■ M/ra Zakošek
V Banki Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke, nudimo pravnim osebam in samostojnim podjetnikom ugodne obrestne mere:
-	za kratkoročne kredite
od TOM + 4,00 % letno dalje
-	za dolgoročne kredite
od TOM + 5,45 % letno dalje.
Poleg omenjene ponudbe nudi banka tudi ugodne kredite malemu gospodarstvu, v sodelovanju s Skladom RS za razvoj malega gospodarstva.
Podrobnejše informacije, glede kreditiranja pravnih oseb in samostojnih podjetnikov dobite na tel.št. 854-251 int. 220 in 223 ter v Ekspozituri Mozirje tel. 832-433 int. 26.
©
IO ) bankavelenje
Banka Velenje d.d.. Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke
				
	p'p Kl	Kl	L_ 1	l^đzit"*-
Majda Gaberšek, svetnica DeSUS v sve-tu mestne občine Velenje: "Ostareli in bolni se ustavljajo v Lekarni in farmacevtke prosijo, da jim pokličejo taksi. Druge možnosti nimajo. Prav zato predlagam, da označimo tudi pri Lekarni parkirišče za taksi. Prav tako pa bi bi-lo nujno, da bi v tem predelu Velenja postavili telefonsko govorilnico. Bolnim in utrujenim bi pogosto prav prišla."
Tone De Costa, svetnik Socialdemokratske stranke v svetu mestne občine Velenje: "Pešpot od zimskega bazena proti Gorici nam ne more biti v ponos. Ne razumem, kako je mogoče, da nihče ne ukrepa proti tistim, ki so pozimi sekali v gozdu pod Herbersteinom, odvlekli les vse ostalo pa pustili. Tudi koši za smeti so tu neugledni. Predlagam rešitev, ki se je pokazala dobra pri Šolskem centru. Namesto košev smo postavili betonske cevi, ki so sicer manj lepe, a trpežne!"
Adolf Štorman, svetnik Republikancev v svetu mestne občine Velenje: "Kmalu bomo začeli v mestni občini Velenje odmerjati funkcionalna zemljišča. Predlagam, da še prej sprejmemo odlok v katerem določimo "prav-ila igre" na njih. Stanovalcem mora biti na-loženo, da bodo te površine pokošene in primerno vdrževane."
Konferenca Območne organizacije ZSSS Velenje
Informacije približati
■ V
VELENJE - V torek, 19. janu-aija, je bila v Velenju konferen-ca Območne organizacije ZSSS v razšiijeni sestavi. Udeležila sta se je tudi predsednik Zveze svo-bodnih sindikatov Slovenije mag. Dušan Semolič in sekretar Rajko Lesjak. Na konferenci so spregovorili o zvezi po 3. kon-gresu in o usmeritvah območne organizacije v letošnjem letu. "Če je temeljna naloga sindika-ta varovanje pravic delavcev po kolektivni pogodbi, po zakonih, ustavnih opredelitvah in med-narodnih konvencijah, imamo sindikati precej dela in to zelo konkretnega. Svojo organizaci-jo delavci ocenjujejo po tem, ko-liko jo čutijo v žepu in odnosih, se pravi v konkretnem življenju. Zato bo ena od temeljnih us-
meritev letos prav v tem, da okrepimo delo območnih odborov sindikatov dejavnosti, v sindikatih podjetij pa socialno partnerstvo in soupravljanje delavcev pri upravljanju," pravi Mira Videčnik, sekretarka Ob-močne organizacije ZSSS Ve-lenje.
Veliko pozornosti bodo namenili izobraževanju in nadgrajevanju socialnega partnerstva. "Precej predsednikov sindikatov je, ki so naioge prevzeli na novo in se niso udeležili še nobene izmed izobraževalnih oblik, zato v drugem tromesečju letošnjega leta načrtujemo izpeljavo temeljnega izobraževalnega pro-grama za sindikalne zaupnike, ki bo potekal v dveh delih." Za pravno varstvo članov

Magister Dušan Semolič, predsednik ZSSS, je v Velenju spregovorili o zvezi po tretjem kongresu.
sindikata je na območju poskr-bljeno, pravijo v Velenju. Pri njih je zaposlen odvetnik, ki je članom na razpolago na sedežu organizacije v Velenju, enkrat na teden pa tudi v Gorenju in sindikalni pisarni v Nazarjah. Že letos bi želeli posodobiti tu-di informacijski sistem, tako da bo informacija dostopna čim hitreje in čim širšemu krogu članov. "Vsekakor pa bomo odprti za probleme članstva," pravi Videčnikova. In čeprav njihova komisija za pritožbe v zadnjem letu ni dobila nobene pisne pritožbe, to ne pomeni, pravijo, da je vse v najlepšem redu. "Najbrž so naši člani kdaj tudi jezni na svojo organizacijo in jo kdaj tudi pokritizirajo, težko pa je v času teh velikih
družbenih sprememb doseči kaj čez noč, vse si je treba pribori-ti. Opazila sem, da je velikokrat nezadovoljstvo tudi zaradi ne-informiranosti in prav zato bo-mo temu področju namenili letos še posebno skrb." V začetku leta pa se bodo sindikati veliko ukvaijali z re-formo pokojninskega sistema,
kjer si želijo, da bi ob spreje-manju dosegli čim višjo stopnjo konsenza in prišli do zakona, ki bo sprejemljiv začim širši krog. Dve leti sta minili od tako imen-ovane Bele knjige pa do zdaj, ko je predlog zakona o poko-jninsko-invalidskem zavarovan-ju v parlamentu.
■ Milena Krstič - Planinc
Kdo vse v ZSSS?
ZSSS sestavljajo: Sindikat državnih in družbenih organov Slovenije (SDDO), delavcev dejavnosti energetike Slovenije (SDE), delavcev finančnih organizacij, delavcev gostinstva in turizma (SGiT), gozdarstva Slovenije, delavcev gradbenih de-javnosti, Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industri-je Slovenije (sindikat KNG), kmetijstva in živilske industrije (sindikat KŽI), kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI), komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, sindikat kul-ture Slovenije, lesarstva (SINLES), obrtnih delavcev, zdravst-va in socialnega skrbstva, delavcev prometa in zvez (SDPZ), tek-sdine in usnjarsko predelovalne industrije, delavcev v vzgoji, izo-braževanju in raziskovalni dejavnosti (sindikat VIR), delavcev trgovine, Sindikat upokojencev Slovenije in Sindikat poklicnih gasilcev Slovenije.
4 MS vas
GOSPODARSTVO
28. januarja 1999
Velenjčan v Mariboru - Martin Budna na čelu MTI Evropa
Priložnost za podjetja iz Doline
Ime Martin Budna je postalo v širši slovenski javnosti znano po tistem, ko je njegovo podjetje MTI Evropa uspešno posre-dovalo pri nakupu mariborskega TAM-a. Velenjčani pa ga poznajo že dolgo, še iz časov, ko je bil profesor matematike na gimnaziji, pa potem, ko je delal na SZDL in iz obdob-ja, ko je bil zaposlen v Veplasu. Zdaj je sicer v Mariboru, velikokrat pride v Velenje, am-pak kot pravi, še vedno je Štajerc. Mi smo ga povabili na pogovor.
#	Kakšno podjetje je pravzaprav MTI Evropa?
MARTIN BUDNA: "Podjetje je lani us-tanovila ameriška korporacija MTI International s ciljem, da zagotovi proizvod-njo v bivšem TAM-u. Sedež ima v njem, vse aktivnosti pa so povezane s ponovnim pričetkom proizvodnje v TAM-u in s pove-zovanjem avtomobilske industrije, gospo-darskih vozil, v vsej Sloveniji."
#	TAMje kupil Američan indijskega porekla John Eapen. Kje in kako stega spoznali? MARTIN BUDNA: "Spoznala sva se v
Veplasu v okviru iskanja novih programov. Poznal ga je eden od avstrijskih poslovnežev, ki je menil, da bi lahko bil prav on tisti, ki bi pripeljal zanimive pro-grame. Na tej osnovi smo v Veplasu takrat poskušali izpeljati program poliuretanskih koles, vendar se je zadeva preveč zavlekla, ker smo imeli težave z iskanjem denarnih vi-rov. Od tega projekta je sicer odstopil, ni pa
Martin Budna: "Znanstvo s Johnom Eapnom sega še v čas, ko sem bil zaposlen v Veplasu."
prekinil sodelovanja. " # Boste zdaj, ko ste uspešno posredovali pri nakupu TAM-a, pomagali tudi pri postavitvi TAM-a na noge? MARTIN BUDNA: "To je naša konkret-na naloga. Speljati je treba celoten naložbcni cikel v naslednjih petih letih letih
in začeti s proizvodnjo."
#	Je že jasno, kateri program v njem bo glavni - bodo to tovornjaki in avtobusi - ali kaj drugega?
MARTIN BUDNA: "Več poudarka bo na avtobusih. Z njimi začenjamo. Pri tovornjakih bomo obdržali specialni pro-gram in vojaška vozila, dodatno pa uvajamo program traktorjev."
#	Kdaj boste začeli s konkretnim delom? MARTIN BUDNA: "Vse je odvisno od
pogajanj z državo oziroma razvojno družbo na erti strani, na drugi strani pa od tega, kako hitro bodo v TAM-u končani prototipi. Začeli pa bomo s proizvodnjo za konkretne naročnike, s katerimi imamo že sklenjene pogodbe. V TAM-u že dela okoli 1200 delavcev, ki jih bomo obdržali, pomagati pa jim bodo morali še novi. Želimo si, da bi se vrnili dobri in izkušeni delavci, ki so nekoč v TAM-u že delali, vabimo pa tudi mlade, da bi združili izkušnje in nove idcje."
#	Ste se zdaj odrekli, v narekovajih seveda, Saleški dolini oziroma že sodelujete ali pa še boste, tudi s podjetji in podjetniki iz tega okolja?
MARTIN BUDNA: "Ni razloga, da bi se odpovedal temu. Velikokrat sem v Velenju. Poleg tega tudi ne vidim vzroka, da ne bi z nekaterimi družbami v Velenju, zlasti Veplasom in tudi drugimi, uspešno sodelo-vali tudi v prihodnje."
■ Milena Krstič - Planinc
V znamenju kadrovskih zadev
Šmartno ob Paki, 25. januarja -
Na drugi seji v novem sestavu so člani sveta občine Šmartno Paki z imenovanjem članov stalnih delovnih telcs sveta zapolnili kadrovske vrzeli, nastale z iztekom mandata prejšnjih svct-nikov in članov odborov. Brez razprave so potrdili predloge komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovan-ja. Kot smo slišali, je bilo takšno dvigovanje rok pričakovano, saj so se menda o tem, kdo ima boljše kadre, dovolj žgoče kre-sala mnenja na predhodnih usklajevanjih.
Za nekoliko pestrcjši začetek seje je poskrbel Bojan Kladnik (LDS), ki je predlagal predse-dujočemu sveta - županu Ivanu Rakunu umik informacije o os-novah za sestavo letošnjega občinskega proračuna ter imen-ovanje predstavnika občine v svet zavoda Zdravstveni dom Velenje s predlaganega dnevne-ga reda seje. Kljub obrazložit-vam v nobeni od predlaganih sprememb ni uspel.
Podžupan je Frančišek Fužir (SLS)
Naslednja štiri leta bo županu pri njegovem delu in opravljan-ju posameznih nalog pomagal Frančišek Fužir (SLS). Predlog župana so najprej podprle stranke šmarške pomladne koalicije (SKD, SLS in SDS), na seji pa še svetniki. 44-letni Fužir iz Paške vasi bo to dolžnost opravljal nepoklicno. Nadzorni odbor je 7- članski Alojz Bole, Ivan Kolar, Drago Kovač, Ivan Ribič, Jože Slemenšek, Rezka Založnik in Martina Zohar - to so imena novih članov nadzornega odbo-ra občine. Kdo od njih bo predsednik, bodo določili sami na svoji prvi seji. Kdo jih je predlagal za to dolžnost, iz ka-terih strank morebiti prihajajo, na seji nismo slišali.
Imenovali člane treh stalnih delovnih teles sveta
Pri svetu občine delujc več stal-nih teles, na tokratni seji pa so svetniki potrdili predloge treh. V 7-članskem odboru za gospo-darske javne službe so: Frančišck Bcrdnik( SDS), Franc Fužir (SLS), Rudi Ježovnik SKD), Bojan Kladnik (LDS), Milan Krevzel, Stane Brunšek in Branko Zajamšek: odbor za po-dročje negospodarskih javnih služb sestavljajo: Frančiška Krbavac (SKD), Franc Fužir (SLS), Bojan Prašnikar( nes-trankarski), Marjan Rudnik (SDS), Jože Robida (LDS), Peter Ažman, Nevenka Hofer, Jovan Stupar in Vesna Žeijav; v komisiji za pripravo statuta občine, poslovnika sveta in
Podžupan Frančišek Fužir -dolžnost bo opravljal nepok-licno. Priložnost za sez-nanitev, kakšno delo sije "naložil" s svečano zaprisego, bo spoznal že prihodnji teden, ko bo nadomeščal župana v času njegovega dopusta.
pravna vprašanja pa so: Franc Fužir, Franc Korbar, Frančišek Berdnik, Frančiška Krbavac, Franc Podgoršek.
V svetu zavoda Frančiška Krbavac
Spremembe in dopolnitve od-loka o ustanovitvi javnega za-voda Zdravstveni dom Velenje so omogočile, da poslej imenu-je občina Šmartno ob Paki svo-jcga predstavnik v svet zavoda. Na predlog komisije za man-datna vprašanja, volitev in imen-ovanja, svetniki pa so ga slišali na sami seji in ga nato tudi potrdili, bo to mcsto zasedla Frančiška Krbavac (SKD). Ob tem je Jože Robida (LDS) me-nil, da bi morala biti tudi ta kadrovska rešitev, tako kot prej omenjene, zapisana v gradivu za sejo sveta.
Neuradna informaci-ja v gradivu je smešna!
Informacija o osnovah za ses-tavo letošnjega občinskega pro-računa je med svetniki, zlasti iz vrst LDS-a, vzbudila precejšnjo kritiko. Čeprav je predsedujoči Ivan Rakun v uvodu pojasnil, da naj bi ta neuradna informa-cija služila kot izhodišče za lažjo obravnavo v posameznih komisijah, sta Bojan Kladnik in Jože Robida - oba LDS (kasne-je so se njunemu mnenju v razpravi pridružili še nekateri iz vrst šmarške pomladne koali-cije), menila, da je neuradna in-formacija, zapisana v gradivu za javno sejo, milo rečeno smešna. "Razprava o zapisanih številke, ki bodo ali ne bodo takšne, brez pojasnil oziroma tekstnega dela, brez rebalansa, brez vsega tega, kar sodi k resnejši obrav-navi takega dokumenta, je brezpredmetna," sta poudarila. Prav iz teh razlogov, je pojasnil Kladnik, je predlagal umik te točke z dnevnega reda. Ivan Rakun in tajnik občine Janko Kopušar sta na nekaj zastavl-jenih vprašanj svetnikov sicer odgovorila. Ko pa se je mnenju o brezpredmetni obravnavi odhodkov kasneje pridružil še
Frančišck Fužir (SKD), je predsedujoči razpravo sklenil z besedami:"To je bila le infor-macija, o osnutku se bomo zagotovo resneje pogovarjali."
Zemljišča za razvoj drobnega gospo-darstva
Sklep o pridobitvi nepremičnim v katastrskih občinah Šmartno
REKLI so...
B o j a n Kladnik
( L D S ) glede infor-macije o osnovah za s e s t a v o letošnjega občinskega proračuna: "Informacijo smo pridobili člani LDS-a od svojih strankarskih kolegov v državnem zboru za pripravl-jalce občinskega proračuna za to, da bi lahko stvar pripravili dovolj kakovostno. Sedaj ste jo izrabili za pripra-vo nekakovostne informaci-
je."
ob Paki in Gorenje so svetniki z zadovoljstvom podprli. Gre namreč za odkup zemljišč in stavbišč, o katerih so se člani posebej imenovane komisije občine Šmartno ob Paki dogo-varjali s Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina. Nakup v paketu je občino Smartno ob Paki vel-jal 13,5 milijona tolarjev. Svoje obveznosti je dolžna poravnati polovico v enem letu, preostalo polovico pa v roku 3 let. V razpravi so se svetniki Franc Drofelnik (SKD), Jože Robida in Bojan Kladnik (oba LDS) za-vzeli, da se odkupljena zemljišča v k.o. Šmartno ob Paki nameni-jo za razvoj malega gospodarst-va in obrti. Takšen sklep so ob koncu razprave nato tudi spre-jeli.
Utp
MGA so odslej BSH Hišni aparati
NAZARJE - Ustanovitelj podjetja Mali gospodinjski aparati Nazaije je spremenil svoje ime in se odslej imenuje BSH (Bosch in Siemens hišni aparati). To kratico morajo odsiej uporabljati tudi vsa podjetja, ki jih združuje ta koncern. V Nazaijah imajo tako zdaj BSH Hišne aparete, njihovo invalidsko podjetje pa se imenuje BSH I.D. Invalidska družba Hišni aparati. ■ mz
Nama - enovita družba
LJUBLJANA - Z novim letom je Nama Trgovsko podjetje Ljubljana pripojilo vse svoje dosedanje veleblagovnice v enovito deiniško družbo, to velja tudi za dosedanjo Veleblagovnico Nama Velenje. Odslej je to Nama, d.d., Ljubljana, Poslovalnica Velenje.	# mz
Nov prodajno-servisni in pnev-matski center
CELJE- Mesto je bogatejše še za eno pridobitev. Preteklo sre-do je Ijubljansko podjetje Panadria tudi uradno svečano odpr-lo svojo novo podružnico v Celju na Dečkovi 43. Panadria d.o.o. je specializirano trgovsko podjetje, ki se ukvaija predvsem s prodajo avtomobilskih pnevmatik, alu-platišč, av-tomobilov in motornega olja. V svojem prodajnem programu zastopajo svetovne blagovne znamke proizvajalce Goodyear, Hankook, Debica, AEZ, Hyundai, Nissan in Repsol, s čimer lahko nudijo kupcem široko paleto proizvodov po kar naju-godnejših cenah.
Celjani in ostali bodo lahko tako izbirali med vozili znamke Hyundai in Nissan s pripadajočim servisom. Poleg tega pa nudijo strankam tudi vulkanizerske storitve, vključno z optiko in mcnjavo pnevmatik. Več o njih pa boste izvedeli, če jih boste sami obiskali.	# JB
Poslovni SKB NET
CELJE - SKB banka nudi podjetjem novo storitev elek- j tronskega bančništva, to je poslovni SKB NET - ZBIRNl QEN- < TER. Ta podjetjem omogoča prcvzem podattkov o opravljeriHT ftnačnih tiansakcijah s posebno položnico in posebno nakazni-co ncposredno od bankc.
Dostop do poslovnega SKB NETa je zašciten z enkratno uporabnimi varnostnimi gesli, kijih dobijo podjetja ob prijavi z identifikacijsko kartico ActivCard. Za varnost prenosa preko Interneta je poskrbljeno z najvišje šifriranim kodiranim ključem.
mz
Komunala Gornji Grad
Urediti odlagališče!
Javno komunalno podjetje Gornji Grad stopa v drugo leto ; samostojnega delovanja in v tem času v podjetju ugotavljajo, da obvladujejo sprejete naloge. Majhen kolektiv je dobro organiziran, dejavnosti pa zagotavlja tudi z dobro usposobljenimi in opreml-jenimi podizvajalci, kamor predvsem štejejo velenjski PUR ki so mu zaupali zbiranje in odvoz odpadkov.S pomočjo velenjskega pod-jetja so denimo v občini Gornji Grad med prvimi v dolini zagotovili ločeno zbiranje odpadkov.
Največjo skrb namenjajo nadaljevanju sanacije in širitve odlagališča : v Podhomu. Sami so poskrbeli za delno širitev odlagališča, gradbe-na dela so že začeli, izvaja pa jih PUP velenje, ki je bil izbran na javnem razpisu. V prvem delu bodo zagotovili prostor za 25.000 kubičnih metrov odpadkov in za rastlinsko čistilno napravo za čiščenje izcednih vod. Skupna vrednost teh del je 37 milijonov tolarjev, po 1 predvidevanjih pa jih naj bi sklenili v letošnjem aprilu. Ob tem so v ! občini letos odstranili pet večjih črnih odlagališč, vsaj eno in zelo za-htevno pa jim ostaja za letos. Glede na zelo dobro organiziran odvoz ; odpadkov, občasno tudi kosovnih, upajo, da nova črna odlagališča ven- ; darle ne bodo nastajala. Pomembna naloga za letos je zagotovitev re- i ciklažnega prostora in prostora za odlaganje večjih kosovnih kovin-1 skih odpadkov, kjer naj bi prebirali sekundarne surovine za nadaljnjo | predelavo. Osnovna naloga torej je, da bi odlagališče in njegovo j okolico uredili do te mere, da bo čim manj moteče za okoliške pre- j bivalce in da jim ne bo treba več zardevati ob obiskih inšpekcijskih in drugih služb. prepričani so, da jim s pomočjo občin Nazarje, Ljubno, Luče in zagotovo tudi nove občine Solčava ter občine Gornji ; Grad uspeli uresničiti obljube iz prejšnjih let. Te občine so namreč doslej poravnale vse dogovorjene obveznosti ter podpisale nov do-
fovor o sodelovanju in denarni soudeležbi pri urejanju odlagališča. j rav tako je podjetje lani celovito uredilo vodno zajetje za Gornji Grad, kar je za redno oskrbo s pitno vodo odločilno, za letos jim ostaja ureditev še enega zajetja, pripravljajo pa sc tudi na prevzem upravljanja občinskih cest, javnih poti in zelenih površin
Ujp
28, januarja 1999
NAŠ POGOVOR
KAS vas 5
Minister dr. Slavko Gaber
"Jesen v šolstvu bo mirna"
Prav v tem obdobju v Sloveniji zaključujemo pomemb-no obdobje prenove šolstva. Na podlagi konceptualnih rešitev v prvi polovici 90 - ih let in nove zakonodaje je zdaj na vrsti temeljita prenova učnih načrtov. Prav 23. januarja je nacionalni kurikularni svet sklenil več kot za-htevno triletno delo, ki ga je v različnih komisijah opravl-jalo in opravilo preko 500 Ijudi. Ob tem gotovo ne bo odveč ocena ministra za šolstvo in šport dr. Slavka Gabra:
"Skušali smo uskladiti pro-grame od vrtca do izobraževan-ja odraslih, izločiti vse odvečno, omogočiti poglobljeno ukvar-janje s posameznimi vprašanji in manj nepotrebnega hitenja pri posameznih predmetih. Presoja učiteljic in učiteljev, preko 80 odstotkov se je je udeležilo strokovnih srečanj, je, da je kurikularnemu svetu to v veliki meriuspelo. Kakšni bodo učinki, bomo seveda videli šele po prvih letih uva-janja novih programov na vseh ravneh našega šolstva." Znotraj tega prenavljanja so tekle tudi priprave na devetlet-no osnovno šolo: "Nov pro-gram bo letošnjo jesen začelo
uvajati 30 do 35. V nekaterih le program za 1. razred, v drugih pa bo uvajanje steklo tudi v 6. razredu po programu novega 7. razreda, seveda na podlagi prilagojene različice. Stvari tečejo dokaj dobro, kar lepo število šol je že opravilo potreb-ne razgovore s starši, kadri so večinoma pripravljeni, zago-tovljeni pa so tudi ostali pogo-ji in bomo torej lahko začeli. Osebno pričakujem dokaj mirno jesen, vsaj kar se tiče uvajanja samega," je opti-mističen dr. Slavko Gaber.
"Sola je in bo
Dr. Slavko Gaber
ostala laična!"
Vse seveda ne teče povsem brez ovir, kar posebej velja za zaostrovanje odnosov s cerkvi-jo in tudi pri tem je minister dr. Slavko Gaber dovolj odločen: "Povsem očitno je, da nekaterim v politično -cerkvenih krogih ni pretirano po volji dejstvo, da je šola ostala in bo tudi vnaprej laična, da cerkev v javni šoli nima svoje
besede. V tej šoli bo v bodoče pri izbirnem predmetu o ver-stvih in etiki mogoče primer-jalno zvedeti veliko o posa-mičnih velikih svetovnih verstvih, posebej o krščanstvu, šolstvo pa bo vsaj še kakšno de-setletje ostalo zunaj ideoloških in dnevno - političnih spopadov. V šolo tega ne smemo prenašati. Osebno pričakujem, da lahko do začetka uvajanja devetletne šole doživimo še kaj, da bi vse skupaj vendarle spremcnili, ampak sem optimist in da bomo vzdržali v osnovni us-meritvi šole, v kateri se bodo starši, učitelji in učenci pogo-varjali o tem, kako doseči čim več na vzgojnem področju, pri vzgajanju neke omike, ki jc primerna temu prostoru in ki hkrati ne bo silila v skrajnosti, ne bo gojila nestrpnosti in ne bo izključevala tistih, ki drugače mislijo, saj je šola vedno bila in bo predvsem mesto izobraževanja. Naši otroci morajo osvojiti določena ve-denja že v osnovni šoli, nato v
srednji, višji in visoki, da se bodo lahko dostojno soočali s svetom okoli nas. V tem sve-tu ni kakšne posebne milosti -lc če znaš, kaj veljaš."
Višje šole so na pohodu
V Sloveniji se v zadnjem času krepi sistem višjega šolstva. Ministrstvo želi ustreči želji mladih, saj jih več kot tretjina po koncu srednje šole želi nadaljevati šolanje na dvelet-nih in krajših programih, ne pa na večletnih visoko strokovnih in univerzitetnih ustanovah. "Po drugi strani želimo ustreči tudi denarnicam staršev. Ce bodo mladi bližje domu, bodo stroški bistveno manjši, manj pa bo to stalo tudi državo, ker bo med drugim manj potreb po študentskih domovih. Eno z drugim to pomeni veliko ko-risti tudi regiji, v kateri se takšen tip šolstva uveljavlja. Same si zagotovijo pomemben del intelektualnega potenciala, ki v regiji tudi ostane. Zdi se mi, da ima takšno šolan-je veliko prednosti in bomo zato z njim nadaljevali. Lažje bomo že v naslednjem šolskem letu dosegli visoko številko 63.000 študentk in študentov, če upoštevamo, da je bilo še leta
1991 le okrog 31.000 študira-jočih. To je ogromno povečanje, ki na srečo raste tudi pri uspešnosti šolanja. Raste namreč tudi število diplom, saj smo jih v prejšnjem letu našteli 8779, kar je za 3000 več kot v letih 1992 in 1993," pravi minister za šolstvo in šport.
Kako je s tem v Velenju?
"V zadnjem času smo začeli tudi tu razvijati višje šolstvo in med zadnjimi smo sklenili pogovore o višjem programu na področju rudarstva. V dogovoru s Premogovnikom bomo najprej začeli s pro: gramom za odrasle, skozi to pa ugotovili potrebe in zanimanje med mladimi. Vsa ta prizade-vanja tudi v drugih slovenskih krajih tečejo v tesni povezavi z obstoječimi srednješolskimi centri.
Vse skupaj torej raste ob sred-njih šolah s sodelovanjem pod-jetij in s podporo občine, ve-lenjski primer pa je zanesljivo med najboljšimi primeri takšnih skupnih prizadevanj v Sloveniji," je sklenil pogovor minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber.
MjP, foto: vos
Pogovor z mislinjskim županom Mirkom Grešovnikom
Središče občine bo še lepše
Občina Mislinja se zadnja leta uspešno razvija prav na vseh področjih. Počasi v Šentlenartu raste novo središče občine, ki ga bo določil tudi srednjeročni prostorski plan. Razveseljivo je, da mladi želijo ostati doma, da se jim obetajo možnosti za gradnjo in zaposlitev, ki zadnja leta vztrajno raste. V lanskem letu je tako od 4590 občanov kar 686 našlo vir zaslužka v svoji občini, res pa je, da se večina aktivnega prebivalstva še vedno vozi na delo drugam. Stari in novi župan občine Mirko Grešovnik upravičeno upa, da se bo to počasi spremenilo, saj se stanje iz leta v leto izboljšuje.
% Po štirih letih, ko ste na noge postavili mlado občino Mislinja, ste se ponovno odločili za kandidaturo za iupana in vaši občani so vam naklonili zelo veliko podporo. Vasjeta presenetila? Mirko Grešovnik: "Če sem od-krit, sem pričakoval, da bom izvoljen v prvem krogu, nisem pa pričakoval, da bom dobil dve tretjini glasov. To je bilo zame prijetno presenečenje in ob-veza. Tolikšno zaupanje ljudi terja od mene še boljše delo." 0 Kako se je po volitvah spre-menil vaš občinski svet. Je prišlo do velikih sprememb?
Mirko	Grešovnik:
"Spremembe so precejšnje. Od štirinajstih članov sveta je bilo na novo izvoljenih deset članov, štirje pa so bili izvoljeni ponovno. Glede na politično us-meritev svetnikov pa moram reči, da je bil prejšnji sestav bolj desno usmerjen, sedanji pa je levo-sredinsko." % Kako lahko ocenite sodelo-vanje s prejšnjim svetom in kaj pričakujete od novega? Mirko Grešovnik: "Dokler nismo konstituirali občine se je politični vpliv posameznih skupin svetnikov zelo poznal. Pozneje, ko smo razpravljali o investicijah, se je bolj poznala
krajevna usmerjenost. Zlasti jc bilo to opaziti med svetniki iz Doliča, ki so želeli čim več in-vesticijskega denarja spraviti v njihov kraj. Tudi v tem mandatu pričakujem podobno; dokler ne bomo sprejeli programa in pro-računa, bo politična polarizacija močnejša, pozneje pa menim, da bo ponovno prevladala krajev-na pripadnost posameznih svet-nikov."
0 Koliko sredstev boste pred-vidoma imeli v letošnjem pro-računu?
Mirko Grešovnik: "Nov za-kon o financiranju občin je mis-linjski občini naklonjen. Je pre-cej pravičnejši od prejšnjega financiranja in načina delitve sredstev, zato bomo od države letos dobili 80 milijonov SIT več denaija, kot bi ga dobili po star-ih merilih. V isti sapi pa je treba dodati, da bo davek na dodano vrednost prizadel tudi občine. Po 1. juliju bodo tudi investici-je bistveno višje obdavčene kot so bile doslej. Doslej so bile ob-davčene s 3%, po novem pa bo stopnja davka 19%. Dobili bomo več denarja, vendar ga bomo državi več tudi vrnili." # Kaj to potem pomeni za vaše
investicije? Ali boste z gradn-jami hiteli?
Mirko Grešovnik: "V pretek-lih štirih letih smo v investicije vložili približno 450 milijonov SIT. Nekaj investicij, ki smo jih planiraii v letu 1998, nismo dokončali, ker je zima pohitela in ker je bil naš proračun sprejet sorazmerno pozno. Zato smo kasnili z urejanjem doku-mentacije. Vse investicije, ki smo jih pričeli lani, bomo takoj, ko sneg skopni nadaljevali. Najprej bomo urediii pločnike na šolski cesti, potem temeljito preuredili naše občinsko sre-dišče Sv. Lenart, začeii bomo z gradnjo stanovanjskega bloka in knjižnice. Največja investicija letos bo izgradnjo vodovoda v Dovžah, ki nas bo stala okoli 50 milijonov SIT. Poleg teh bomo v občinskem proračunu načrtovali še nekaj manjših investicij. Potrudili se bomo, da bi čim več dei opravili do konca junija." # Kdo bo po sedanjih načrtih krajevno največ pridobil? Mirko Grešovnik: "Največ denarja bomo namenili Mislinji in Dovžam. V preteklih štirih letih so bila v prioriteti naselja iz področja Doliča in Završ. V pri-
Mirko Grešovnik: "Z inves-ticijami bomo v prvem polletju hiteli, saj nas bo davek na dodano vrednost krepko udaril po žepu."
hodnje bomo s štiriletnim inves-ticijskim programom razdelili naš investicijski denar po ostal-ih naseljih. Menim, da bodo tako kot v prvem mandatu imele prednost investicije v naselja izven Mislinje, ker so tam potrebe, zlasti po posodabljanju cest, največje."
% Kajpa na področju družbenih dejavnosti?
Mirko Grešovnik: "To je
seveda poseben problem, ki smo ga začeli obravnavati že lani. Gre za investicijski program ob-nove in dograditve vseh naših šol za potrebe devetletke . Po oceni arhitektov in osnovah Ministrstva za šolstvo, bi za ob-
novo šol potrebovali skoraj 400 milijonov SIT. Od tega lahko pričakujemo od države 40%, 60% pa bi morali zagotoviti sami. Računam, da bomo inves-ticije na tem področju raz-poredili na 6 do 8 let. Krajani pa imajo tudi veliko želja po ure-ditvi športnih objektov in igrišč." % Tista sredstva, ki jih boste morali za svojo dejavnost zagotoviti sami, so precej odvisna od industrije. Kako trenutno kaie zrazvojem obr-ti in industrije? Mirko Grešovnik: "Tu je bil v zadnjih letih storjen določen napredek. Število samostojnih podjetnikov in malih podjetij se počasi povečuje, povečuje se tudi število zaposlenih pri njih. Ta proces je sorazmerno počasen, ker je kapitala pri ljudeh sorazmerno malo. Lani smo imeli registriranih 46 pod-jetij, v njih pa je bilo zaposlenih 428 občanov. Občina nima to-liko denarja, da bi lahko vidne-je posegla v ta proces, da bi torej bolje financirala odpiranje novih delovnih mest. Potrudili pa se bomo, da bomo že letos nudili vsaj prostorske pogoje, tako da bodo našim samostojnim in mal-im podjetnikom, ki bodo želeli graditi objekte za svoje potrebe, na razpolago ustrezno komu-nalno opremljena zemljišča po primerni ceni."
■ Bojana Špegel
l:7eZtn°nedr"štV0 Dobro clelo, nova predsednica
Gaberke, 20. januarja -"Uresničili smo vse zastavljene cilje in samo želimo si lahko, da bi bili tudi v prihodnje tako
uspešni,"je ob koncu poročila o opravljenem minulem delu med drugim menil dosedanji predsednik Govedorejskega društva Šaleške doline Alojz Rožič na najbolje obiskani skupščini društva doslej. Pripravili so jo v prostorih gasilskega doma v Gaberkah. Na njej so sprejeli še letošnje cilje delovanja in izvolili novo vodstvo društva.
136 članov društva rejcev
govedi v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki je lani os-rednjo pozornost namenilo izboljšanju kakovosti goved in gospodarnosti reje čred. Pri tem so jim povzročile nemalo preglavic težave, nastale pri os-krbi semen bikov za osemenje-vanje krav, saj so želeli sledili za-stavljenemu rejskemu cilju -izboljšanje mlečnosti krav in kakovosti beljakovin v mleku. Med rejci so uspeli vzbuditi tudi zanimanje za gospodarsko križanje z mesnimi pasmami in s tem pripomogli k izboljšanju položaja rejcev, ki pitajo govedi, kar je bila prav tako ena od načrtovanih nalog. Poleg izo-
braževalnih tečajev so lani za člane organizirali še strokovno ekskurzijo ter odmevno sodelo-vali na pomembnejših razstav živali.
Da so dobro delali, sta potrdi-la tudi predstavnik Zavoda za živinorejo in veterino Ceije ter vodja Veterinarske postaje Šoštanj Ivan Zagožen, ki je med drugim predstavil rezultate ose-menjevanja. Lani so na območju občin Velenje, Šoštanj in Šmart-no ob Paki prvič osemenili 3252 govejih plemenic, od tega 2574 krav (med njimi največ krav ijave pasme -1800, svetlo lisastih 717 in 54 črnobelih) ter 676 telic mesne pasme. To je za 9-
odstotkov več kot lani. Za ose-menjevanje v rjavi pasmi so uporabili seme 41 bikov, od tega 24 testiranih (njihovi potomci daje znane, boljše rezultate), 241 živali pa so osemenili z uvoženi-mi semeni. Vseh osemenitev pa je bilo lani 5166.
Letošnji delovni program Govedorejskega društva Šaleške doline se bistveno ne razlikuje od lanskega. K že znanim pred-nostnim nalogam (nadaljnje ure-sničevanje rejskih ciljev, sodelo-vanje s selekcijsko službo, priprava programa osemenje-vanja, izobraževanje) so dodali le priprave na razstavo živali v letu 2000.
Utrinek z najbolje obiskane skupščine društva doslej
Ob koncu skupščine so izvedli še volitve v najvišje društvene or-gane in za predsednico izvolili
Sonjo Arlič.
UTp
6 XAS vas

Bolnišnica Topolšica
REPORTAZE
Po korakih k boljši diagnostiki
28. januarja 1999
V Bolnišnici Topolšica occnjujc-jo, da so lani uspešno poslovali. Prav umno gospodarjenje, odziv dobrih ljudi in podjctij v Dolini pa so pripomogli k postopne-mu nadaljnjemu posodabljanju diagnostikc in s tem k boljšemu obvladovanju bolezenskih težav, za katere zdravijo v bolnišnici. Letos načrtujejo naložbc v viši-ni od 60 do 70 milijonov tolaijev. Ze kar nekaj časa čakajo na so-glasje za izvedbo lastninjenja, kar jim bo omogočilo uresničitev začrtane prenove oziroma uved-bo dodatnih programov, za ka-tere ocenjujejo, da bodo njiho-va tržna priložnost. Po besedah direktorja Bolnišni-ce Topolšica Janeza Polesa mcd večje in pomembnc lanske na-ložbe uvrščajo toplifikacijo celot-ne bolnišnice. Zalogaj jc bil za-nje velik. Lani spomladi pa so s pomočjo donatorjev med dru-gim kupili upogljive bronhosko-pe in konec leta opremili bolni-šnico z najnovejšim upogljivim aparatom za preiskavo dihal ter dodatno aparaturo - električ-nim nožem, ki omogoča čiščenje poti oziroma odstranitev tumor-jev ali podobnih tvorb. "To poč-nemo med prvimi v Sloveniji. Del potrebnega znanja so zdravniki naše bolnišnice prido-bili tudi v tujini, " je poudaril Poles in nadaljeval:" Že v drugi polovici lanskega leta smo zače-li aktivnosti za nakup najsodob-nejšega digitalnega ultrazvoč-nega aparata s tremi oziroma
štirimi sondami za "obdelavo" celotnega telesa. Med njimi bo tudi sonda, s katero bomo pre-ko požiralnika lahko bolje pre-gledali srce in medpljučni pro-stor. Javni razpis za iskanje na-jugodnejšega ponudnika je izšel prejšnji teden. To bo zagotovo nov korak v prizadevanjih po posodabljanju diagnostike in s tem k boljšemu obvladovanju bolezni srca in ožilja, medpljuč-nega prostora, bolezni pljuč, prebavil oziroma trebušnih or-ganov."
Najsodobnejši ultrazvok ne bo edini pripomoček, s katerim bo-do letos posodobili opremo. V teh dneh končujejo načrtovana dela pri vgradnji novih argome-trov, kupujejo nove spirimetre, oksimetre, EKG aparature in podobno. Po Polesovih besedah so lani za naložbe namenili 52 milijonov tolarjev, kar je sicer za takšno bolnišnico, kot jc nji-hova, malo.
In od kod denar? "Na osnovi usklajevanja in poskusa stan-dardizacije slovenskih bolnišnic smo ob podpisu pogodbe za leto 1998 pridobili 3 odstotke več denarja v celotnem prihodku kot leto prej. Letos pričakujemo podobno rast. Varčno poslova-nje nam je omogočilo prihrani-tev še kakšnega tolarja, ki smo ga namenili za posodabljanje. Na srečo se v našem okolju naj-dejo tudi dobri Ijudje, podjet-ja, ki nam v prizadevanjih po-magajo. V skupnem znesku je
Ko bodo lahko izpeljali lastninjenje, bo znano tudi, kaj bo z objektom Smrečina, ki sameva že nekaj let.
Kaj bo z objektom Smrečina?
Na zastavljeno vprašanje nismo slišali konkretnega odgovora. Sogovornik je pojasnil, da bodo zadeve glede tega znane, ko bo-do lahko izpeljali postopek lastninjenja. "Pritiskamo na sloven-sko vlado, da bi se dokopali do pravnih pogojev za izvedbo po-stopka. Vse do končanega lastninjenja ne moremo izpeljati pred tremi leti zastavljenega projekta prenove bolnišnice oziroma do-datnih programov, ki bi jih umestili med bolnišnico in zdravi-liščem. S tem bi oživeli dejavnost v objektih, ki mirujejo že ne-kaj let. V njih bomo opravljali dejavnosti, ki jih znamo strokov-no in dobro izvajati, na nekaterih področjih edini v Sloveniji. Med njimi je tudi Smrečina."
Načrte, katere dejavnosti naj bi v omenjenem objektu izvaja-li, imajo (zdravstvena preventiva, manegement, obravnava športnikov in rehabilitacija srčno - žilnih bolnikov), projekte pri-pravljajo, na priložnost menda čakajo tudi nekateri tuji inve-stitoiji, čeprav si zaposleni želijo ohraniti večinski delež v Do-lini. Kot je še povedal Poles, bodo veseli, če jim bo vlada gle-de lastninjenja odgovorila vsaj letos.
tega denarja sicer malo, nekaj pa ga vendarle je in samo želi-mo si lahko, da bi imeli razume-vanje za naše potrebe tudi v pri-hodnje."
Letos naj bi za posodobitve na-menili od 60 do 70 milijonov to-larjev. Poleg že omenjenega na-kupa ultrazvoka so v minulih dneh obnovili dela na objektu, načrtujejo pa še posodobitev
dvigal. Z dvigom jaška dvigala v osrednjcm delu objekta bolni-, šnice bodo pridobili nekaj pro-stora na podstrešju, kjer naj bi uredili funkcionalne prostore za administrativna dela in tudi ne-j kaj zdravniških sob. S tcm bi sprostili prostore na južni stra-ni za izvajanje diagnostike in za zdravljenje	bolnikov.
■ tp
Velenje
Informacije za obe strani meje
Konec decembra lanskega leta sta minister za evropske zadeve Igor Bavčar in vodja delegacije evropske komisije v Sloveniji Amir Naqvi podpisala finančni memorandum programa Phare za čezmejno sodelovanje med Avstrijo in Slovenijo in s tem tu-di uradno potrdila pripravljene projekte za to sodelovanje.
Dobrodošla vest je, da je bil s tem potrjen tudi projekt tur-ističnega in računalniško podprtega informacijskega sistema, ki sta ga prijavila Mestna občina Velenje in Turistično informacijs-ki in promocijski center Velenje. Osnova za to je bil sistem IN-FOTIC, ki so ga v velenjskem informacijskem centru pripravili pred dvema letoma in ga vseskozi testno uporabljajo. Ta sistem je tako dobro zasnovan, da je njegovo vključitev v program Phare podprlo tudi ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem z nal-ogo, da se vanj vključi 16 slovenskih občin ob meji z Avstrijo, torej vse od Kranjske gore do Crne na Koroškem. Obenem bo pove-zoval turistične informacijske centre na obeh straneh državne meje in omogočal izmenjavo ter pregled informacij, dogodkov in prireditev preko interneta. Za sistem se zanim ajo tudi na avstri-jski Koroški in deželna vlada ga je že izbrala za vzorčni izdelek, ki ga bosta obe strani prilagodili in bo tako uporaben tudi na avstrijski strani.
Seveda nosilce projekta v Velenju sedaj čaka veliko dela, saj naj bi bil prvi del zaključen do konca letošnjega leta, dokončno pa naj bi zaživel v letu 2001.	■ jp
V MT centru ob Cankarjevi v Velenju iz dneva v dan bolj živahno
em
rnici ni, cla ni!
MT center ob Cankarjevi cesti sredi Velenja postaja živahen nakupovalni center. Pod njegovo okrilje sodijo restavracija, mesnica, samopostrežna trgovina, ribarnica, prodajalna s tekstilom in mestna tržnica. Razprostira se na 3.000 kvadratnih metrov površin, lastnik in direktor Tomaž Ročnik, pa je sedanji MT center, kot ga je poimenoval, kupil od Kmetijskega kombinata Ptuj leta 1995. Ze pred tem, leta 1991, je postavil na noge Pekarno Presta, tako da sodita pod njegovo okrilje dve podjetji: Presta s pekarno, slaščičarno in trgovino s pekarskimi izdelki ter že omenjeni MT center s prodajalnami in restvaracijo. V obeh podjetjih je zaposlenih 62 Ijudi.
Potrebna so bila precejšnja vlaganja, da so v MT centru vse enote lepo zaokrožene in posodobljenje, da je vanje pravi užitek vstopiti. Lastnik in direktor Tomaž Ročnik pa ima še veliko načrtov. Vseh seveda še ne želi izdati, obljublja pa, da bodo vsaj nekateri od njih prišli na vrsto še letos. Enega je le nakazal: tistega, da bo že v kratkem prišel na vrsto prostor, na katerem je mestna tržnica. Radi bi jo posodobili in nekoliko spremenili, da bo dopadljiva tudi zaradi svoje podobe, ne samo zaradi ponudbe.
Ribarnica - paša za oči in...
Pred časom je odprla vrata prenovljena in, kar je potrebno poudariti, izjemno dobro založena ribarnica. Ne samo, da je moderna in lepa, tisto, kar ponujajo v njej je prava paša za oči. V njej dobesedno ni, da ni! Ce pa ima kdo še kakšne "nadstandardne" želje, če česa res ni, kar se lahko zgodi, potem mu bodo tudi to zagotovo priskrbeli. Samo povedati bo moral. Nabavljajo pri Delamarisu Izola, pri Rivaltrade Ljubljana in Jeti Ljubljana, kar je že samo po sebi porok, da gre res za prvovrstno blago.
Rivaltrade Ljubljana in Jeti Ljubljana, kar je že samo po sebi porok, da gre res za prvovrstno blago. Poleg zamrznjenega in konzerviranega programa in solat iz morskih dobrot, je še posebej vabljiva sveža ponudba rib ter sadežev iz morja. Celo živega jastoga je bilo mogoče kupiti!
Iz ribarnice na krožnik v restavraciji
Naj vam naštejemo nekaj od tistega, kar je mogoče dobiti pri njih v njihoveim "svežem programu" iz morja: kovače, škrpene, morske pse, tune, raže, morske žabe ali grdobe, losose, skuše, ciplje, sardele, mole, šure, brancine, orade, morske liste, hobotnice, lignje, dagnje, škampe - majhne in velike ... Glej in se čudi! Ob takšni ponudbi lahko včasih nast.ane zadrega, ko človek ne ve, kako bi kakšno stvar pripravil. Vendar so v ribarnici MT centra tudi na to pripravljeni, tako da strankam svetujejo, ponudijo jim recepte, vse kar imajo v ribarnici pa vam lahko vsak trenutek pripravijo tudi v njihovi restavraciji.
Ne smemo pa pozabiti tudi na vrsto svežih sladkovodnih rib. V bazenu plavajo živi krapi in postrvi, ki jih nabavljajo v ribogojnici v Zalcu. Samo pokažete! ... Vsega se niti našteti ne da. Prav tako bogat je tudi zamrznjen program, v katerem so bile prejšnji teden še posebej opazne školjke pokrovače (capesante ali velike klapavice), različne vrste paniranih rib in še veliko vrst ribjih filetov, pa celo žabji kraki so na voljo in tudi polži.
Ribarnica MT centra je odprta vsak dan med 8. in 18. uro, ob sobotah do 13. ure. Se njihova telefonska številka: 861 070. Ampak najbolje bo, če boste našli pot do njih osebno. Zagotovo vam ne bo žal!
28. januarja 1999	f ^Bg^Uflj^^ffl^BBtt^ ^ f	MŠ ČAS 7
Svečanost ob 40-letnici Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje ter 30-letnici Sožitja - medob-činskega društva za pomoč duševno prizadetim Velenje
I
Prenova kulturnega doma tik pred začetkom
Ne bo večji, bo pa lepši
ŠOŠTANJ - V občini Šoštanj v teh dneh čakajo samo še na pravnomočnost gradbenega dovoljenja, potem pa bodo lah-ko občani tudi na zunaj vide-li, da se je prenova kulturnega doma res začela. V teh dneh iz njegove notranjosti selijo opremo in jo shranjujejo, v za-četku prihodnjega meseca pa bo izvajalec, podjetje Vegrad Velenje, že začel postavljati zaščitno ograjo, gradbene odre in dvigati streho. Naložba bo stala okoli 65 mi-lijonov tolarjev, denar za pre-
novo pa bo šel iz proračuna. Že v lanskem je bilo v ta na-men predvidenih 20 milijonov tolaijev, ki so jim potem doda-li še tistih 20, ki so bili prvotno namenjeni za prenovo Trga bratov Mravljakov. Svetniki pa so menili, da ni smiselno vsake od teh naložb dokončati le na pol, ampak je bolje, če se loti-jo najprej ene in potem druge naložbe in jo tudi dokončajo. V primeru šoštanjskega kultur-nega doma gre predvsem za prenovo in posodobitev prosto-rov. Gledališče in kino bo "do-
bilo" malo nižji oder, ki pa bo na istem mestu kot star, po-vsem nova pa bo oprema, stoli in akustika. Eden od prostorov v domu bo namenjen folklori, v njem pa bo tudi 180 kvadratnih metrov velika knjižnica, ki se bo preselila iz dosedanjih starih in utesnjenih prostorov. V zgor-njem nadstropju bo glasbena soba, kjer bo imel svoj prostor mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj, v spodnjih prostorih pa šoštanjsko turistično olepševal-no društvo.
■ mkp
Turistični krožek OŠ Luče
Še tretjič najboljši v Sloveniji?
Na osnovni šoii Luče so upra-vičeno ponosni na, recimo jim izven šolske dejavnosti, saj z njimi resnično bogatijo dejav-nost šole in obenem vsakda-nji utrip kraja in občine v ce-ioti. Med tistimi, ki v svojih naporih, stremljenjih in do-sežkih sežejo najdlje. V tem času učenci v krožku največ časa in dela namenjajo pri-pravam na festival slovenskih turističnih podmladkov. Letos bodo na tem festivalu
pod vodstvom mentorice Mete Mlačnik sodelovali četrtič, zad-nji dve leti pa so bili celo naj-boljši v državi. Dve zlati prizna-nji sta seveda velika obveza, za lučke učence pa še večja spod-buda, da svoje delo vedno zno-va izpopolnjujejo in izboljšuje-jo. Vodilo letošnjega festivala je strnjeno v imenu "moj kraj -turistični kraj." Za kaj takega je seveda potreb-no veliko dobrih idej in naporov v prostem času. Regjjski festival
bo že marca, zato je ustvaijalna vnema že na višku. pripraviti namreč morajo razstavo in odr-sko predstavitev, s katero so v zadnjih dveh letih prav bleste-li. S polno paro so se lotili tudi raziskovalne naloge, ki so ji v lučkem krožku dali ime "poči-stimo pred svojim pragom," za-misel pa tudi v resnici že krep-ko udejanjajo in jo bodo do fe-stivala še bolj, sebi in šoli v prid in krajanom v spodbudo.
mjp
Bil je večer zahvale, upanja in topline
Velenje, 21. januarja - Veselimo se z varrti - takšen je bil naslov prireditve, ki so jo učenci, absol-venti, varovanci Centra za vzgo-jo, izobraževanje in usposablja-nje Velenje ter Sožitja - medob-činskega društva za pomoč du-ševno prizadetim Velenje pri-pravilivvelikidvorani vclenjske glasbene šole. Z njo so zazna-movali 40-Ietnico delovanja Centra in 30-letnico obstoja So-žitja. Med gosti v polni dvorani so bili Štefka Kučan, pokrovi-teljica večera in dobrodelnih ak-tivnosti za izgradnjo VDC-ja Viktorija Meh, župani občin Ve-lenje, Šoštanj in Šmartno ob Pa-ki ter drugi vidni predstavniki življenja v Dolini. Ob pogledu na polno dvorano Marija Kovačič, ravnateljica Centra, ni mogla skriti zado-voljstva. Izrazila ga je z beseda-mi:" S svojo prisotnostjo ste do-kazali, da ste vsaj v mislih z na-mi v prizadevanjih pri izobraže-vanju, usposabljanju in vars-tvu otrok ter občanov z drugač-nimi potrebami. Torej, v skrbi za višjo kakovostno raven življe-nja oseb z motnjami v dušev-nem ter telesnem razvoju na ob-močju občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Potrdili ste, da znate ceniti trud vseh, ki pri tem sodelujemo." Čeprav gre
čas z vsakim drugače, se po pre-pričanju Kovačičcve pri njili ni ustavil. Njegovim izzivom in raz-voju so sledili po svojih najbolj-ših močch ter pri uresničevanju potreb Ijudi s posebnimi potre-bami marsikje orali ledino v slo-venskem prostoru. Sedaj je pred njimi nova faza pri združevanju različnih izvajalskih potreb. In-tegracijo razumejo kot kruto realnost. Skrbi in dela jim v pri-hodnje zagotovo ne bo manjka-lo, če bodo hoteli slediti njiho-vim nadaljnjim potrebam. Izra-zila je upanje, da pri tem ne bo-do sami.
Viktorija Meh
se jc ob izreče-nem priznanju tistim, ki po-magajo otro-kom ter odra-slim s takšnimi in drugačnimi težavami v raz-voju, zahvalila tudi za izkaza-no pomoč so-delujočim v akciji. "Klic je sicer nem, a dovolj glasen, da ga lahko
Skoraj dve uri trajajoči program je do solz ganil marsikoga v
polni dvorani
sti je bil tudi župan mestne ob-čine Velenje Srečko Meh, ki je društvu obljubil pomoč za po-novno postavitev čebelnjaka v Plešivcu. Dodal je še, da občina sicer nima posebnih sredstev za razvoj čebelarstva, kljub temu pa to panogo resno podpira, prav tako ustanavljanje čebelar-skih krožkov na osnovnih šolah. V razpravi je bila izražena tudi želja, da bi zagotovili več mož-nosti za izobraževanje, poudar-jeno pa je bilo tudi, da je prema-lo imeti en panj in se razglašati za čebelaija. Prav tako ni razve-seljivo dejstvo, da je med čebe-larji vse manj mladih. Letna konferenca je bila tudi priložnost, da so nekaterim dol-goletnim in zaslužnim članom podelili priznanja, ki so jih pre-jeli Stane Šrot, Srečko Meh, Anton Skok, Jože Kolmanič, Milena Verboten, Franc Oštir, Marjana Bračič, Matjaž Veho-vec, Dragica Oderlap, Brigita Jelen in Milen Kumar.
■ B. Mugerle
Čebelarsko društvo Mlinšek
Premalo je mladih
Ljubno - Luče
Denar bo in cesta tudi
Čebelarsko društvo Mlinšek iz Velenja letos slavi zavidanja vreden jubilej, 70 - letnico delo-vanja. V nedeljo so se člani na jubilejni letni konferenci zbra-li v prostorih krajevne skupno-sti Šmartno v Velenju, pregleda-li enoletno delo in sprejeli le-tošnji program. Uvodno poroči-lo je pripravil predsednik druš-tva Martin Meško in med dru-gim dejal: "Čebele so sestavni del narave in zaradi velikega
onesnaževanja brez čebelarjev ne bi mogle preživeti. Zato je nujno, da pristojne oblasti na-menijo čebelarstvu več pozor-nosti in pomoči, tudi z regresi-ranjem zdravil in sladkorja." Razpravo je odprl Anton Roz-man, predstavnik Čebelarske zveze Slovenije in predsednik njene komisije za izobraževanje čebelaijev in posebej poudaril vlogo čebelaija, katerega delo naj bi postalo poklicno. Med go-
Spodbudni predlogi članov so obogatili letošnji delovni program
Učenci, varovanci Centra, med katerimi so mnogi tudi člani društva Sožitje, so se zbranim v dvorani za njihovo pozor-nost zahvalili kot znajo samo oni - prisrčno, s pesmijo in
glasbo.
slišijo tisti, ki menijo, da lahko pomagajo. Upam, da bo med nami takih v prihodnje še več," je med drugim še dejala.
Zupan mestne občine Velenje Srečko Meh je učencem, varo-vancem, delavcem Centra ter članom društva Sožitje mcd dru-gim obljubil, da bodo letos zače-li z izgradnjo prizidka za VDC in
ga v doglednem času tudi kon-čali. Ne glede, če bodo tudi dru-gi odgovorni naredili to, kar mo-rajo. "To je naša obveza in zave-za!" Ob jubileju jim je poleg košare čokolad izročil res lepo darilo - računalnik. Predsednik velenjskega Sožit-ja Milan Kropušek je opozoril na dosežke društva pri reševanju
težav, nalogami v prihodnje. Di-rektor zveze društev Sožitja Slo-venije Tomaž Jereb pa je poleg tega izrazil hvaležnost članom velenjskega društva za pomoč duševno prizadetim za njihov prispevek v skupnih prizadeva-njih za čim bolj bogato in kako-vostno življenje otrok s posebni-mi potrebami ter njihovih star-šev. V prihodnje bo - po njego-vem mnenju - potrebno slediti dogajanjem pri izvajanju njiho-vih pravic.
Zbranim na odru se je pridruži-la še častna gostja Štefka Ku-čan: "Vaša ustvarjalna volja je naredila večer tako lep. Bese-de, ki sem jih slišala, me navda-jajo z zaupanjem v skupnost rast. Vam v čast, drugim v Slo-veniji pa v posebno veselje." V kulturnem programu so poleg učencev in varovancev Centra nastopili še ustvaijalci, ki so tako in drugače povezani z obema ju-bilantoma: kvartet Mavrica, pe-vec Matjaž Ograjenšek, Jerneja Grebenšek in Ana Avberšek sta zaigrali na klavir, violinistka Jer-neja Pačnik, baritonist Tomaž Kovačič ter sopranistka Barbara Jedovnicky.	■ tp
Zimski čas je seveda razlog, da so dela pri gradnji dobrega ki-lometra ceste med Ljubnim in Lučami malo upočasnjena, vo-darji pa svoj del vendarle nada-Ijujejo. Gradnjo tega odseka naj bi sklenili najkasneje do junija, veseli pa dejstvo, da bodo stro-ji na cesti kar ostali. V Uradnem listu RS je bila namreč že objav-Ijena najava razpisa za izvajal-ca del na naslednjih 2800 me-trih ceste v predvideni vredno-sti 550 milijonov tolarjev, kar bi posodobljeno cesto pripelja-io tik pred Luče. Pravi razpis za izvajalca bo objavljen predvi-doma v aprilu.
V Lučah so zadovoljni tudi s po-datkom, da je v letošnjem dr-žavnem proračunu zagotovljen tudi denar za izdelavo projekt-ne dokumentacije za obvozni-co v Lučah, kjer je predviden
V predoru skozi ta hrib naj bi bil ob cesti tudi vodni kanal
tudi predor skozi hrib pred vsto-pom v Luče. Pri tem projektu bo sodelovalo tudi ministrstvo za okolje in prostor, saj naj bi bil v predoru ob cesti tudi vodni ka-
nal, ki bi urejal viške vode ob na-rasli Savinji in bi s tem bistveno zmanjšal poplavno ogroženost spodnjega dela Luč.
■ JP
8msvas
PREDSTAVUAMO
28. januarja 1999
Sedež mestne četrti: Kersnikova 1 Predsednik sveta mestne četrti: Srečko Korošec
Svet mestne četrti sestavljajo: Da-nica Ledinek, Janez Meža, Srečko Korošec, Miroslav Ramšak, Silve-stra Pečovnik, Rudolf Boh, Vlasta Šinkovec, Anton Stropnik in Sta-nislav Planinc.
Najpomembnejše naloge v letoš-iyem letu: Ureditev cest, parki-rišč in garaž (pri Tomšičevi 10-16, Zidanškovi 1-3, dokončna rekon-strukcija Tomšičeve in začetek re-konstrukcije Koroške ceste, preplastitev Šlandrove ceste, ure-ditev parkirišč na VodnikovL.); ureditev pešpoti med vrtcem Tinkaro in Slandrovo cesto ter Tržnico Era in Kersrrikovo sto; ureditev prostorov mestne četrti; odprava arhitekton: ovir (omogočiti invah'dom dostop do prostorov mestne ia na pločnikc) ter ulična razsvetljava na Vojkovj 1
Predsednik mestne četrti Velenje - desni breg Srečko Korošec
Sedež krajevnih skupnosti: Škale 39a Telefon: 893 570
Predsednik sveta KS: Herman Arlič Člani sveta KS: Vladislav Špegelj, Ivan Vertačnik, Anton Tajnšek, Janko Arlič, Marjan Holzknecht, Ana Pšeničnik, Herman Arlič, Ire-na Murkovič in Edvard Strmčnik.
Najpomembnejše naloge v letu 1999: V vaški skupnosti Hrasto-vec bodo uredili projektno doku-mentacijo za kanalizacijo in asfal-tiraii približno 150 metrov dolg odsek ceste od Rednaka do Felici-jana. Vvaški skupnosti Podlubela
naj bi pridobili idejnt projekt za _____________...
tev kanalizacije v zgomjem delu naselja in asfaltirali 300 ceste v Lazišču. VŠkalah pa bt.xio končali izgradnjo ka-cije in asfaltirali 300 metrov dolg odsek ceste.
Predsednik sveta KS Herman Arlič
Predsednik sveta KS Stara vas Marjan Li-povšek
Ker je v KS Stara cas kar nekaj nerešenih komunalnih vprašanj, zadnja leta pa se je povečala tudi obremenitev okolja, se je novoi-zvoljeni Svet KS odločil, da bo v programu "Stara vas 2002" opre-delil roke in odgovorne nosilce za razrešitev perečih vprašanj. Posebno pozornost bodo namenili uresničevanju sanacijskega programa začasnega odlagališča komunalnih odpadkov Vele-nje in programa aktivnosti za zapiranje začasnega odlagališča, oz. določitve nove Jokacije. Prizadevali si bodo, da bodo v kra-ju opravljene meritve obremenjenosti okolja. Pripravili bodo tudi veliko tradicionalnih in že uveljavljenih prireditev, po ka-terih so znani tudi izven meja svoje KS.
Mestna četrt Velenje - Levi breg - vzhod
Sedež mestne četrti: Kardeljev trg 4 Predsednik mestne četrti: Jože Hudej
Svet mestne četrti sestavljajo: Marija Lorger, Franc Černjak, Vili Hriberšek, Ivan Kotnik, Jo-žef Hudej, Malči Podlesnik in Franc Vodušek.
Najpomembnejše naloge v letoš-Hjem letu: Ureditevparkirišč (od-stranili naj bi hrib v središču nase-Ija in tam uredili parkirišča, čaka pa jih še ena pomembna naloga -razrešitev statusa pokritih parki-rišč. Vodstvo mestne četrti predlaga, da bi jih odprodali, seve-da pa je najprej treba razrešiti lastninsko vprašanje) in nove oz-načbe parkirišč; sanacija mostu med Kardeljevim trgom in Stantetovo cesto (most se poseda in pod njim v kraj ne bi mo-gla pripeljati gasilska cisterna); popravilo cest in pešpoti (na njih je vse več lukcnj. cesta ob Paki pa se tudi poseda); sanacija ograj na Stantctovi nad pokritimi parkirišči: ureditev cvetličnih gred in pridobitev prostorov krajevne skupnosti (zazdaj jih i najcmu).
Predsednik mestne četrti Velenje - levi breg - vzhod Jože Hudej
naicmt
KS Bevče	pp-—i
Sedež krajevne skupnosti: Bevče 24
Predsednik sveta krajevne skupnosti: Jožef Ramšak
Svet KS Bevče sestavljajo: Vladi-	^JeII
mir Pečečnik, Marjan Lesjak, An- I s«	f ^uj
drej Koren, Madimir Videmšek,	["" rf- . j
Jožef Ramšak, Irena Friškovtc in BB|
V letošnjem letu naj bi MO Vele- I nje pričeia z urejanjem Kanalizaci- I jc fekalnih voda, ki bo tekla na-prej v nasclja Lipje, Črnova in I Laze. V prvi polovici leta naj bi ■
pridobili ustrezne dokumente. dela na primarncm omrcžju pa bodo stekla v drugi polovici leta. Urediti žclijo 120 mctrov dolg odsek ceste do domačij Goršek in Javornik, ki je tako ozck, da je promet po njem praktično nemogoč. Spomladi želijo sa-nirati šc nekaj plazov, predvsetn pa bi radi zagotovili otrokom prevoz v šolo s kombijem. Sploh tisti iz zgornjega dela kraja ima-jo do šolc na Gorici več koi 3 kilomctrc. cesta od Bevč do Go-rice pa je ozka in nevarna. Zato bi radi kmalu tam uredili tu-di ploćnik, letos naj bi pridobiti vsaj dokumentacijo
M"	j	i i ® ®	f	•	\	i • i	Novembra lani, ko smo imeli v
Mestne četrti 111 kraievne skupnosti ter ~bse
® § ^	^	**	^	-	9	^	^ skupnosti in mestnih četrti.
njihova vodstva v mestm občim Velenie
KS Stara vas
Sedež krajevne skupnosti: Koroška cesta 40 b Telefon: 857-295 Predsednik sveta KS: Maijan Lipovšek Svet krajevne skupnosti sestavlja-jo: Miran Mošnik, Marjan Lipov-šek, Božena Kurež, Milan Kneže-vič, Marija Es, Andrej Zelenko, Igor Pečovnik.
V	letu 1999 bodo v kraju nadalje-vali aktivnosti, ki jih lani zaradi po- I
manjkanja denaija ali drugih objektivnih okoliščin niso uspe-li izpeljati. Zelijo urediti pločnik ob Konovski cesti in hkrati ure-diti javno razsvetljavo ob tej cesti. Za obnovo Šembriške ceste od številke 31 do 39 imajo že vso dokumentacijo. uredili pa bi radi tudi javno pot Zajc - Cevzar. Dom krajanov je bi! lani za-seden kar 266 krat. Ker v njem potekajo številne aktivnosti, je potreben prenove. Zamenjali naj bi ostrešje, želja krajanov pa je tudi, da mladim uredijo mladinsko sobo. Letos bi radi pri-dobili tudi vse prostorske dokumente za ureditev centra Selo.
V	teh dneh so opravili razgrnitev prostosrkih načrtov, krajani
Ipa so nanje podali kar nekaj pripomb. Predvsem pa si želijo za-gOtoviti financiranje redne dejavoosti KS, saj jim denaija ves čas primanjkuje.
KS Šmartno
Sedež krajevne skupnosti: Šmarška 24/a Telefon: 853-122
Predsednik sveta KS: Jožef Blatnik Svet krajevne skupnosti sestavlja-jo: Jožef Blatnik, Zdravko Golob, Karel Planko, Anton Lahovnik, Vojko Seme, Samo Mljač in Dušan Štimac.
V plan del in nalog za leto 1999 so na prvo mesto zapisali ureditev cestne razsvetljave na Prisojni in E Šmarški cesti. Urediti želijo kabli-ranje nizkonapetostnih vodov v H Gregorčičevi ulici. Ena največjih ■	H
nalog bo ureditev pokopališća ■	|
Šmartno, z vsemi deli, ki so predvidena v projektu, ki ga zaen-krat raestni svetniki še niso potrdili. Obsegal naj bi ureditev cest-ne razsvetljave, parkirišč, razširitev Šmarške ter Gubčeve ce-ste in odvodnjavanja tega področja. Ob poti proti domu učen-ev in OŠ Livada naj bi Ictos koneno urcdiii parkirišča, poleg i obnovo čakata Efenkova in Šmarška cesta. Na celot-.miočju KS Smartno je letos prcdvidena postopnacđ>no-fonskega omrežja ter kabelsko razdelilnega sistema. vitvenih del pa je potreben tudi dom krajanov.
KS Konovo
Mestna četrt Velenje - Levi breg - zahod
Mestna četrt Velenje - Desni
KS Gorica
Sedež krajevne skupnosti: Goriška cesta 45 Telefon: 851-352
Predsednica sveta krajevne skup-nosti: Štefka Kordeš Svet KS Gorica sestavljajo: Štefa-nija Kordeš, Kristijan Hrastel, Blaž Dukarič, Dragutin Blagus, Milka Benčič, Darinka Škarja, Anton De Costa, Jože Mraz, Mar-jana Marija Koren, Alojz Kolenc in Ana Ducman.
POpoInsvetKSsejeprvičsestal 19. H januarja, ko so prisluhnili predsta- HHHHHHHHHiil vitvi prostorsko ureditvenih pogojev za KS. Po njem bo mogo-če adaptirati hiše z dvigom ostrešja. Pri oblikovanju programa dela so ugotavljali, da so krajani, blizu 5 tisoč jih je, zelo odtuje-ni med seboj, Zato bodo več delali na socialnem področju, za kar bt potrebovali svoj dom, ki ga nimajo. Nadaljevali bodo z priza-devanji, da bi Beli dvor uredili v prostor, kjer bi se lahko sreče-valj, družili. prirejali kulturne prireditve... V kraju skorajda ni ploć-nikov, ki bi jth radi pričeli graditi letos. Tudi ceste so precej uni-Čene. Nujno bo obnovid otroška igrišča med bloki, želijo pa si šc eno igrišče, ki bi bilo namenjeno tudi starejšim krajanom. Letos sc bodo soočili še z oilpravijanjem plazov n\ bloki. poskrbeti pa morajo šc za upravnika funkcionalnih zemljišč okoli njih.
Sedež krajevne skupnosti: Konovska cesta 1 Telefon: 853-710
Predsednik sveta krajevne skup-nosti: Karl Stropnik Svet krajevne skupnosti sestavlja-jo: Anton Ocepek, Karl Stropnik, Marjan Lahovnik, Gvido Špeb, Stanislava Zver, Jožef Sušec, Mar-tin Pustatičnik, Milan Jelen, Ed-vard Stropnik, Zvonimir Meško in Edvard Mlačnik.
Sedež mestne četrti: Foitova 2 Telefon: 854 526
Predsednica: Kristina Skok Svet mestne četrti sestavljajo: Ivan Kumer, Ivan Kaligaro, Ivan Merc, Janko Šme, Kristina Skok, Robert Podpečan, Magda Mravljak, Dija-na Solina in Kristian Vitužnik.
Najpomembnejše naloge v letoš-njem letu: Ureditev razsvetljave Foitova 2-4-6-8-10 ter križišča Jen-kova - Prešernova; ureditev parki-rišča ter odvoza pri pekarni Pre-sta; označitev parkirišć pri pekarni Presta, trgovini KZ Šaleška dolina m ob enosmerni cesti pri AMD Velenje; dokončna ureditevpar-kirišĆ pri Prešernovi 2-4-6 in Jenkovi 9; obrezovanje drevcs; ure-ditev in vzdrževanje obstoječih otroških igrišč; ureditev odto-ka na Prešernov 22 - prcd trgovino Hrana; asfaltna preplasti-tev cest pred KSC. Rudarsko 2in Saleške - glavno križišče pri avtobusni postaji ter ureditev prostorov mestne četrtj-
KS Škale - Hrastovec
28- januarja 1999
KULTURA
NAŠ 6as 9
Mnenja in odmevi
Igor ima danes v svoji delavnici zelo moderno opremo.
Tudi lončarsko vreteno ni več iz starih časov, a izdelki še vedno nastajajo med njegovimi prsti, polnimi gline.
hotela Vesna v Topolšiei, da so mu dali v najem hišo v parku, kjer je bila nekoč kirurgija. "Ko sem jo najel, je bila to že vsaj 15 let hiša strahov. Kar nekaj časa in energije sem vložil v obnovo celotnih spodnjih prostorov, kjer imam danes dovolj prostora za kreativno delo, dve novi peči, ki mi veliko pomagata, in tudi majhno tr-govinico s svojimi izdelki. Tu imam tudi tečaje, s ponudbo pa bo-gatim tudi dogajanje v Termah." Igor je že nekaj let mentor na Univerzi za tretje življensko obdobje Velenje, kjer je osnov lončar-stva naučil mnoge študente. Od leta 1992 je imel številne tečaje lončarstva v ljubljanskem Etnografskem muzeju. Še posebej ponosen pa je bil, ko ga je k sodelovanju povabila Filozofska fakul-teta. Organizirali so teden lončarstva za njihove študente, ki je bil zelo uspešen in odlično obiskan. "Združil sem izkušnje slovenskih lončaijev in ameriških indijancev in prikazal izdelovanje neolitske posode. Postopek sega v čas 2000 let pred našim štetjem; izdelke smo žgali v peči, ki smo jo naredili iz blata kar na dvorišču. Ko smo končali, so peč odpeljali na inštitut Jožefa Štefana..."
Igor je svoje izdelke (in izdelke tečajnikov) velikokrat razstavil. Tudi na olimpijskih igrah v Atlanti, kjer so Slovensko hišo okrasili prav z njegovimi posodami. Še vedno sanja o pravem lončarskem centru v Topolšici, kamor se je pred kratkim preselil z petletnima dvojčkoma in ženo Matejo. In o velikem lončenem konju, ki ga je že pred časom želel postaviti ob velenjskem jezeru. Do sedaj se mu je večina sanj in želja uresničila...	■ Bojana Spegel
Knapovski "frajtonarji
Saleški likovni ustvarjalci
V Našem času z dne 14. januaija je bil v študentskem kotičku objavljen članek, da ŠŠK 5. februarja v Kulturnem domu orga-nizira nastop tria Lolita in Zijaha Sokolovića. S tem nastopom bo ŠŠK počastil slovenski kulturni praznik ter 40. obletnico občine Velenje.
Bil sem zelo presenečen in nisem mogel veijeti, da to res piše. Nič me ne moti, če bi bil takšen nastop ob kakršnikoli drugi priložnosti, ne pa za slovenski kulturni praznik. Žalostno je, da to organizirajo šaleški študentje, bodoča inteligenca in da nima-jo toliko narodne zavesti, da bi vedeli, kaj se ob takih priložnos-tih spodobi, ali pa je to namerna provokacija. Seveda gre graja tudi vodstvu Kulturnega centra, da to sramoto dovoli, saj bo "umetniški" nastop v strogi bosanščini in brez prevoda.
Menim, da imamo dovolj slovenskih umetnikov, ki bi dostojno počastili naš največji kulturni praznik.
■ Ivan Verzolak
Pred dobrim letom in pol so se na Premogovniku spomnili, da bi bilo lepo in prav, če bi na njihovi novoletni prireditvi zadoneli tudi zvoki narodno-zabavne glasbe. Zbrali so skupino Ijubiteljev in poz-navalcev tovrstnih viž, ki so znali raztegniti meh. Prvi nastop je tako uspel, da so fantje ugotovili, da bi bilo dobro z delom nadalje-vati. In naenkrat se je pokazalo, da je takih, ki znajo igrati na fraj-tonarico, na Premogovniku za cel orkester. Ob močni podpori vod-
Takole izgledajo Premogovniški "frajtonarji". Od leve proti desni čepijo: Jože Zaluberšek, Anton Jakob, Srečko Korošec, Ivan Muhič, Justin Koštrun, Peter Postružin, Boris Lesjak. Stojijo: Silvo Ivanek, Jože Pristovšek, Ivan Obšteter, Karel Zlatar, Marjan Jus, Vinko Jagrič, Miran Plaznik, Rajko Grobelnik, Rado Berlak, Erik Hribernik, Bojan Lajlar in Rafael Goršek.
i in sindikata v podjetju so resno začeli vaditi, sredi decembra pa Harmonikarski orkester Premogovnika posnel prvi dve skladbi.
Organizacijski vodja orkestra Bojan Lajlar se začetkov dobro cminja: "Zaradi zelo uspešnega prvega nastopa in izredno dobrega ziva poslušalcev, naših sodelavcev, smo se odločili, da bomo z de-lom nadaljevali. Celo lansko leto smo resno vadili, se učili novih skladb.... Zelo smo napredovali," je povedal uvodoma in dodal, da se na vsakotedenskih vajah vsi dodobra sprostijo, kar je po napornem delu še kako pomembno.
Trenutno je v orkestru aktivnih 20 članov, vsi pa so tudi zaposleni na Premogovniku. Starostna in izobrazbena struktura orkestra je
zelo raznolika, v njem so šefi in delavci povsem enakopravni. "Člani smo stari od 25 do preko 50 let, saj sta z nami tudi dva upokojenca. Poudariti je potrebno, da smo v tem orkestru skoraj vsi samouki. Le nekaj nas ima glasbeno predznanje ali izobrazbo. Vsi pa imamo zelo radi narodno-zabavne viže, zato se pod strokovnim vodstvom Mira Klinca iz Liboj, ki je naš mentor, hitro učimo. Klinc je izredno izkušen, odličen aranžer in glasbenik. Skladbe prilagaja našemu
znanju in številu, mi pa se jih z veseljem učimo." Sredi decembra so v studiu Mira Klinca Mimik posneli dve skladbi. "Snežni valček" je tradicionalna skladba, ki sodi v železni reper-toar vsakega dobrega "frajtonarja", zato so jo v orekstrski izvedbi pos-neli kot prvo. Druga je Avsenikova "Iz Bohinja". "Naša želja je, da bi prišli do samostojnega izdelka, saj sodiino, da je naša glasba v slovenskem prostoru dovolj zan-imiva in bi se jo splačalo pred-staviti tudi širšemu krogu Ijudi, tistim, ki imajo radi narodno-zabavno glasbo. Letos želimo tudi čim več nastopati, saj so nas doslej spoznali bolj v ožjem okolju Šaleške doline, " je za konec pogovora povedal Bojan. Glede na to, da pridno vadijo in da ima-jo močno podporo v podjetju, so želje članov orkestra čisto realne. Naj se jim uresničijo!
■ Bojana Špegel
Srečanie šolskih sve-in delavcev
Študent naj bo
Velenje, 21. januarja - V prvih dneh prihodnjega meseca bo izšel razpis za vpis v prvi letnik srednjih šol za šolsko leto 1999/2000. Zanimiv bo zlasti za tiste, ki letos zaključujejo izobraževanje na os-
Bil je zgolj navaden petek. Kot nam je že v navadi, smo v nedogled mod-rovali v Plac-u. Ne vem, ali je bila kriva glasba ali pa znani obrazi. Ob Pankrtih smo odmaknili mize in zaplesali. Jutro je trkalo na vrata. Vez med nami se je obnovila. S pol-nim srcem smo odšli spat. "Down under" V petek, 22. januaija, se je podzem-nim radostim naproti odpravila druga ekipa ŠŠK-jevcev. V spremstvu samega direktorja dr. Franca Žerdina so se (s hitrostjo kar 8 m/s) odpravili pod morsko gladino v jamo Premogovnika Velenje. Nekje na 50 metrih so se ustavili, se spre-hodili po jaških, se vozili z vlakom, si ogledali odkop, po knapovsko pomalicali, se po študentsko umili, poklepetali s spremljevalcema, že omenjenim dr. Žerdinom in g. Milanom Kotnikom, ter se vrnili na dnevno svetlobo. Za pridobitev novih izkušenj se obema vodičema vsi prav lepo zahvaljujejo. Akademc ugledal luč sveta
Izšla je nova številka ŠŠK informatorja, ki nosi novo ime Akademc. Če ga še niste prejeli po pošti na dom, je to zato, ker se niste včlanili v ŠŠK ali podaljšali svojega lanskoletnega članstva. Kot se ve, se to stori s pristopno izjavo in oddanim potrdilom o vpisu. Zijah Sokolović in Lolita v Velenju
Partizanski oče glavnega junaka slovenskega filma Outsider Zijah Sokolović bo s kvartetom Lolita 5. februarja pod pokroviteljstvom ŠŠK-ja nastopil v velenjskem Kulturnem domu. Predstavil bo igro A. P. Čehova z naslovom Medved -šala za jazz kvartet in enega igralca v enem dejanju. S tem do-godkom bo ŠŠK ožigosal slovenski kulturni praznik in 40. obletnico občine Velenje. Vabljeni! Študentke, pozor!
Iščejo se hostese za zgoraj omenjeno kulturno prireditev. Zainteresirane članice ŠŠK-ja naj se javijo predsedniku. Za na-grado bodo dobile po dve karti za taisto predstavo. Dnevi odprtih vrat ŠŠK-ja
Zaradi (pred)izpitne mrzlice dnevi odprtih vrat ŠŠK-ja, ki bi se imeli zgoditi 28. in 29. januaija, odpadejo oziroma se prestavi-jo za en teden. Namen prireditve je predstavitev radosti in nad-log študentskega življenja v Ljubljani in Mariboru. Vabljeni so vsi bodoči študentje. Dejanje bo slikovno podkrepljeno. Vodstvo ŠŠK naproša vse študente, da se na dogodek temeljito pripravi-jo. Zaželjena oblika priprave je pisna, vsebuje pa naj čimveč (resničnih!) podatkov o fakultetah (lokacija fakultete, število izpitov, načini preverjanja znanja, možnosti obštudijskih de-javnosti, dostopnost literature, odnosi med študenti in profe-sorji,...).
POSEBNO OBVESTILO
V petek, 22. januaija, je neznani ŠŠK-jevec v Placu izgubil identiteto. Če bi kdo karkoli vedel o dotični osebi, naj to čim-prej sporoči na najbližjo policijsko postajo, pasji kartel ali naj stvar objavi na xxx straneh na Internetu. Identiteto pošljemo (priporočeno in zapakirano) po pošti. Sovica nikoli ne spi (pa tudi Plac ne!).	■ Zalika
Za slovenski kulturni praznik - Zijah Sokolović
Igor Bahor • umetnik oblikovanja gline
Na vpis se je treba prijaviti že sedaj in delovno srečanje šolskih svetovalnih delavcev gotovo sodi med te aktivnosti.
novnih šolah. Da bi jih že na šolah kar najbolje seznanili z ak-tivnostmi za vpis, o možnostih izobraževanja so tudi letos na Šolskem centru Velenje pripravili že tradicionalno delovno srečanje svetovalnih delavcev osnovnih šol.
Njihovemu vabilu so se odzvali delavci z večine osnovnih šol, od koder prihaja največ otrok na velenjski Šolski center. Med 26 sve-tovalci in svetovalkami iz koroške in celjske regije so bili tudi pred-stavniki enot Zavodov za zaposlovanje iz Velenja in Celja. Po pred-stavitvi posameznih šol Centra so ti pridobili informacije, ki jih potrebujejo pri poklicnem oziroma svetovalnem delu z učenci ter nji-hovimi starši, se seznanili z izkušnjami ob lanskoletnem vpisu, o sodelovanju šol z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje ter o delu z "osipniki". Zanje pa je bila seveda najbolj zanimiva in-formacija o spremembah oziroma novostih, ki jih pripravljajo na Šolskem centru Velenje v prihodnjem šolskem letu. O teh bomo pisali v naslednji številki našega tednika.	■ tp
Mehko gnetenje gline ga je "zasvojilo" čisto po naklučju. Danes lahko reče, da srečnem. Prijatelj, kipar iz Beograda, je namreč z vrečko, polno bižuterijskih izdelkov iz gline, potoval po Sloveniji in svetu in živel od tega, kar je iztržil zanje. Rezali so mu sicer tanek, a zanimiv kruh, ki je zadišal tudi Igoiju. V začetku osemdesetih, ko je bilo težko priti do deviz, je, takrat že študent elektrotehnike, izde-lal prve obeske in nakit iz glinomala - in jo s polno vrečko izdelkov mahnil po svetu. Med štopom po Evropi je prodal, kar se je dalo, preden so ga spodili z ulice. Ko se je tega naveličal, se je odločil: "Naučil se bom tradicionalnega lončarstva, takega, ki pred sto leti ni bilo čisto nič posebnega." In postal je pravi lončar. Mnogi so mis-lili, da ni čisto pri pravi, resno so ga začeli jemati šele, ko mu je lončarstvo iz veselja in ljubezni do gline postalo čisto resen poklic. Do nedavnega je bil celo najmlajši od približno 15 poklicnih lončar-jev, kolikor jih je v Sloveniji.
Danes 35 - letni Velenjčan se je najprej ponudil za vajenca Slavku Škodi, enemu največjih mojstrov tradicionalnega lončaijenja pri nas. "Bil je Dolenjec iz znane lončarske družine. Pri njem sem delal vse; cepil drva, pomagal gnesti glino in spoznaval vse postop-ke tradicionalnega izdelovanja loncev. Takrat se je lončarstvo ohranilo le še na Dolenjskem in v Prekmurju, drugje ga je izpo-drinila masovna industrija, brez vreten in ročnega dela, ki je nikoli nisem maral," se zamišljeno spominja Igor in nadaljuje: "Še v študentskih letih, 1987. sem si kupil prvo pečko za žganje gline. Postavil sem jo kar v študentskem domu in začel v njej peči prve prave lončarske izdelke. Leto kasneje sem nadaljeval izo-braževanje pri prekmurskih mojstrih, od katerih me je najbolj navudšil Hašai. Še danes delam "njegove" posodice, ki jih od drugih loči značilen ornament. Pri poslikavi loncev namreč ni ponavljanja. Ravno sedaj delam lestence, ki jih bom poslikal z nje-govo tehniko."
Ko se je doma naučil vsega, kar se je od še živečih lončarjev lahko, se jc leta 1989 odpravil čez veliko lužo. Takrat je prijateIje-val z Američanko, ki mu je med štirimesečnim bivanjem v njeni do-movini pomagala do mnogih novih znanj. "V Baltimorju sem se ve-liko naučil v Centru za razvoj keramike, potem sem "šel" po znanje še v Kanado, na Akademijo za keramiko. V Ameriki je namreč keramika akademski predmet. Dobil sem veliko literature, spoznal številne nove tehnologije in recepture, ki jih še danes uporabljam. Tam sem se seznanil tudi z raku tehniko, ki je malo kasneje postala pravi hit, kot je hit pred leti postalo tudi lončar-jenje. Posebno doživetje pa mi je bilo učenje lončarstva med Indijanci. So zelo zaprt narod, poln tradicionalnih znanj, ki so jih dali tudi meni..."
Leta 1988 je študij obesil na klin in se vrnil v Dolino. Pridružil se je Šaleškim likovnikom. V šoštanjski Mayerjevi vili so mu odstopili podstrešno sobico, ki je postala njegova prva prava delavni-ca. Pred vilo je že stala pečka, v kateri je Igor med žganjem svojih loncev, majolik, vaz in drugih izdelkov skuril vsaj 10 kamionov lesa. Že leto kasneje je organiziral prvi tečaj oblikovanja gline. Postali so pravi hit - vedno je imel polne skupine, tečajniki pa so nova znanja zajemali s polno žlico. Počasi so ga pričeli vabiti tudi drugam. Leta 1991 mu je uspelo dobiti prvi uradni status - postal je domači obrtnik, kar je dokazal s svojimi zanimivimi izdelki.
Mayerjeva vila mu je postajala tesna, zato je iskal primernejše prostore. Pred sedmimi leti se je uspel dogovoriti z vodstvom
10 NAŠ ČAS
107,8 Mhz
28. januarja 1999
RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI IN CASOPISNI MOZA
Viktorji 1998
Konec marca bo v Cankarjevem domu v Ljubljani velik medijski do-godek, podelitev viktorjev (in "viktorij") za leto 1998, ki že nekaj let zapored poteka pod okriljem revije Stop. To je tako zaradi vsebine kot spodbude pri ustvarjanju na področju popularne kulture in medijev, gotovo koristen dogodek.
O tem, kdo bodo "viktorji" in "viktorije", bodo odločili bral-ci in poslušalci številnih radi-jskih postaj. V Stopov projekt se že nekaj časa vključuje tudi Radio Velenje.
Naši poslušalci bodo lahko neposredno glasovali o najbolj popularni televizijski osebnos-ti, najbolj popularni radijski osebnosti, najbolj popularnem glasbenem izvajalcu ali skupi-
ni, najboljši domači nadalje-vanki ali nanizanki ter najboljši tuji nadaljevanki ali nanizanki, po telefonu 49 76 680 ali 49 76 681, vsak torek ob 17.30. Glasovanje bo potekalo v živo, vodila pa ga bo Suzana Kok. Skupni čas, ki je namenjen glasovanju, je na vseh radijskih postajah enoten in znaša 70 minut, radijske postaje pa se lahko same odločijo, koliko časa bo v posamezni oddaji tra-jalo glasovanje. Ker glasovanje poteka po načelu en človek, en glas na
eno glasovanje oziroma odda-jo, bomo beležili tudi imena in naslove tistih, ki bodo glaso-vali. Poleg tega pa revija Stop obljublja za poslušalce, ki bodo glasovali, nekaj vstopnic za sklepno prireditev. Še to: ob glasovanju lahko predlagate tudi morebitne kandidate za viktorja za živl-jenjsko delo in viktorja za posebne dosežke. Kdo jih bo prejel, pa bo odločila komisija za izbor teh dveh viktoijev, to je uredništvo revije Stop.
■ mkp
KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBUUBUAJO, UUBIJO...
MONTSERRAT CA-BALLE
19. februarja (petek) bo v mariborski dvorani Tabor nastopila slovita sopratnistka Montserrat Caballe, ki je večini ljudi ostala v spominu predvsem po odlični inter-pretaciji skladbe »Barcelona«, skupaj z zdaj že pokojnim Freddyem Mercuryjem. Pevka izrednih glasovnih sposobnos-ti bo v Maribor prišla skupaj s svojo hčerko Montserrat Marti, ki se je kljub materine-mu nasprotovanju odločila za kariero sopranistke. Mati in hči bosta nastopili ob spreml-javi Zagrebške filharmonije pod vodstvom španskega diri-genta Josea Collada. Vstopnice za koncert so že na voljo po cenah od 3.000 do 20.000 tolarjev, koncert pa se bo začel ob 20. Uri.
iyi PEOPLE
Ceprav so se v nekaterih medi-jih pojavile govorice o razpadu skupine M People, iz tabora te angleške zasedbe zatijujejo, da temu ni tako. Res je sicer, da pevka skupine, Heather, pripravlja samostojen projekt, ki pa ne bo ogrozil obstoja skupine. Nenazadnje je skupina še ne dolgo tega iz-dala album z največjimi uspe-hi, ki je prinesel tudi nov single »Testify«. Heather bo pri svo-
jem samostojnem projektu sodelovala s pevko Candi
Staton, in sicer bo predelala njeno uspešnico iz 70-ih let »Young Hearts Run Free«.
KINGSTON
Ena najbolj popularnih sloven-skih pop skupin Kingston
Cela ullca nori (afc.
ri {i)tic3 nsri'MBro!
feia oiir«
D«, ds. oiica noii (tiiica noti) r(e ktiti ej^ tm Iri (end ena i'i> c«ia uiicii nf.ii (iiitta ngri i ie kot	t; m /'Ji'
trenutno počiva po napornih nastopih v zadnjih časih, ki so od skupine zahtevali precej vi-sok davek. Njihova glavna pev-ca sta namreč skoraj ostala brez glasu, tako da je počitek.
ki so si ga v teh dneh privoščili, namenjen predvsem zdravl-jenju glasilk. Sicer pa si Kingstoni počitek več kot za-služijo. Njihova zadnja plošča se namreč odlično prodaja in je presegla pričakovanja še tako velikih optimistov. Zdaj je na voljo že ponatis plošče, vse pa kaže, da bo dosegla celo zlato naklado.
AEROSMITH
Ameriška rock skupina Aerosmith je pred dnevi v Chattanoogi (ameriška zvez-na država Tenneessee) odi-grala svoj zadnji koncert v okviru velike zimske turneje. Po njem se bodo člani skupine odločili za nekajmesečni počitek, ki pa ga ne bodo na-menili le lenaijenju. Posvetili se bodo namreč pripravi materi-ala za nov album, ki bo njihov prvi studijski izdelek po tem, ko je leta 1997 izšla plošča »Nine Lives«.
IRENA VRČKOVNIK
Z novim albumom se že nekaj časa ponaša tudi pevka Irena Vrčkovnik. Album z naslovom »Med nebom in menoj« je izšel pri ZKP RTV Slovenija, na njem pa je dvanajst skladb. Razen skladb »Če ne bi vedela«, s katero je Irena sode-lovala na lanskoletnem festi-
valu Melodij moija in sonca in »Naj bo vesela jesen« z letošnje Vesele jeseni, so na al-bumu popolnoma nove skladbe. Pri njihovem nas-tanku je sodelovala velika množica avtoijev, glasbenikov in aranžeijev, med katerimi za-sledimo sama znana imena domače (pa tudi hrvaške) zabavno glasbene scene. Poleg Boža A. Koleriča, ki že nekaj
časa sodeluje z Ireno, so tu še Bor Zuljan, Sašo Fajon, Carli Novak, Adi Smolar, če našteje-mo le nekatere avtorje, med glasbeniki pa preseneča sode-lovanje vrhunskega tolkalista Hrvoja Rupčića, bobnarja Kruna Levačića in mnogih drugih vrhunskih glasbenikov. Plošča je nastala v studijih Melopoja in Metro, njen pro-ducent pa je Janez Križaj.
UMiČ
mladinski center
v
I
n
]
Mladinski center Velenje, petek, Mr. Lucky
... IN "ODBLUZILI" SMO V NOV DAN
Že sam začetek je bil drugačen. Ob popoldanskem prihodu v Mladinski cen-ter Velenje nas je čakalo presenečenje. Namesto, da bi mi nestrpno pričakovali bend, so nas (ne)strpno pričakovali oni. Večno vprašanje "zakaj spet zamujajo?" je tokrat ostalo v drugem planu. "Se vidi, da to niso neodgovorni pankerji", je padel komentar dneva. Mr. Lucky (in njegov spremeljevalni Sen-sa-shun bend) pa je želel izvedeti vse o mestu Velenje, nje-govi preteklosti, sedanjosti in prihodnos-ti, želel okusiti "pristno slovensko hrano" (kot se je sam izrazil), namreč čevapčiče, spoznati Kunigundo in prespati noč na Šaleškem gradu. Vsc to za ceno enega blues koncerta.
Jok njegove kitare in bluzovske življenske
resnice iz njegovih ust so spravile v trans vse velenjske kitariste, ostale pa začarale in jim odprle pot do samega bistva blue-sa. Preprosto in s prefinjeno tehniko nam je Mr. Lucky predstavil svojo vizijo umet-nosti. Če si mu natanko prisluhnil, si lahko prebral njegovo odprto srce in okusil nje-govo srečo in trpljcnje. To so čutili tudi sami nastopajoči, ki so (po lastnih besedah) igrali dobro, kot že dolgo ne. "Če imaš dobro publiko in prostor, ki diha z lastnimi pljuči, lahko igraš dober blues. Celota, ki nastane kot kombinacija vsega tega, je edina stvar, ki jo potrebuješ. Z njo lahko v življenju iz nič ustvariš praktično vse." (povzeto po besedah nekje med nočjo in jutrom izgubljenega Mr. Lucky-
ja)
PRVAKI DRUGEGA VALA PUNKA V VELENJU
U.K. SUBS, punk legende, prvaki druge-ga vala, nadaljujejo s predstavljanjem punk kulture novim mladim generacijam. Tokrat se bodo ustavili tudi v Mladinskem centru Velenje in tukaj odigrali edini kon-cert v Sloveniji. Zgodil se bo 31. januarja ob 21.00. Vstopnina bo 1000 Sit. U.K. SUBS so, pod vplivom znanih skupin The Damned in Sex Pistols, nastali leta 1976. Pod imenom "United Kingdom Subversives" so konccrtirali v vseh lon-
donskih punk klubih. Kmalu so ime skrajšali na današnje in postali eni izmed najbolj trdnih in uspešnih punk skupin. Med leti 1979 in 1981 so imeli na lestvici Top 30 kar sedem hitov ('Stranglehold', 'Tomorrovv's Girl', the Zombie's 'She's Not There', 'VVarhead', 'Teenage', 'Party In Paris' in 'Keep On Running'). Na številnih turnejah so koncertirali skoraj v vsakem mestu svoje domovine. Voditelj skupine je neverjetni Charlie Harper, katerega so že leta 1977 nekateri privrženci punk gibanja opredelili za prestarega. Vendar pa se je le-ta izkazal za vse prej kot takšnega. Svojo skupino je namreč popeljal na svetovno turnejo in mnogim mladim ušesom predstavil duh punkovske kulture.
U.K. SUBS so kljub svoji starosti in dol-gemu zadrževanju na sceni ostali zvesti originalnemu punkovskemu izročilu. Njihova glasba se ni pomehkužila ali podlegla MTV-jevskim trendom pop kul-ture. Njihovi koncerti ustrežcjo še tako za-htevnemu in punkovsko dobro podko-vanemu poslušalcu, ki je že sit bombandiranja pop punkovskih skupin, katere še nikoli niso slišale za osnovno idejo punkovske glasbe.
■ Zalika
NEK
Zahvaljujoč veliki uspešnici »Laura non c'e«, ki je leta 1996 izšla na albumu z naslovom »Lei, gli amici e tutto il resto«, je italijanski glasbenik NEK postal velika zvezda predvsem ital-ijanske glasbene scene, njegova slava pa se je kmalu razširila tudi onstaran meja njegove domovine. Tudi k nam, kjer je nje-gova največja uspešnica ponoven uspeh doživela konec lanskega leta predvsem v obiiki poslovenjene verzije »Laure ni več« v izvedbi Mirana Rudana.
Čeprav je nekaj časa kazalo, da bo NEK nekakšen italijanski »one hit wonder«, je kmalu postalo jasno, da glasbeni poten-ciali tega 27-letnika skrivajo veliko več. Na albumu »Lei, gli amici e tutto il resto« je tako poleg uspešne Laure bilo moč najti vrsto dobrih skladb, ki sicer niso postale veliki hiti (z iz-jemo skladbe »Sei grande«), so pa potrdili Nekovo glasbeno znanje.
Dokaj dolgo obdobje, ki je sledilo pred izidom njegovega
naslednjega albuma je zato marsikoga presenetilo in ko so nekateri že skoraj obupali, je NEK končno predstavil album »In due«. Ta je še potrdil njegov talent, na katerega je mladi glasbenik opozoril že leta 1994, ko je prejel priznanje za na-jobetavnejšega mladega italijanskega glasbenika. 6. Januarja 1972. leta rojen kot Filipo Neviani v majhnem kraju Sassuolo, je NEK svojo kariero začel že zelo zgodaj. Že pri devetih letih je nadaijeni vsestranski glasbenik začel igrati kitaro in bob-ne. Pri devetnajstih je dosegel prvi resnejši uispeh, ko je na fes-tivalu Castrocaro leta 1991 dosegel drugo mesto. Kmalu je sledil prvi album »Nek« (1992), po katerem je tudi prevzel svo-je kasnejše umetniško ime. V letih 1993 in 1994 sta sledila še dva albuma, ki sta bolj ali manj neopaženo oplazila italijan-sko glasbeno sceno. »in Te« in »Calore urnano« sta bila šele predhodnika prvega velikega NEK-ovega uspeha. Da je v svetu popularne glasbe težko uspeti in da je za uspeh potrebno še kaj več kot le talent, se je Nek sam najbolje prepričal. Pravi uspeh mu je prinesel šele četrti album, za katerega je marsikdo menil, da je njegov debitantski. To pove marsikaj.
Njegov peti album »In due«, je njegov najbolj zrel izdelek doslej. Prinesel je štirinajst novih skladb, ki varirajo od umiijenih balad, do nekoliko ostrejših rockovskih pesmi, kakršna je bila tudi prva uspešnica in prvi single s tega albuma »Con un ma e con un se«. Druga uspešnica, ki je trenutno najbolj poslušana skladba s tega albuma, je balada »Sto con te«. Popularna je v različnih državah Evrope in to kljub temu, da je (kot vse druge) zapeta v italijanščini. Jezikovna bariera očitno ni tako velika, če gre za velike giasbcnike. Za Italijane to še posebej velja. Najboljši dokaz temu je Zucchero, ki je resnici na ljubo, kdaj zapel kaj tudi v anglščini, a je svojo sla-vo vendarle v največji meri zgradil na skladbah, zapetih v ma-terinemjeziku.
Iz tega bi se lahko marsikaj naučili tudi siovenski glasbeniki.
I MiC
LESTVICA DOMAČE GLASBE
(Št.300)
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas.
Takole ste glasovaii v nedeljo, 24.januarja:
1.KLINC:	Klinc pa taka muz'ka	9 glasov
2.VERDERBER:	Fantovska	8 glasov 3.IGOR & ZZ: Gasilka Hedvika	6 glasov
3.PREROD:	Brkači	6 giasov 5.FRANK: Špelca in Angelca	1 glas
Prediogi za nedeijo, 31. januarja:
1.BRAJKO:
2.EKART:
3.PUŠNIK:
4.ŠTAJ.	OBJEM:
5.VRISK:
Primorsko dekle Sredi Dravskega polja Tako se ženko dobi Kuj železo, dokler je vroče Naša polka
Vili Grabner
28. Januarja 1999
ZANIMIVO	MŠ CjS 11
HOROSKOP
OVEN OD 21.3. DO 21.4
V naslednjem tednu bosle zadovoljni predvsem s svojim izgledom. Dogajalo se vam namreć bo, da vas bodo opozili tudi tisti, ki se pred ćasom še ozrli niso za vami. lo vam bo več kot godilo, hkrali pa bo spodbuda, da ie naprej skrbite za svoje zdravje in lepii izgled. Đoma bodo srećni, ker bosle srečni tudi vi. Predvsem pa si boste privoščili nekaj ležernih, sproščujočih dm, ki ste jih bili že krepko potrebni.
BIK OD 22.4. DO 20.5.
Končno so o vas dobili pravo podobo, sedaj pa se potrudife. da si boste težko pridobljen ogled tudi ohranili. Predvsem ne pustite, da bi vam kdo zamajal tla pod nogami, saj že dobro veste, kako težko se je dokazati. Vabili in mamili vas bodo večji nakupi, ki si jih trenutno res ne morete privoščiti, zato ohranite trezno glavo. Na Ijubezenskem podroćju ne pričakujte velikih sprememb, soj že nekaj časa le vzdržujete stanje, novih iskric pa ni in ni.
DVOJCKA OD 21.5. DO 21.6.
Kot nalašč bo vse, kar se vam bo dogajalo v naslednjih dneh, zelo veselo. Skoraj ste že malce zaspali in otopeli, sedaj pa se bodo do-godki vrstili z veliko naglico. Med Ijudmi boste uživali, saj vas bodo obkrožali predvsem tisti, ki jih imate iskreno radi. Partner bo srečen, ko vas bo videl tako srećnega, poleg tega pa vam bo priprav-il kar nekaj neverjetnih presenečenj, ki vaju bodo še zbližale.
RAK OD 22.6. DO 22.7.
Prav nič od tistega, kar je za vami, vam ne bo vzbujalo slabe vesti in za nić vam ne bo žal. Če pa se boste poglobili v sedanje življen-je, si boste morali priznati, da prihodnost ne izgleda tako rožnato, čc ne boste spremenili kar nekaj stvari v vašem zasebnem življen-ju. Ne bo lahko, a poskusiti ni greh, četudi ne boste naleteli na odobra-vanjc. S partnerjem imata precej različne predstave o vajini prihodnosti, zafo si čim prej vzcmite čas za odkrit pogovor.
LEV OD 23.7. DO 23.8
V naslednjih dneh boste velikokrat ugotavljali, da ste rojeni pod srečno zvezdo. Uspelo vam bo izpeljati dolgo načrtovano nalogo, ob tem pa boste prepričani, da so vse zasluge na vaši strani. Kljub temu boste neprijetno presenečeni, ko boste ugotovili, da vam je nekdo spret-no nastavil past, v katero pa se ne boste ujeli. Nič ne bo narobe, če se tistemu, ki vam bo pomagal, da spregledate, tudi na glas za-hvalite, čeprav to ni ravno vašo vrlina.
DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9.
Danes in jutri boste izvedeli dve za vaše nadaljnje življenje zelo pomembni novici. Obe bosta dobri, zato boste takšne volje tudi ves konec fedna. Preokupirani bosfe z delom, ki vas bo, enkrat za spre-membo, res veselilo, zato vam prav nič ne bo pretežko. Predvsem poskrbite, da se boste znali sprostiti in si ne delati skrbi iz majh-nifi fežavic, ki jih bosfe z lahkofo res'ili. ludi finančno se bo izšlo
bolje, kot ste pričakovali.
TEHTNICA OD 24. 9. DO 23.10.
Zadevo bosfe poskušali rešiti kar se da pravično, a ne bo šlo toko zlahka, kot si predstavljate. Pa ne bo vasi krivdi. Sorodniki bodo nam-ret na stvar gledali iz čisto drugega zornega kota kof vi, zato se boste najprej sporekli, potem pa vsak malce popustili. Pomembno je, da se stvari premikajo, saj ste bili nespremenjenega stanja že močno naveličani. Ob koncu tedna vas bodo povobili na zabavo, ki si je ne želite doživeti, a dcjstvo jc, da ste potrebni vesele družbe.
SKORPIJON OD 24.10 DO 22.11.
Nimate prav veliko moči, da bi se soočali s težavami, ki vam jih bodo pod nos metali drugi. Veliko stvari ste uspdi postoriti in urediti, zato je čas, da se voše življenjc umiri, predvsem pa morate izgubiti občutek krivdc, ki vas tu in tam šc vedno žre. Prcteklost pokopljite in živite predvscm za danes, saj za prihodnost nihče ne ve, kako sc bo vrtela. Za vaše materialno stanjc je poskrbljeno, sedaj poskrbite šc, da vam
bo zdravje čim bolje služilo.
STRELEC OD 23.11. DO 22.12.
Zamerili vam bodo, kcr boste najbolj srečni, čc boste sami in bostc fudi vse, kar bosfc počeli, poćeli sami. Stvori, ki ste se jih lotili, bi veliko lažje izpeljali s pomoćjo sodelavccv. Zafo čim prej popravitc napako, s pretvezo, da stc lc pripravljali teren. Odnosi na delovnem mestu se bodo vidno izboljšali, prav tako vašc počutje, saj boste imeli več časa zase. Na čusfvcnem področju bo preccj napeto, saj sc vas bo začela lotevoti naveličanost. Poskusite v odnosu s partnerjem osvcžiti stare igre in sko-raj pozabljene ncžnosti.
KOZOROC OD 23.12. DO 20.1. Ko bodo dnevi postajali vse daljši, se vam bo vseeno zdelo, da vam močno primanjkuje časa. Prava rcsnica pa bo, da se vas bo lotila rahlo utrujenost, ki še ne bo pomladanska, bo pa posledica prevelikih naporov v prctcklih tcdnih. Sploh sc ne bostc mogli ne naspati, ne spočiti. Najbolj po-maga zdrava prchrana, v kateri naj prevladujeta sadje in zelenja-va, poleg tega pa rekrcacija. Priznajte, da stc oboje zadnje čase pre-cej zanemarjali in fo čim prej spremenite.
VODNAR OD 21.1. DO 19.2.
Kar nekaj nevšečnosti na finančnem področju se bo zvrstilo v nasled-njih dnch. Ker jih boste pričakovali, boste znali ohraniti dobro voljo in vedro razpoloženje, predvsem pa nihče ne bo posumil, kaj doživl-jate. lokrat vašim nasprotnikom res ne boste dali razloga za pri-voščljivost, saj se bostc vedli, kot da ste nadvse zadovoljni sami s sc-boj. In tudi boste. Predvsem zato, ker vam bo uspelo uresničiti nekaj
želja in popraviti skrhane odnose s portnerjem.
Bliža se čas maturantskih plesov. Zagotovo vse mat-_ urantke že razmišljajo, kaj I obleči, da bo tudi zanje to I nepozaben dogodek; da se I bodo počutile dobro, I svečano, da bodo všeč sebi ■ in drugim. Zato je I odločitev, kakšno obleko, I barvo, dolžino, izrez... ® izbrati, zelo težka in potrebna krepkega razmisleka. Sploh, ker večina maturan-tk svečane obleke sploh še ni nosila in ker je to res enkrat-na priložnost v življenju. Na svoj maturantski ples greš pač samo enkrat...
Ker ponavadi strošek ob takšnih dogodkih ni najpomemb-nejši, se odločite za najboljše, najnovejše svečane materiale, ki bodo mehko padali, vas nežno objemali in poudarili, kar želite poudariti. Model? Težko je svetovati, a dejstvo je, da so enostavne, rahlo telirane linije, ki dajejo svečan in ele-ganten videz skorajda najlepše. Pa naj gre za večno modno preprosto črno oblekico, maksi, oprijeto črno, srebrno, zla-to ali kako drugače blešečo obleko, eleganten hlačen kos-tim, čc tudi v tem večeru nc bostc »za« krilo ali obleko... Drobni dodatki so tisti, ki obleko naredijo posebno. Letos bo zagotovo aktualno krzno; na ovratniku, rokavih, morda kar boa iz pravega ali umetnega perja... Vratni izrezi so lahko zelo drzni, naramnice zelo ali malo manj tanke, pre-cepi vrtoglavi... Vsekakor morate biti v obleki, ki jo boste izbrale, najprej všeč sebi. In ne pozabite - pazljivo izberite čevlje. Z njimi lahko lepoto obleke in celoten izgled močno popravite ali pa udarite povsem mimo...
| Pošta Slovenije - Sektor za pošto
Nove znamke
Prvi letošnji sklop priložnostnih J poštnih znamk jc posvečen I trem temam: maskam, zna-I menitim osebnostim in voščil-
•	nicam.
I Brkinski škoromati so četrti I pustni lik iz serije maske, v ka-I teri so že izšle znamke s kuren-I ti, cerkljanskimi lavfarji in
•	borovim gostuvanjem. Glavnino I škoromatov predstavlja v ovčje I kožuhe oblečena skupina šem, I za katere so značilna še
•	koničasta pokrivala, ki so
•	okrašena s številnimi papirna-I timi cvetovi in raznobarvnimi
•	trakovi. Namesto hlač imejo ' oblečene bele spodnjice. Večina ' ima za pasom obešene kravje
•	zvonce, nekaj šem pa le drobne ' kraguljčke. Osrednji lik skupine ' je škopit, grozljiva šema v črnem ' ogrinjalu, po obrazu namazana ' s sajami. Na glavi ima klobuk s ' perutmi kragulja ali vrane. Sko-' pita, v skupini sta običajno dva, ' imata v rokah velike lesene ' klešče, s katerimi lovita svoje
žrtve.
Med znamkami, posvečenimi znamenitim osebnostim iz naše preteklosti, so tokrat izšle: znamka ob 15. obletnici rojstva pravnika, geografa in politika Petra Kozleija, 100. obletnici rojstva akademika dr. Božidar-ja Lavriča, 125. obletnici rojst-va slovenskega generala in pes-nika Rudolfa Maistra in 150. obletnici smrti najpomemb-nejšega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. Peter Kozler je znan predvsem
kot politik, ki se je zavzemal za pravice Slovencev v takratni Avstriji. Raziskoval je meje Slovencev v Istri, na Goriškem,
membe. Sodeloval je pri us-tanovitvi transfuzijskega zavo-da, posodobil anestezijo in s tem prispeval k hitrejšemu razvoju kirurgije prsnega koša ter kirurgije srca in ožilja. Ob kirurgiji srca je uvedel še plas-tično kirurgijo ter razvijal trav-matologijo in nevrokirurgijo. Za svoje delo je dobil številna priznanja, tako doma kot v tu-
I
Koroškem in Ogrskem, pre-daval o slovenskih jezikovnih mejah in izdal znameniti "Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin". Dr. Božidar Lavrič je s svojim bogatim znanjem in izkušnjami vnesel v kirurgijo v Sloveniji po drugi svetovni vojni številne spre-
jini.
Rudolf Maister je poznan predvsem po odločnih in uspešnih dejanjih v Mariboru po razpadu Avstro-Ogrske: mobiliziranje slovenske vojske in ustanovitev mariborskega pešpolka, razorožitev nemške
zelene garde (Schutzvvehr) 23. novembra 1918 ter odstranitev nemkega župana in nemškega mestnega sveta v Mariboru. Maister je bil tudi pesnik, slikar samouk in zbiralec knjig. Izdal je dve pesniški zbirki Poezije (1904) in Kitica mojih (1929), pisal pa je tudi zgodovinske članke o prevratnih dogodkih v Mariboru.
France Prešeren, eden najvid-nejših evropskih romantikov, je za Slovence posebnega pom-ena. V nasprotju z ostalimi zna-menitimi osebnostmi praznu-jemo obletnico njegove smrti in ne rojstva. Izvor tega sega v čas NOB, ko so obletnico sm-rti	najpomembnejšega
slovenskega pesnika razglasili za slovenski kulturni praznik, danes je celo državni praznik. Po njem se imenujejo na-jpomebnejše nagrade za kul-turno dejavnost, ki jih vsako leto podeljujejo v R Sloveniji in kitica iz njegove pesmi Zdravljica je bila izbrana za slovensko državno himno. Voščilna znaka je posvečena ljubezni in prijateljstvu. Poleg običajne vloge, dokazila o plačani poštnini, ima še dodat-no: sporočilo ljubljeni osebi, naj bo to pismo ali voščilnica, bo naredila še prijaznejšo. Zaradi tega ni omejena na uporabo ob praznikih kot sta Valentinovo in Gregorjevo, ampak vedno, ko želimo neko-mu sporočiti, da ga imamo radi.
■ Bojan Bračič
RIBI OD 20. 2. DO 20.3.
Zdelo se vam bo, da se razdajate na vsc strani, pa ob tem zelo malo dobitc nazaj. Vedno bolj pogrešate Ijubezen in pozornost, zato je čas, da razmislite o drugačni tehniki. Morda ne bo čisto nič narobe, če se enkrat tudi vi postavitc za svoje pravice in na glas poveste, kaj si želite. Če nc drugega, bostc nekomu dokazali, do niste nje-gova copata in da znate misliti tudi z lastno glavo. Samozavest se vam bo dvignila, če boste uspeli o svoji ceni prepričati tudi nadrejene v službi. Z malo sreče vam bo uspelo!
Za lajšanje drobnlh tegob ČaJ protl znojenju
Potrebujemo: liste žajblja in međ
Vzemite pol velike žlice zdrobljenega listja žajblja. Prelijte z dve-ma decilitroma vrele vode, pokrijte in odstavite. Pred uživanjem naj stoji pokrito eno uro. Nato precedite, zasladite z medom in pijte pred spanjem.
CaJ protl anemljl (slabokrvnostl)
Potrebujemo: mlade liste ko-prive
Vzemite 50 gramov zdrobljenih posušenih mladih kopriv in kuhajte 15 minut v enem litru vode. Odstavite in pustite stati preko noči in zjutraj pijte namesto vode. LeJ&anJe menstrualnlh težav
Potrebujemo: kačnik
Pet gramov zelišča dajte v skodelico ali lonček vrele vode. Odstavite, pokrijte ter pustite stati 15-20 minut, osladite z medom in na vsaki 2 uri jemljemo po eno veliko žlico.
VRTIUAK
FRKANJE ^

"Ti daj njega, jaz bom tebe. "Jože Miklavc (video-press) in Diana Janežič (urednica Rudarja).

ttMkr'T i 'fM—M ■
REZANJE SOSTANJA
Zdaj je že jasno, da bomo mi enl red-kih v Sloveniji, ki bomo deležni miiilmal-nega "bonusa" štirih. sej občinskega sve-ta letno. Županu to dopušča zakon. Ko-nec januarja, ko so v sosednji občini že pospravtli pod streho sejo s kar 31. toč-kami dnevnega reda, pri nas na občlni ne najdete uradnice, ki bi vam vedela pove-dati, kdaj bo prva redna seja svet občine Šoštanj. In če ob tem še previdno poba-rate po županu, tudi ne vedo povedati kaj bolj določnega, razen tega, da je pretež-no v klavzuri s svojima najtesnejšima so-delavcema Drevom in Cverlinom.
Tako se zdi, da je v Šoštanju vse v re-du. Da vse teče kot po olju. Da je prora-čun sprejet, dolgoročni razvojni plan občine potrjen, komisije in podžupan imenovani, plače na upravi usklajene z zakonom, sprememba statuta občine na mizi, nadomestilo za sklad stavbnih zem-Ijišč določeno, statuti krejevnih. skup-nosti potrjeni, odlok o občinskih cestah izključen, zaključni račun priprav]jen, pobude svetnikov iz prejšnjega manda-ta realizirane, prostorski akti novelira-ni, dogovori z denacionalizacijskimi upravičenci v zaključni fazi, Kajuh sani-ran, ceste pometene, drevje obrezano in tako dalje in tako naprej. Pa temu ni tako. Od 11. novembra, ko je svet obči-ne Šoštanj zadnjič redno zasedal, se ni
zgodilo nič. O, pač! Se je zgodilo. S pro-čelja občinske hiše so odstranili napisno ploščo, ki je označevala, da je v hiši se-dež občine Šoštanj. Kako simbolično. Kot da je res ni. Občine namreč, ne tab-le. Nadomestili so jo z novo, modro ploš-čo, na kateri piše Policija. Tako vemo, da eden odjpolicistov iz PP Velei\) e zdaj po-seda v Soštanju in da poleg županove kočije v pasaži zgradbe na Trgu svobode 12 ovira pešce še policijskl avtomobil. Za nimivo, kako je demokracija razteglji-va. Če bi meni ali vam po kakšnem čude-žu uspelo mimo zapornice spraviti v pa-sažo svoj osebni avto, bi na njem zanes-]jivo našli listek ažurnih varuhov reda, s katerega bi razbraH, da ste napačno par-kirali... A to je že druga zgodba.
Lahko da se motim in župan le čuti vb-liko potrebo po hitrem sklicu seje občin-skega sveta. Pabo to storil kar čez noč in vabila bodo razvožena s taksijem, ker bo pošta prepočasna. To se ne bi zgodilo pr-vič! A mora pred tem postoriti še drobce-no malenkost. V občinskem svetu si mo-ra zagotoviti stabilno večino, ki mu jo nje-govL dosedanji podporniki ne morejo nu-diti, saj med njimi vidi takšne, ki so mu ne tako daleč nazgj javno očitali, da je ne-varen za demokracijo. Ali pa takšni, ki jih je njegova stranka pred leti stigmatizira-la in jim hotela z iustracljskim zakonom preprečiti aktivno sodelovanje v politiki. Poleg tega pa se je močno ohladil tudi nje-gov podpornik iz vrst demokratičnih upo-kojencev, saj mu hvaljenje župana zaen-krat ni prineslo nič drugega kot izgubo pr-vega stolčka v krajervni skupnosti. Tako pridemo z enajstih županovih stebrov le
na osem. Ce polegtegaverjamemo, da so krščanski demokrati pred volitvami pod-prli župana samo zaradi direktive iz Ljub-ijane, pridemo do samo sedmih zaneslji-vih svetnikov na županovi strani. Pa še za teh sedem lahko rečemo, da je podpo-ra treh svetnikov iz Ijudske stranke pre-mosorazmerna z velikostjo proračunske postavke, namenjene šoštanjski kmetij-ski zadrugi.
Iz zapisanega lahko sklepamo, da se-je občinskega sveta ni bilo zato, ker si žu-pan še ni zagotovil večine v občinskem svetu. Zato je nujno, da bo župan vrgel oči po tistih hstah, ki imajo vsaj dva 61a-na sveta občine. To pa so združena hsta, ki jo lahko vnaprej odmislimo, saj je skrajno neverjetno, da bi bilo podžu-pansko mesto ponujeno Nateku! Na vsak način pa sta v igri Lista za obnovo in raz-voj občine Šoštanj s svojo vodite]jico Ti-nauerjevo in LDS s Kopušarjem na čelu. Vsekakor je bo]j zapeljiva LDS, ki ima v svetu tri 61ane. Na ta način bi župan do-bil protiutež za visoke zahteve ljudske strahke. Nekoč, vbodočnosti bomo naj-brž dočakali dan, ko bo župan predlagal dva podžupanska kandidata in takrat bo postalo jasno, koga izven pomladan-skega bloka mu bo uspelo zape]jati s pro-računskimi sladkor6ki.
Ah pa bomo sooćeni z že znano tak-tiko mrtvega teka, med katerim bo župan sklical le štiri seje letno samo zato, ker bo takrat potrebno silno nujno in na hi-tro sprejeti grozno pomembne akte za ne-moteno delo in dobrobit občine Šoštaqj...
■ Perorez
Na robu
Mnogo Stovencev je ze prisfo na rofe prravetjaTMmiker An3 ton Rop ob tem obljublja, da bomo kmalu naredili še korak naprej.j
Sledi
Ne verjamem, da je po okolici Velenijskega jezera res hlača medved. Saj Velenjčani vendarle niso tatko pohlevne ovce. Med in mleko se jim pa tudi ne cedita.
Polena
Ob vse večji uporabi plina in olja se nekateri sprašujejo, kajj bomo z drvmi. Le brez skrbi. Polena bomo še potrebovali. Saj jihj še vedno tako radi mečemo drugim pod noge.
Daleč
Rolando Kaligaro je odletel daleč. Na Japonsko. A tam ni po letel daleč!
Podobnost
Pa sta si Velenje in Celje vendarle po nečem podobna. Obe ti dve mestni občini imata po dva podžupana in po eno podžup-j anjo. To je pa tudi vse, kar imata skupnega, zagotavljajo nekater
Zvezdice in jabolka
Po mestih in večjih turističnih središčih naj bi znova zasijale zvezde, na kmečkih turizmih naj bi obrodila jabolka. Kot znak ure-j jenosti. Da se le ne bi zvezdice prehitro utrnile in jabolka zgnila
Bo, ne bo
Prebivalci okoli Menine planine se lahko še vedno gredo ig co: bo, ne bo. Dejansko pa se igrico o tem, ali bo radar na Meni-ni ali ne, s temi prebivalci gredo poslanci.
Zakaj, zakaj
Vsi zagotavljajo, da je Velenje vse bolj zdravo mesto. Le za kaj potem potrebuje še eno lekarno?!
Obramba
Le kaj se obiramo z imenovanjem novega obrambnega min| istra. Saj ga že močno potrebujemo. Med Slovenci je vse ve spopadov.
Nuja
Zaradi megle na Brniku je moral visoki gost iz Bolgarije i tekaški dvoboj z Janezom Drnovškom v Logarsko dolino z avtoc Se potem še čudite, da iz Ljubljane znova obljubljajo, da bodo < to med Ljubnim in Lučami obnovili še letos.
Prireditve Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje
Sprememha v belem gledališkem abonmsju
V zadnjem programu kulturnih prireditev napovedana predsti va SLG Celje: VAJA ZBORA, ki bi morala biti 5. februarja ob 19.31 - za beli abonma, je prestavljena. Novi datum predstave bo objavl jen v Koledarju kulturnih prireditev za mesec februar 199
12 KAS vas
-
Ko je pred leti slovensko javnost burilo vprašanje, kdo bo gradil motel pri Lopati - podjetje Javico Logarska dolina ali znan gostinec Zvone Štorman (h kateremu radi zahajajo tudi Velenjčani - je gosje perje iz Štormanovega zaščitnega znaka frčalo po časopisju. Zdaj gradi motel Petrol. Zvone Štorman pa ostaja zvest svojim že uveljavljenim lokalom in z vrečo evrov, kijih ne bo treba zabetonirati za zaposlitev mladih gostincev.
28. januarja 1999
Menda so se nekje stavili, da Bojan Kontič, poslanec ZLSD v državnem zboru nikoli ni bil brez brk. Tisti, ki je to trdil, je stavo tako ali tako zgubil, ker se gotovo ni rodil z njimi. Da pa je bil tak tudi pred kratkim dokazuje čvekav posnetek.
Računamo na del stave!
Brezplaćne nočitve v obnovljenih prostorih
Velenjski policisti so prejšnji teden praktično vsak dan gostili kakšnega dobro razpoloženega občana, ki se ni in ni ho umiriti, dokler ni noći preživel v njihovem prostoru za pridržan-je. Tako velikega "povpraševanja" menda že dolgo niso imeliJ zato se sprašujejo, ali se je morda razvedelo, da so prostore j preurediii in obnovili?
Pred nekaj leti so bile v Šaleški dolini v modi "cestne ovire", ki I naj bi pripomogle k večji varnosti v cestnem prometu. Vozni-I ke dobesedno silijo, da vozijo počasneje. Hoteli so jih marsik-j je in jih tudi marsikje dobili. Resnici na ljubo pa so jih od ta-J krat do danes ponekod že tudi "ukinili". V Soštanju si zdaj žeiijo ogledai, ki bi povečale preglednost. Vl križišču v mestu, pri trgovini Najejmo se, so občani dosegli, daj so eno že namestili. Radi bi ga tudi v Skornem pri Anclinu. 1 nec koncev strošek ni tako velik, da jim ne bi mogli ustreči, ] tudi tako ogledalo, če že koristi ne, škoditi najbrž ne more. Ra zen, če bi jih bilo preveč. Zato bodo v Šoštanju prej, preden t do začeli postavljati ogledala, sprejeli odlok o občinskih cestž Nerodno bi namreč bilo, če vozniki ob pre.številnem blešćanjti ne bi več vedeli, kje so.
V nogometnem društvu Šmartno so že kar nekaj časa | mištjali o tem, dabodo morali okrepiti upravo. da bo lahkol težav;«n, ki jiti zahtevajo normatni delovni pogoji. 1b jimje il da pred nedavnim tudi uspelo.	■
Mnogi Ijubitelji nogometa v Šmartnem ob Paki pa sedaj ugo-| tavtjajo, da se je z zamenjavo sekretaija uprava res okrepila, ŠM pak samo po teži tn ne kako drugače.
28. januarja 1999
EPORTAZA
NAS vas 13
Preventivno delo velenjskega zobozdravstva dosega izjemne rezultate
Dvanajstletniki z dvema piškavima zobema
Preventivno delo velenjskega zobozdravstva dosega izjemne rezultate, ki pa niso nastali čez noč in tudi ne sami od sebe. Vrs-ta tistih je, ki skrbijo za to, da otroci in mladina ne bi imeli piškavih zob, da bi bil njihov nasmeh zdrav in lep. V prvi vrsti so to seveda zdravstveni delav-ci, pa naj bodo to pediatri, zobozdravniki ali referenti za zdravstveno vzgojo, pri katerih se ves proces začne. Ne bi pa bili ti rezultati tako izjemni, če ne bi njihovo delo naletelo na plodna tla tudi v številnih us-tanovah, ki jih otroci in mladina obiskujejo, v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah in pri njihovih starših.
Da delajo dobro, kaj dobro, odlično, vedo. Lani pa so dobili potrditev tudi v svetovnem mer-ilu. Slovenski zobozdravniki so se s preventivnim programom prijavili na mednarodni razpis, šlo pa je v bistvu za program preventive, ki ga v Velenju na-jbolje izvajajo. Nikjer drugje ni zaživel tako kot je tu. In zanj so dobili prvo mesto v svetu! Ta program je Ivana Jevšek, specialistka otroškega in pre-ventivnega zobozdravstva in vodja otroškega zobozdravstva v Zdravstvenem domu Velenje, pred leti poslala in ga pred-stavila priznanemu strokovn-jaku s tega področja v Ameriki. Ze takrat, ko o kakšnem sve-tovnem razpisu še ni bilo ne duha in ne sluha. Ta je opazoval in preverjal, če ta program res tako teče, kot je opisan. Seveda je tekel, če ne bi, ne bi bilo tak-ih rezultatov kot so!
Ko je odprl usta, sem vedel, od kod je!
Na mednarodno priznanje, ki jevbistvu nagradavelenjskemu zobozdravstvu, so upravičeno ponosni. Tako kot so ponosni tudi vedno, ko so srečajo s kakšnim zobozdravnikom v katerem od slovenskih mest, pa jim ta reče: "Takoj, ko je sedel na stol, sem vedel, od kod je." Ivana Jevšek pravi, da so rezul-tati, ki jih dosegajo, tudi posled-ica tega, da ima vodstvo zoboz-dravstva v Velenju za program izreden posluh. Skoraj ni mesta v Sloveniji, kjer bi na področju zobozdravstvene vzgoje delalo toliko preventivnih sester, kot jih v Velenju.
"S preventivnim programom začnemo že pri nosečnicah, nadaljujemo pri otroku, ko je star eno leto in mu zobje že rastejo, in ko damo tudi konkretne napotke materi, kako naj ravna. Naslednja stopnja je pregled triletnega otroka, sledi pa vrsta preventivnih pregledov, ko ne čakamo, da pridejo starši z otroki k nam šele, ko nas res potrebujejo, ampak že prej," je povedala Ivana Jevšek. "Ves čas so preventivne sestre prisotne v vrtcih, kjer otroci do-bivajo floride že več kot dvajset let, prisotne so med malimi šolarji in šolarji, kjer demon-strirajo čiščenje, želirajo zobe... Pomembno vlogo pa imajo
Cita Stopar: "Otroke spodbujamo in jim
dopovedujemo kako pomembna je nega zob."
jo, pri 12-letnemu otroku v poprečju odkrili dvanajst kari-oznih, gnilih ali popravljenih zob, danes pa smo v Velenju prišli na dva kariozna oziroma zaplombirana zoba in to je očiten napredek."
Pomembna pravilna tehnika čiščenja
V referatu za zobozdravstveno vzgojo so zaposlene štiri sestre, ki skrbijo za izvajanje množičnih preventivnih akcij v vrtcih in os-novnih šolah v vseh treh občin-ah v Saleški dolini. "Ze v mali šoli se pogovarjamo z otroki in jih učimo tehnike pravilnega čiščcnja zob. Enkrat mesečno obiščemo vse male šolarje, ki so že tretje leto vključeni tudi v tekmovanje "zdravi zobje ob zdravi prehrani", ki poteka v Sloveniji. Podobno je pri pr-vošolcih. V 2., 3. in 4. razredih obiščemo učence enkrat do dvakrat mesečno in pregledamo kako si umivajo zobe. Povemo jim, kje je morda kaj površno
umito, kje še lahko kaj poprav-ijo, kako morajo držati krtačko ... Istočasno v posebne izkaznice beležimo ocene, ki smo jih zaz-nali, z željo, da bi bili starši sez-nanjeni z njimi in nam stali ob strani. Na višji stopnji v os-novnih šolah tekmovanja ni več, tam samo želiramo, s čimer vz-držujemo odpornost zob, ki smo jo pridobili prej v predšolskem in šolskem obdobju. Pri sed-mošolcih pa v okviru predmeta nauk o človeku predavamo o boleznih zob in ustne votline," pravi Cita Stopar, vodja refera-ta za zobozdravstveno vzgojo v Zdravstvenemu domu Velenje. "Naša naloga je, da otroke pripravimo na to, da si bodo ra-di umivali zobe, in da jih pri tem spodbujamo."
Rezultati so očitni!
Nad rezultati, ki jih dosegajo, je navdušen tudi vodja zoboz-dravstva dr. Miloš Ležaič. "V moji dolgoletni karieri se še spomnim otrok, ki so prihajali v
Prebrati
otroški zobozdravniki, ki sprot-no izvajajo preventivo, v vrtcih predavanja za starše in podob-no."
Vsak zob zaščiten proti gnilobi
"Posebej bi rada podčrtala, ker je zelo pomembno, da smo pripravljeni vsak stalni zob spro-ti, takoj ko zraste, zaščititi pred zobno gnilobo in to zastonj. Tak zob skoraj ne more zgniti, sploh pa ne, če otrok redno skrbi za zobno higieno, ima primerno prehrano in dobiva floride. In to je največ, kar lahko otrok do-bi. Poleg tega že na sis-tematičnih pregledih odkrijemo karies in ga saniramo, ne čakamo, da bo otrok prišel, ko ga bo zob že bolel," pravi Jevškova.
Tak sistematični pristop je pri-nesel vrhunske rezultate. "V svetu in Sloveniji primerjamo šestletne in dvanajstletne otroke. Naj navedem le en po-datek: pri stalnih zobeh smo le-ta 1980, ko smo začeli s to akci-
Utrinek iz šole Biba Roeck v Soštanju. Zeliranje v
razredu.
Resnico od laži, dejstva od domnev, zrnje od plev. Prebrati je treba, da bi na koncu lahko prebrali.
VEČER
časnik s težo
www.vecer.com
ambulanto pred leti in vidim te, ki prihajajo zdaj, in razlika je res neveijetna," je rekel najprej. "Vendar posamezniki tudi, če bi se še tako trudili, ne bi mogli biti učinkoviti, če ne bi pri tem sodelovala ccla vrsta ljudi. To je skupno delo, ki kaže, da je pot prava, da se vztrajanje obrestu-je in se splača," je rekel. Svetovna zdravstvena organi-zacija si je do leta 2000 postavi-la za cilj, da naj bi šestletni otro-ci ne imeli več kot polovico ok-varjenih mlečnih zob, pri dvana-jstletnih naj bi znižali zobno gnilobo na poprečno 3 zobe, pri 18-letnikih pa 85 odstotkov gen-
■ Milena Krstič - Planinc
eracije ne bi smelo imeti izpul-jenega nobenega zoba zaradi gnilobe.
To so v Velenju že pred leti pre-segli s poprečjem 2 kariozna zo-ba pri dvanajstletnikih, med srednješolci pa je preko 90 odstotkov tistih, ki nimajo izpul-jenega nobenega zoba zaradi gnilobe.
Se več še sploh da, pa je vprašanje, ki si ga v velenjskem zobozdravstvu postavljajo tudi sami. Najbrž zelo težko, saj je to odvisno od številnih dejavnikov. Veliko tudi od denarja. Ampak o tem danes ne bi!
14 NAS vas
TV SPORED
28. januarja 1999
CETRTEK, 28. januarja
SLOVENIJA 1
09.30	Male sive celice, kviz
10.20	Oddaja za otroke
10.35	Službeni vhod, 3/10
11.25	Zgodbe iz školjke
11.55	Kamniti svet
12.25	Zgodbe iz Amerike
13.00	Poročila, vreme, šport
14.05	0 princesi jasni in letečem
čevljarju, češki film
15.30	Osmidan
16.00	Mostovi
16.30	Po Sloveniji
17.00	Enajstašola
17.40	Glejte, kako rastejo
17.50	Marketing
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Oddaja o izobraževanju
18.40	Znanstveni razgledi
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Tednik
21.00	TVpoper
21.40	Homo turisticus
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.50	/ne/znani oder
23.20	Leda, gledališka predstava
SLOVENIJA 2
10.30	Angel, varuh moj, 13/22
11.20	Koncert Strogo zaupno
12.15	Ipavci, 3/5
13.15	Svetporoča
14.50	DonKihot, 19/39
16.15	Desert bloom, amer. film
18.00	Lukas, 10/13
18.30	So leta minila, 7/7
19.00	Kolo sreče, tv igrica
19.30	Videoring
20.00	Portret Aleksandra Mežka
21.00	Praga: EP v umetnostnem
drsanju (M), prenos
22.30	Song of the sirens, ang. film
00.00	Alica, evropski kulturni magazin
06.00 09.00 10.00 11.00 12.00 13.00 14.00 15.00 16.00 17.0 17.50 18.20 19.15 20.00 21.00 21.30 22.30 23.0 00.00 01.00
Dobro jutro, Slovenija Marimar, nan. Za Eleno, nan. Kassandra, nan. Matlock, nan.
Detektiv iz Saltzburga, nan. Nikita, nan.
Bolnišnica upanja, nan. Diagnoza: umor, nan. Za Eleno, nad. Marimar, nan. Kassandra, nan. 24 ur
Brez zapor z Jonasom Prijatelji, nan. Policijska akademija, nan. Med prijatelji, nan. Zlata krila, nan. Kobra 11, nan. 24 ur, ponovitev
kanall
27
1
09.00 09.05
09.50 09.55
10.10 12.00 18.55 19.00 19.05 19.30 19.35 20.00 20.05
20.30
21.00 21.05
23.00 23.05
NAJ SPOT DNEVA VIDE0 T0P glasbena oddaja
VABIM0 K 0GLEDU FOLKLORNI FESTIVAL EUROFOLK; NASTOP ŠFS KOLEDA VELENJE TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SP0T DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM TVIZLOŽBA OBVESTILA
EPP/ VABIMO K OGLEDU ZGODOVINA AVTOMOBI-LIZMA, 30. oddaja; dokumentarna oddaja IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV SLOVENI-JE; oddaja STUDIO SIGNAL LJUBLJANA REGIONALNE NOVICE KAKO BITIZDRAVIN ZMAGOVATI; S.E.M. - 54. oddaja
KOŠARKA, posnetek tekme iz Sežane; KRAŠKIZIDAR : PIVOVARNA LAŠKO TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI
PETEK, 29. januarja
SLOVENIJA 1
	09.30	Glejte, kako rastejo
	09.40	Enajsta šola 4
	10.20	Oddaja za otroke
	10.35	Oddaja za izobraževanje
	11.05	Znanstveni razgledi
	11.25	Strahovi, 2. del tv drame
	13.00	Poročila, vreme, šport
	14.25	Pomagajmo si
	15.40	/ne/znani oder
	16.10	Slovenci po svetu
	16.30	Po Sloveniji
	17.0	Rdeči grafit, 2. oddaja
	17.40	Mačke in psi, 3/6
	18.00	Obzornik, vreme, šport
	18.10	Izzivi prihodnosti
	18.11	Razpoke v času
	19.15	Risanka
	19.30	TV dnevnik
	20.00	Zrcalo tedna
	20.15	Petka
	22.00	Odmevi, vreme, šport
	22.50	Polnočni klub
	00.0	Trio Novšak v Zemonu
SLOVENIJA 2
10.30 Lukas, 10/13
11.0	So leta minila, 7/7
11.1	Ključ zahoda, amer. film 14.5	Stereotip, slovenski film 15.35	Tenis grand slam 16.35 Alica, evropski kult.
magazin 17.5 Spoznavajmo, 4/8 18.00 Črni in beli, 4/6 18.30 Davis, ravnatelj, 10/13 19.00 Kolo sreče, tv igrica 20.00 Moški in ženske, 4/6 21.00 Jude, ang. film 23.0 Seinfeld, 3/2 223.25 Nash Bridges, 12/18 00.10 Poročila, 3/13
06.00	Dobro jutro, Slovenija
09.00	Marimar, nan.
10.00	ZaEleno, nad.
11.00	Kassandra, nan.
12.00	Matlock, nan.
13.00	Detektiv iz Saltzurga, nan.
14.0	Policijska akademija, nan.
15.00	Bolnišnica upanja, nan.
16.00	Diagnoza: umor, nad.
17.00	Za Eleno, nad.
17.50	Marimar, nan.
18.20	Kassandra, nan.
19.15	24 ur
20.00	Film2: Mreža, amer. film
22.00	Osmi potnik 2, amer. film
00.15	Večna privlačnost, erotični
film
01.30	24 ur
kanali
27
09.00 DOBRO JUTRO; informa-tivno-razvedrilna oddaja 10.15 ZGODOVINA AVTOMOBI-
LIZMA, 30. oddaja 10.40 IZ PRODUKCIJE
ZDRUŽENJA LTV Slovenije; oddaja STUDIO SIGNAL, Ljubljana 11.10 VABIMO K OGLEDU 11.15 KAKO BITIZDRAVIN
ZMAGOVATI; S.E.M. - 54. oddaja
11.45 KOŠARKA, posnetek tekme iz Sežane; KRAŠKIZIDAR : PIVOVARNA LAŠKO 13.10 TVIZLOŽBA 13.15 VIDEOSTRANI 17.55 NAJ SPOT DNEVA 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 RISANKE 19.30 TVIZLOŽBA 19.35 OBVESTILA 20.00 EPP/ VABIMO K OGLEDU 20.05 TOP DOG, ameriški akcijski
film; (Top Dog, 1996) 21.35 REGIONALNE NOVICE 21.40 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 22.40 TVIZLOŽBA 22.45 VIDEOSTRANI do 24.00
SOBOTA, 30. januarja
SLOVENIJA 1
08.00	Zgodbe iz školjke
08.30	Nesrečniki, 18/26
08.55	An ban pet podgan
09.20	Otroška oddaja
09.35	Razpoke v času
10.05	Petka
11.30	Kvartet Tartiniert
12.00	Tednik
12.50	Dobrodošli doma
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Homo turistikus
13.40	Prisluhnimo tišini
14.10	Polnočni klub
15.20	Cuori al Verde, ital. film
17.00	Cofko cof, 9/13
17.30	Lingo, tv igrica
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Navrtu
18.40	Velike romance 20. stoletja
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
20.15	Resje!
21.50	Okus po cvetju, 4/4
22.30	Poročila, vreme, šport
23.0	In življenje teče dalje, 4/8
23.50	Pleasure principle, ang. film
01.25	Navrtu
SLOVENIJA 2
09.15 Nostalgija z Beatniki 10.15 Jasno in glasno 11.10 Nashbridges, 12/18 12.25 VVillingen: SP v smuč.
skokih, prenos 15.15 Praga: EP v umet. drsanju
(Ž), prenos 17.10 Tenis grand slam finale (Ž),
posnetek 17.55 Koprivnica: rokomet liga prvakinj PODRAVKA:KRIM ELECTA NEUTRO ROBERTS, prenos 19.30 Videoring
20.00 Le galette du roi, franc. film 21.30 Rolada 21.45 Sobotna noč (Ana Pupedan, Lyle Lovett)
07.00	Reboot, ris. serija
07.30	Jetsonovi, risana serija
08.00	Kremenčkovi, risana serija
08.30	Iz knjige vrlin, risana serija
09.00	Maska, risana serija
09.30	Batman, risana serija
10.00	Muppettv, nan. 10.30 Povver ranger, nan.
11.00	Morska deklica, nan.
11.30	Beli očnjak, nan.
12.00	Mlada čarovnica, nan. 12.30 Malopridnež 4, amer.
akcijska komedija 14.30 Brez zapor z Jonasom
15.30	Konan, nan.
16.30	Xena
17.30	Za kulisami Beverly Hillsa,
dokum. oddaja
18.20	Herkul, nan.
19.15	24 ur
20.00	Manekenka in detektiv,
amer. film
22.45	Nočni vlak v Benetke, ang. film
02,0	Playboy special 03.00 24 ur, ponovitev
kanall
27
09.00 NAJ SPOT DNEVA 09.05 OTROŠKI MIŠ MAŠ,
ponovitev 10.05 TOP DOG, ameriški akcijski
film (Top Dog, 1996) 11.35 EPP/VABIMO K OGLEDU 11.40 TVIZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 OTROŠKI PROGRAM 19.25 TVIZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 20.00 EPP/ VABIMO K OGLEDU 20.05 761. VTVMAGAZIN, regionalni informativni program 20.25 GLASBENI LABIRINT, oddaja z narodnozabavno glasbo
21.25 AVSTRALSKIVEČER V VELENJU; posnetek prireditve v cerkvi Sv. MARIJE, VELENJE 22.00 761. VTV MAGAZIN,
ponovitev 22.20 TVIZLOŽBA 22.25 NAJ SPOT DNEVA 22.30 VIDEOSTRANIDO 24.00
NEDEUA, 31. janaurja
5L0VENIJA 1
08.00	Mumini, 8/14
08.25	Tabaluga, 9/14
08.50	Srebrnogrivi konjič, 22/39
09.15	Telerime
09.20	Zares divje živali
09.50	Ozare
09.55	Gospodarji živali, 4/13 11.30 Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
12.30	4x4
13.00	Poročila, vreme, šport
13.20	Howard Goodall predstavlja
zborovska dela, 2/4
13.55	Resje!
15.20	TVpoper
16.00	Trik-trak
16.30	Parada plesa
17.00	Podomače
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Alpe-Donava-Jadran
18.40	Okus po cvetju, 4/4
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
20.00	ZOOM
21.35	Portret Janeza Gradišnika
22.30	Poročila, vreme, šport
22.55	Večer koreografij
00.15	Trik-trak
01.15	Okus po cvetju, 4/4
SLOVENIJA 2
09.20	Rolada
09.35	Pastirci, slovenski film
10.55	Varni
11.25	Tenis grand slam finala
(M), posnetek
12.25	SP v smuč. skokih, prenos
iz VVillingena
15.15	Praga: EP v umet. drsanju,
revija, prenos
17.30	Ljubljana: DAN
SLOVENSKEKOŠARKE
20.00	Ipavci, 4/5
21.15	Vatikan, moč papežev, 4/5
22.10	Šport v nedeljo
22.55	Murphy Brown, 22/25
23.20	Ni vue ni conue, franc. film
07.0	Mali bogataš, ris. serija
07.30	Jetsonovi, ris. serija
08.0	Kremenčkovi, risana serija
08.30	Mladi agent, mladinski film
10.30	Frankie, nan.
11.3	Kalifornijske sanje, nan.
12.00	Zlatolaski, nan.
12.30	Izganjalka vampirjev, nan.
13.30	Punce s pomola, nan.
14.00	Vprašajte Harriet, nan.
14.30	Angeli na delu, nan.
15.30	Lepa princeska, nan.
16.2	Scarlett 2, nan.
18.20	Sedma nebesa, nan.
19.15	24 ur
20.00	Terminator, amer. akcijski film
21.50 Športnascena
23.00	Usmrčena, amer. film
01.00	24 ur
kanall 27 46
52
PONOVITVE ODDAJ:
09.00 10.00
10.20
10.40
11.40
12.00 12.05
13.05
14.05 15.05
15.40 17.00
18.00
19.30
OTROSKI MIS MAS, ponov.
760.	VTV MAGAZIN, regionalni infor. program ŠPORTNITOREK, športna informativna oddaja
IZ PONEDELJKOVE ODDAJE DOBROJUTRO
761.	VTVMAGAZIN, regionalni infor. program EPP/ VABIMO K OGLEDU IZ SREDINE ODDAJE DOBROJUTRO GLASBENI LABIRINT, oddaja z narodnozabavno glasbo
IZ PETKOVE ODDAJE DOBROJUTRO AVSTRALSKIVEČERV VELENJU; posnetek prireditve v cerkvi Sv. MARIJE, VELENJE VIDEOSTRANI DOBER VEČER, GOSPOD PREDSEDNIK; Gost: BORUT MOKROVIČ, predsednik Združenja za turizem in gostinstvo pri GZ Slovenije; pogovor v studiu TOP DOG, ameriški akcijski film; (Top Dog, 1996) VIDEO TOR glasbena oddaja
KAKO BITIZDRAVIN ZMAGOVATI; S.E.M. - 54. del dokumentarne oddaje VIDEOSTRANI
PONEDEUEK, 1. februarja
SLOVENIJA 1
09.30 Mačke in psi, 3/6 09.40 Rdeči grafit 10.20 Narava in človek
10.45	Izzivi prihodnosti 11.10 Navrtu
11.35 Velike romance 20. stoletja 12.00 Alpe-Donava-Jadran 12.30 Utrip
12.45	Zrcalotedna
13.00	Poročila, vreme, šport
13.40	Portret Janeza Gradišnika 14.30 Zoom
16.00	Dober dan, Koroška
16,30	Po Sloveniji
17.00	Radovedni Taček
17.15	Zares divje živali
17.40	Volkovi, čarovnice, velikani, 5/13
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Recept za zdravo življenje
19.00	Žrebanje 3 x 3 plus 6
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
20.0	KomisarRex, 3/18
21.00	Ideologija proti umetnosti
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.50	Kontrapunkt
00.00	Recept za zdravo življenje
SLOVENIJA 2
10.00 Sobotna noč, ponovitev 12.00 Črni in beli, 4/6 12.25 Davis, ravnatelj, 10/13 12.50 Moški in ženske, 4/6 13.50 Vatikan, moč papežev, 4/5 15.20 Romanov in Julija, amer. film
17.00 Policija na naši strani,
ponovitev 17.30 Po Sloveniji 18.00 Sestre III., 2/24 19.00 Štafeta mladosti 20.00 Športni portret: Alberto Tomba
20.20 Vail: SP v alpskih disci-plinah SVSL (Ž), prenos 21.30 Studio city 23.0 Brane Rončel izza odra 00.25 Romanov in Julija, amer. film
06.0	Dobro jutro, Slovenija
09.00	Marimar, nan.
10.00	Za Eleno, nad.
11.00	Kassandra, nan.
12.00	Matlock, nan.
12.45	Športna scena
14.00	Sedma nebesa, nan.
15.00	Bolnišnica upanja, nan
16.00	Umor, nan.
17.00	Za Eleno, nan.
17.50	Marimar, nan.
18.20	Kassandra, nan.
19.15	24 ur
20.00	1,2,3-kdo dobi?
21.00	Urgenca, nan.
22.00	Popolna varnost, nan.
23.00	Zlata krila, nan.
00.0	Kobra 11, nan.
01.0	24 ur, ponovitev
kanali
27
ZAČETEK PREDVAJANJA NOVE PROGRAMSKESHEME 09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno - razvedrilna oddaja 10.15 761. VTV MAGAZIN,
ponovitev 10.35 VABIMO K OGLEOU 10.40 GLASBENI LABIRINT,
oddaja z narodnozabavno glasbo 11,40 TVIZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT ONEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.25 TVIZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 19.55 EPP/ VABIMO K OGLEDU 20.00 SPOZNAJMO JIH: RADOŠ BOLČINA, Severjev nagrajenec; oddaja TV PRIMORKE 21.05 REGIONALNE NOVICE 21.10 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 22.10 TVIZLOŽBA 22.15 VIDEOSTRANI do 24.00
TOREK, 2. februarja
SLOVENIJA 1
09.30	Radovedni Taček
09.45	Pustolovščine, 20/24 10.20Recept za zdravo življenje
11.40	Parada plesa
12.10	KomisarRex, 3/18
13.00	Poročila, vreme, šport
14.10	Ljudje in zemlja
14.40	Ideologija proti umetnosti
15.30	Kontrapunkt
16.40	Duhovni utrip
17.00	Zlatko Zakladko
17.20	Dobri duh iz Avstralije
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Raziskovalec, 1/6
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
20.0	Učitelj, 14/18
21.00	Pro et contra
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.50	Verjeti, feljton
23.20	Dnevi, tedni, meseci, nizoz. Drama
00.10	Guardians, ang. drama
01.00	Raziskovalec, 1/6
SLOVENIJA 2
10.30 11.20 12.50 16.00
17.30 18.05 19.00 20.00 20.20
21.30 22.00
Sestre III., 2/24 Studio city Štafeta mladosti Mladenič Ivanhoe, amer. film
Po Sloveniji
Gospa svetovalka, 7/8
POMP
Športni portret Beaver Creek: SP v alpskih disciplinah: SVSL (m), prenos Svet poroča
Sergej Ejzenštejn, ruski film (čb)
06.0	Dobro jutro, Slovenija 09.00 Marimar, nan.
10.00	ZaEleno, nad.
11.00	Kassandra. nad.
12.00	Matlock, nan.
13.00	Detektiv iz Saltzburga, nan. 14.00 1,2, 3-kdodobi?
15.00	Bolnišnica upanja, nan.
16.00	Umor, nad.
17.00	ZaEleno, nad.
17.50	Marimar, nan.
18.20	Kassandra, nad.
19.15	24 ur
20.0	Resnične zgodbe: Druga
ženska, amer. film
21.40	Razstresena Ally, nan.
22.30	Cibill, nan.
23.0	Zlata krila, nan.
00.00	Kobra 11, nan.
01.00	24 ur, ponovitev
kanall
27
09.00	NAJ SPOT DNEVA	09.00
09.05	SPOZNAJMO JIH: RADOŠ	
	BOLČINA, Severjev	10.15
	nagrajenec; oddajaTV	
	PRIMORKE	10.35
10.05	VABIMO K OGLEDU	10.40
10.10	TVIZLOŽBA	
12.00	VIDEOSTRANI	11.00
18.55	NAJ SPOT DNEVA	
19.00	OTROŠKI PROGRAM	
19.25	TVIZLOŽBA	
19.30	OBVESTILA	11.30
19.55	EPP/ VABIMO K OGLEDU	
20.00	762. VTV MAGAZIN,	
	regionalni informativni	12.00
20.25	program ŠPORTNITOREK, športna	12.05
	informativna oddaja	18.55
20.45	ŠPORTNI GOST: Gosta v	19,00
	studiu: VIKTOR ROBNIKIN	19.05
	IVAN NAVRŠNIK; Smučar-	19.35
	sko-skakalni klub Mislinja	19.40
21.15	IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV SLOVENI-	19.55
	JE; ODDAJA TV VAŠ	20.00
	KANAL NOVO MESTO	
21.45	NAJ SPOT DNEVA	21.35
21.50	762. VTV MAGAZIN,	
	ponovitev	21.40
22.10	TVIZLOŽBA	22.40
22.15	VIDEOSTRANI do 24.00	22.45
SREDA, 3. februarja
SLOVENIJA 1
09.30	Zlatko Zakladko
09.45	Dobri duh iz Avstralije,
4/13
10.10	Risanka
10.20	Raziskovalec, 1/6
11.10	Proetcontra
12.05	Ueitelj, 14/18
13.00	Poroeila, vreme, šport
14.40	Dnevi, tedni, meseci, nizoz.
drama
15.30	Verjeti, feljton
16.00	Obzorja duha
16.30	Po Sloveniji
17.00	Pod klobukom
18.00	Obzomik, vreme, šport
18.10	Slubenivhod, 4/11
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Ocvrti zeleni paradi niki,
amer. film
22.20	Odmevi, vreme, šport
23.15	Osmidan
23.45	Carmen z Majo Pliseckajo
00.30	Slu beni vhod, 4/11
SLOVENIJA 2
10.30 Gospa svetovalka, 7/8 15.05 Pomp 16.00 Zamujena pomlad, dan^ki film
17.30 Po Sloveniji 18.05 Angel, varuh moj, 14/22 19.00 Kolo sreee, tv igrica 19.30 Videoring 20.0 Gospodarska panorama 20.55 Izdelovalci Ijudi, dokum. Oddaja
21.45 Veter, amer. film (eb)
,__■ v	j
06.00	Dobro jutro, Slovenija
09.00	Marimar, nan.
10.00	ZaEleno, nan.
11.00	Kassandra, nan.
12.00	Mattock, nan.
13.00	Detektiv iz Saltzburga, nan.
14.00	Raztresena Ally, nan.
15.00	Bolnišnica upanja, nan.
16.00	Umor, nan.
17.0	Za Eleno, nad.
17.50	Marimar, nan.
18.20	Kassandra, nan.
19.15	24 ur
20.00	Ljubezen ali sovraštvo,
amer. film
21.40	Nikita, nan.
22.30	Cybill, nan.
23.0	Zlata krila, nan.
00.00	Kobra 11, nan.
01.00	24 ur, ponovitev
kanall
27
DOBRO JUTRO; informa-tivno-razvedrilna oddaja 762. VTV MAGAZIN, ponovitev
VABIMO K OGLEDU ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja ŠPORTNI GOST: Gosta v studiu: VIKTOR ROBNIKII IVAN NAVRŠNIK, Smučar-sko-skakalni klub Mislinja IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV SLOVENI JE; ODDAJA TV VAŠ KANAL NOVO MESTO TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM TVIZLOŽBA OBVESTILA EPP/VABIMO K OGLEDU NAJ SPOT, glasbena oddaja; Gostja: VIVIAN 2 ALIVE
REGIONALNE NOVICE IZ ODDAJE DOBRO JUTRO TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI DO 24.00
"Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10.
Izhaja ob četrtkih.
Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420 SIT, letna naročnina 6.400 SIT.
Uredništvo:
Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek
(urednica radija), Peter Rihtarič (tehnični urednik), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka), Damir Šmid (oblikovalec).
Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik; telefon (063) 898 17 50, telefax (063) 851-990.
Sedež urednišlva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 898 17 50, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482.
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o. Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor. Nenaročenih fotogralij in rokopisov ne vračamo!
Po mnenju Ministrstva za informiranje 61.23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plačuje 5% prometni davek.
28. januarja 1999
MODRO©
m KRONIKA
MS vjls 15
POLICIJSKA POSTAJA VELENJE
Bo neznanec zasebnik?
V	nedeljo, 24. januarja, med 23. in 23.30 uro, je neznanec na delovišču v Rečici ob Paki z delovnega stroja MF demontiral in odpeljal pnevmatsko kladivo tipa TEX 180 HS. Lastnik Franc S. je oškodovan za okoli 1.500.000 tolarjev.
V	sosednji občini, v Žalcu, pa je v času vikenda nekdo z de-lovišča obrtne cone odpeljal dve žlici delovnega stroja JCB in s tem oškodoval Franca F. za okoli 300.000 tolarjev.
Zavlst?
Med soboto in ponedeljkom, 23. in 25. januarjem, je nez-nanec na Prešernovi cesti v Velenju z ostrim predmetom poškodoval osebni avtomobil ford orion in lastnika Ahma C. oškodoval za okoli 70.000 tolarjev.
Poškodovanje izložbe
V	soboto, 23. januarja, ob 1.40 je neznanec na optiki Fortuna na Saleški cesti v Velenju z nogo razbil izložbeno okno in last-nika Aleksandra K. oškodoval za okoli 30.000 tolarjev.
Vlom v jugo
V	noči na nedeljo, 24. januarja, je neznanec vlomil v jugo parkiran na Tomšičevi v Velenju. Iz vozila je odnesel komplet prve pomoči in nekaj rezervnih delov. Renato K. je oškodovan za okoli 20.000 tolarjev.
Požar in smrt stanovalke
V	nedeljo, 24. januarja, okoli 7. ure, je zagorelo v stanovanjs-ki hiši last Kristine R. v Smiklavžu pri Gornjem Gradu. V tej hiši je živela 87-letna Marija T. Stanovalko so sosedje iz goreče stanovanjske hiše rešili, vendar je kmalu za tem umrla.
Po prvih ugotovitvah zdravnika je umrla zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom. Vzrok za nastanek požara pa še ugo-tavljajo. Vse kaže, da je prišlo do njega zaradi napake na elek-tričnem radiatorju, ki je bil postavljen v dnevi sobi ali zaradi na-pake na električni napeljavi. Požar, ki je povzročil večjo gmot-no škodo, so pogasili gasilci.
Trčenje štirih vozil
V	sredo, 20. januaija, malo po 7. uri zjutraj, je prišlo na regionalni cesti Aija vas - Žalec pri Dobriši vasi do hude prometne nesreče, v kateri se je ena oseba hudo poškodovala, štiri pa lažje.
43-letna Sofija S. iz Kasaz je vozila osebni avto iz Petrovč pro-
ti Žalcu. V blagem preglednem desnem ovinku je trčila v vozi-lo 28-letnega Nadka B. iz Prebolda, ki je stal pred njo, ker je želel zavijati levo. Njegovo vozilo je zaneslo na nasprotni vozni pas, po katerem je takrat pripeljal voznik osebnega avtomobi-la 44-letni Martin K. iz Migojnic in vozili sta trčili. Iz smeri Petrovč pa je pripeljal še voznik osebnega avtomobila 26-letni Andrej D. iz Drešinje vasi, ki je trcil v vozilo Sofije S., to pa je dobilo naprej in še enkrat trčilo v vozilo Nadka B.
V	nesreči se je hudo poškodoval sopotnik v voziiu Sofije S. 58-letni Novak S. iz Kasaz, lažje pa so se poškodovali voznica Soflja S. in njen sopotnik 5-letni Dejan, voznik Nadko B. in voznik Martin K.
Tatvina snežnih verig
V	petek, 22. januarja, med 20. in 20.30 uro, je neznanec prišel na dvorišče stanovanjske hiše v Letušu, kjer je ukradel nove snežne verige za avtobus in oškodoval lastnika Miha M. za okoli 80.000 tolarjev.
POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE
Ukradla zlat prstan
V	sredo, 20. januarja, med 11. in 12. uro, je neznana ženska v Brodeh pri Vranskem po hišah prodajala različna oblačila. Pri tem je izkoristila nepazljivost stanovalke Marije P. in ji s police v kuhinji ukradla zlat prstan. Oškodovala jo je za okoli 20.000 tolarjev.
Neznanec poškodoval cerado
V	noči na 21. januar, je neznanec na parkiranem prostoru v Šempetru v Savinjski dolini z neznanim ostrim predmetom na več mestih poškodoval cerado na tovornem priklopnem vozilu. Marka Š. iz Latkove vasi je oškodoval za okoli 150.000 tolarjev.
POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC
Z ukradenim vozilom v drevo
V noči na 21. januar je neznanec s parkiranega prostora pred stanovanjskim blokom v Sempetru odvzel osebni avto R4 in se z njim odpeljal proti Ločici ob Savinji. Tam je zapeljal z vozišča
trčil v drevo, pot pa Lastnika
§ KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o.
3320 Velenje, Koroška 37b tei: (063) 856-251 fax: (063) 855-796
OBVESTILO UPORABNIKOM KOMUNALNIH STORITEV
Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da se je s 1.1.1999 spremenila taksa za obremenjevanje voda, izračunana na podlagi "Sklepa o določitvi zneska na enoto obremenitve voda", UR. list RS št. 90 od 28.12.1998 in znaša od 1.1.1999 2.800,00 SIT na enoto, kar pomeni, da bodo uporabniki v letu 1999 plačevali akontacijo takse, in sicer:
•uporabniki, ki so priključeni na čistilno napravo: stara cena: 23,63 SIT/m,
•uporabniki, ki niso priključeni na čistilno napravo: stara cena: 47,25 SIT/m3
nova cena: 31,94 SIT/m3
nova cena: 63,88 SIT/m3
Za leto 1998 mora Komunalno podjetje Velenje opraviti poračun akontacij za obremenjevanje voda skladno z metodologijo, ki jo je podalo Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava Republike Slovenije za varstvo narave. Uporabnikom se bo glede na porabljene količine vode v letu 1998 zaračunala razlika od akontacijskih vrednosti:
uporabnikom, ki so priključeni na čistilno napravo: 0,16 SIT/m3 uporabnikom, ki niso priključeni na čistilno napravo: 0,33 SIT/m3
Prav tako se je s 1.1.1999 na podlagi "Odloka o prispevku za investicijska vlaganja v objekte vodooskrbe ter objekte odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda", objavljenega v Uradnem vestniku Mestne občine Velenje št. 3/98 od 31.3.1998, spremenil prispevek:
•prispevek za izgradnjo vodooskrbnih objektov:
stara cena:	nova cena:
16,38 SIT/m3	20,00 SIT/m3
•prispevek za izgradnjo kanalizacijskih objektov in čistilnih naprav: stara cena:	nova cena:
8,20 SIT/m3	20,00 SIT/m3
in trcil v nadaljeval peš. vozila Flurima B. je oškodoval za okoli 50.000 tolarjev.
TRGOVINA KOŠARICA
Pemovo 17a (pri Veliki Pirešici) POSEBNO UGODNA PONUDBA
u titm TPnuu
SLADK0R 50/1 KG	124,90	K0RUZA	26,90
M0KAT 500 25/1 KG	62,90	JEČMEN	23,90
0LJE ZVEZDA12/1 L	199,90	KRMILNA M0KA	16,50
KAVA BAR 100 G	148,90	CVETAL1 L	519,90
TESTENINE 500 G	89,90	BI0GRENA10 KG	999,90
Č0K0LEŠNIK 1 KG	690,00	PVC K0RIT0+P0DSTAV. 60cm 539,90	
RAMA 500 G	229,90	VRTNE SKARJE	799,00
MARMEL. MARELICA 700 G	249,90	JERUZALEMČAN 12/1 L	339,90
VEGETA1 KG	869,90	BIBITA LAHKA 6/1,5 L	109,90
ARIEL 5,4 KG	1299,90	S0K G0STIJUMB012/1 L	179,90
Koroški policisti nadzirali promet
Žačasno odvzeli 26 vozniških
Konec minulega tedna je 32 policistov iz vseh postaj UNZ Slovenj Gradec izvajalo poostren nadzor cestnega prometa, v katerem so ugotavljali predvsem psihofizično stanje voznikov.
Ustavili in kontrolirali so 538 voznikov in ugotovili 86 različnih kršitev cestno prometnih predpisov. Zaradi hujših kršitev bo 31 voznikov predlaganih v postopek sodniku za prekrške, 39 kršitel-jem je bil izdan plačilni nalog, enemu pa je bila izrečena denar-na kazen.
177 voznikom, oziroma vsakemu tretjemu ustavljenemu, so policisti odredili preizkus alkoholiziranosti. Pri 25 voznikih so ugo-tovili, da vozijo pod vplivom alkohola, 5 pa jih je preizkus od-klonilo. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola so policisti na kra-ju prekrška začasno odvzeli 26 vozniških dovoljenj.
Voznik rešilca ni zakrivil nesreče!
V prejšnji številki Našega časa je bila v modro-beli kroniki ob-javljena notica o prometni nesreči, ki se je 17. januarja pripeti-la v naselju Bevče v Velenju. V njej je bilo udeleženo intervenci-jsko vozilo Zdravstvenega doma Velenje, zapisano pa, da naj bi zaradi nesreče policisti predlagali v postopek sodniku za prekrške voznika reševalnega vozila. To pa ne drži! Na zapis so se odzvali iz ZD Velenje, podrobno poročilo o nesreči pa so posredovali tudi s Postaje prometne policije Celje.
Jože Zupančič, direktor ZD Velenje je v izjavi za javnost zapisal, da je bilo urgentno vozilo, ki ga je vozil Janez K., na nujni vožnji s prižganimi modrimi rotacijskimi in belimi utripajočimi lučmi, v Bolnišnico Celje. "V Bevčah je na vozni pas, po katerem je vozi-lo reševalno vozilo, zaneslo osebni avtomobil, ki je vozil iz nasprotne smeri. Kljub močnemu zaviranju je prišlo do trčenja, v katerem so bili vsi udeleženci lažje telesno poškodovani, sku-paj torej šest in ne štiri osebe, kot ste zapisali. Policisti so na kra-ju dogodka ugotovili, da je bila vzrok za nesrečo neprilagojena hitrost osebnega vozila, zato bodo tega voznika ovadili sodniku za prekrške," je zapisal.
Dodal je, da se vsa interventna vozila, ki so na nujni vožnji, zara-di vsake minute, ki lahko ohrani življenje, običajno ne držijo omejitve hitrosti, kar jim dovoljuje zakon. Seveda pa mora biti nji-hova vožnja prilagojena razmeram na cesti.
Iz poročila Postaje prometne policije Celje pa je tokrat razvid-no, da je voznik reševalnega vozila vozil pravilno in se je trčenju poskušal izogniti. V nesreči, pišejo celjski policisti, pa so se štiri
osebe lažje telesno poškodovale.
Ne glede na to, da netočne notice nismo zakrivili mi, am-pak je napaka nastala pri posredovanju podatkov, se vsem prizadetim opravičuje-mo.
ZA PRIHAJAJ0Č0 P0MLAD SM0 ŽE PRIČEU S PR0DAJ0 VRTNIH SEMEH, SEMENSKEGA KROMPIRJAIN UMETNIH GNOJIL ZA VSEINF0RMACIJE 0 CENAHIN DOBAVIPOKUČITE 728-080. CENE VEUAJ0 D0 RAZPR0DAJE ZALOG. CENJENE STRANKE 0BVEŠČAM0, DA JE P0LEG TRGOVINE TUDIBANČNIAVTOMAT.
*KDOR VARČUJE- V KOŠARICIKUPUJE!*
IM	IkillHO
00	
§	
m	mm

ERIN M0JSTER JAKA v NASVETIH IZPRVEROKEv programu Radia Velenje spet v sredo, 3. februarja, ob 8.50. uri. Tokrat vse o TALNIH 0BL0GAH, o izbiri, nakupu, polaganju... Vaša vprašanja sprejemamo do torka, 2. februarja na naslov: Naš cas, d.o.o., FoHova 10,3320
Velenje, s pripisom "Erini nasveti iz prve roke".
*
Odgovore boste slišali v sredo,3. februarja, ko bomo izžrebali tudi nekoga izmed vas, ki bo pravilno i na ERIN0 NAGRADNO VPRAŠANJE, ki se glasi:
Odgovore pošljite najkasneje do toika, 2. februarja, na isti naslov kot vprašanja za oddajo.
16 NilS vas
28. januarja 1999
RK Gorenje
Skozi šivankino uho
V soboto so odigrali povratne četrtfinalne tekme za slovenski pokal. Ob Pivovarni Laško, Preventu in Prulami 67 so se v naprej uvrstili tudi rokometaši velenjskega Gorenja z zmago v IVebnjem s 27:26. Po prvi tekmi, v sredo prejšnji teden v domači Rdeči dvorani je že kazalo, da se bodo predčasno poslovili od letošnjega pokala, kajti znova so zaigrali zelo slabo in na presenečenje gledalcev tekmo izgubili s 18:19. V tej tek-mi nobeden izmed igralcev ni imel svojega dne, razen novega vrataija Vasilija Dubonossova, ki pa tudi z 18 obrambami ni mo-gel preprečiti poraza. Vendar so rokometaši Gorenja že tri dni za tem potrdili, da so v sredo imeli leslabdan. Potrdilapasejetu-di ugotovitev treneija Trebnjega Miša Toplaka, ki je po velenjski zmagi dejal: "Ni še odločeno, kdo bo polfinalist, pred nami je še drugi polčas."
V soboto so Velenjčani zaigrali zelo zbrano in zavzeto ter vs-eskozi dajali ton igri. Med drugim so v 41. minuti vodili že z 19:14, toda gostitelji se niso
Vasilij Dubonossov
V vratih RK Gorenje je v kratkem času, odkar je po novem letu prišel v Velenje, že nekajkrat zablestel novi vratar 29 - let-ni Vasilij Dubonossov. Ljubitelji rokometa v Velenju se ga go-tovo spominjajo, ko je v tekmah evropskega pokala branil za Polyot iz Čeljabinska in spravljal v obup velenjske strelce. Vasilij je naštel 29 let, je poročen in ima triletno hčerko, obe bosta kmalu prišli za njim v Velenje.
Kakšna je njegova rokometna pot? "Igrati sem začel leta 1981 v Krasnodaiju, klubu prve lige in že leta 1985 sem oblekel dres prve ekipe. Leta 1988 sem odšel za dve leti v vojsko in za tem leta 1990 prestopil k Polyotu, kjer sem igral vse do odho-da v Velenje," pravi Vasilij.
Pravi, da je imel pred tem mikavne ponudbe iz Nemčije, Švedske in Norveške, a se je vseeno odločil za Velenje in RK Gorenje. Kaj je bilo pri tem odločilno? "Moštvo Gorenja sem spoznal v letih 1994 in 1997, ko smo se obakrat srečali v evropskem pokalu. Mesto in klub sta mi bila všeč, v vrstah Gorenja sem spoznal tudi Saša Kimčenka, prej se namreč nisva poznala, in odločitev zame ni bila težka."
Vasilij je z Gorenjem podpisal pogodbo za leto in pol, ve-lenjskemu klubu pa želi po svojih najboljših močeh pomagati v slovenskem državnem prvenstvu in v evropskem pokalu.
■ vos
predali in v 58. minuti so celo povedli s 26:25. Vendar je Tamše že v isti minuti izenačil, po "ce-pelinu" Soviča in Tometa pa je slednji dosegel zadetek za polfi-nale. Največ preglavic sta Tre-banjcem povzročala Bedekovič in Sovič, ki sta se resnično "nas-treljala," prvi je dosegel 10, dru-gi 8 zadetkov, znova pa je zelo
NK Esotech Šmartno
Za uvod boljši od Korotana
Šmarski nogometaši so se v soboto prvič predstavili navijačem, uvodno tekmo za trening pa so s Korotanom odigrali v Mozirju. IVener Drago Kostanjšek je sestavil dve ekipi, ki sta pokazali do-bro telesno pripravljenost, kar potijuje dobre priprave. Sieer sta imeli obe ekipi precej "težav" z žogo, to pa bodo nogometaši odpravili v nadaljevanju priprav.
V	prvem polčasu sta se obe moštvi izkazali predvsem z dobrimi telesnimi zmogljivostmi. Oboji so igrali le med kazenskima pros-toroma, obrambi sta bili dobri in napadalci si niso pripravili nobene resne priložnosti.
V	nadaljevanju so Smarčani zaigrali bolje, več so napadali, v zaključku akcij pa niso bili natančni. Svojo premoč so kronali v 80. minuti, ko je po lepi akciji Smajlovič premagal gostujočega vratarja.
V	tem tednu bodo igralci Esotecha odigrali še tekme z Usnjarjem in Šentjurjem, že včeraj (sreda) pa so se znova v Mozirju srečali z ajdovskim Primorjem.
■ Janko Goričnik
dobro branil Dubonossov. Podobno kot prvo tekmo je tu-di drugo vodil Ivo Vajdl, kajti trener Tone Tiselj je imel v začetku prejšnjega tedna prometno nesrečo, ki pa se je zanj, ne pa za avtomobil, na srečo končala le z lažjimi poškodbami.
■ vos
V soboto nadaljevanje prvenstva
Rokometašice in rokometaši bodo v soboto (pojutrišnjem) nadaljevali drugi del prvenstva. Ekipa Gorenja, drugouvrščena po jesenskem delu, bo gostila Andor Jadran. Pričetek tekme v Rdeči dvorani bo ob 19.00.
Pred moško tekmo bo prav tako prva ženska prvenstvena tek-ma drugega dela med Vegradom in Kočevjem, pričetek bo ob 17.00.
KKEIektra
Pomembna zmaga v Šentjurju
Šoštanjski košarkarji so se v gosteh Šentjurju oddolžili za poraz v Šoštanju, saj so Šoštanjčani kljub nekoliko slabši igri uspeli prema-gati precej oslabljene domačine z 88:77. Igralci Elektre so že v 2. minuti vodili z 11:3, nato pa popustili in dovolili domačinom, da so se približali. Gostje so vodstvo zadržali do konca polčasa, ven-dar si vidnejše razlike niso priigrali (40:36). Podobno je bilo razmerje na igrišču tudi do sredine drugega dela, ko se je pri domačih poleg Urbanije (29) razigral še Kočar in Ke-moplast je v 32. minuti prvič na tekmi povedel. Po minuti odmo-ra so Šoštanjčani spet prevzeli pobudo in si z uspešnimi akcijami pod košem in razigranim Božičem zagotovili zmago z 11 točkami. Razlika je pomembna, saj so v Šoštanju izgubili za 9 in bodo ob morebitnem enakem številu točk pred Šentjurčani. Letos je 1. B liga zelo izenačena in že ena zmaga ali poraz lahko prineseta precejšnje premike na lestvici. Kljub porazu v Konjic-ah proti Banexu ostaja na vrhu Zagoije (27) pred Roglo (26) in Ke-moplastom (24), z 22 točkami pa sledijo Banex, Radenska, Elek-tra, Nova Gorica in Ilirija, ki je bila nasprotnik Elektre že v sredo (sinoči) v Šoštanju.
Nov poraz so doživeli kadeti Elektre, premagala pa jih je Ilirija z 79:62. Mladinci bodo jutri (petek) ob 20.30 v domači dvorani gos-tili vrstnike iz Ruš.
■ Tjaša Rehar
Tako so igrali
Rokomet
Povratna četrtfinalna tekma slovenskega pokala:
TVebnje - Gorenje 26:27 (10 :13)
Gorenje: Matovič, Tamše 1, Krejan 1, Bedekovič 10, Kavaš 1, Plaskan, Kimčenko, Sovič 8, Tome 1, Dubonosov, Roz-man 3, Cvetko 2. Prva D0L, moški, 11. krog: Titan Kamnik - Šoštanj Topolšica 3 : 0 (12, 5, 5) Soštanj Tbpolšica: Medved, Dimec, Zulič, Šuler, Bevc, Čokovič, Kugovnič, D. in S. Sevčnikar, Verbič, Žilnik.
Prva B SKL, 15. krog:
Kemoplast Šentjur- Elektra 77 : 88(36 : 40)
Elektra: Brinovšek 10, Ko-vačevič, Memič, Rizman 15, Tajnik 19, Božič 23, Divjak, Re-pinc, Maličevič 2, Zupanc 2, Medvešek 13, Crešnik 4. Nogomet, prijateljska tekma: Esotech - Korotan 1:0 (0:0)
Esotech: Magrič, Zlodej, Ja-vornik, Arčan, Kos, Mernik, Korun, Omeragič, Vedenik, Mujanovič, Soštar (Kališek, No-vakovič, Oblak, Vodovnik, Pok-leka, Smajlovič, Pavič, Borštner, Zapušek,	Podgoršek,
Omerovič,	Repovž).
Strelec: 1:0-Smajlovic (80).
Tenis
Katarini novi zmaga
Katarina Srebotnik je v paru s Slovakinjo Valekovo dosegla no-vo zmago, tokrat na turniiju v Boca Ratonu na Floridi. V fi-nalu je bila slovensko - slovaška dvojica s 4:6,6:4 in 6:1 boljša od ameriške dvojice But - Jensen.
Alpsko smučanje
Ana Drev odlična
Mlajši in starejši dečki in deklice SK Velenje nadaljujejo odlične nastope na državnih tekmah, tokrat so tekmovali v hitrih disci-plinah na Kopah.
Pri starejših deklicah se je odlično odrezala Ana Drev z 2. mestom v superveleslalomu in 10. v smuku, pri dečkih pa je Jernej Voršič zasedel 31. in 39. mesto. Pri mlajših deklicah je bila v superve-leslalomu Tina Zager 6., 15. Špela Osterc, 20. Tanja Tomažič, 24. Ines Vrabič in 42. Anja Višček; uvrstitve mlajših dečkov: 28. Mat-ic Meža, 37. Matija Plazl, 81. Nejc Korenič. Trije tekmovalci SK Velenje so se udeležili tudi mednarodne tekme v Vratni na Slovaškem. Med vrstniki iz 14 držav so bili v ve-leslalomu Matic Meža 4., Ines Vrabič 9. in Špela Osterc 25.
Atletika
Zajc in Pompe bronasta
V	Celju je bilo v prenovljeni atletski dvorani državno prvenstvo za pionirje in pionirke.
Velenjčani so ponovno dokazali. da dobro delajo z mladimi, saj sis-tem mlajših selekcij še daje prve rezultate. Tako sta Jernej Zajc v teku na 60 metrov (7,55) in Andrej Pompe; v skoku v daljavo (593) osvojila 3. mesti in bronasti medalji.
■	vp
OK Šoštanj Topolšica
Titan je bil premočan
Srečanje v Kamniku so igralci Šoštanja Topolšice gladko izgubili Domačini so prvi niz začeli zelo odločno in povedli s 6:0, kmalu pa so se razigrali tudi Šoštanjčani in izenačili. Gostje so bili zelo za grizeni v napadu in borbeni v polju.
Pri 12. točki se jim je nekoliko ustavilo, vendar še vedno niso hotelij popustiti. Potrebnih je bilo kar nekaj menjav, preden je domačin-om uspelo izkoristiti zaključno žogo. V drugem nizu je igra gostou padla, šepati je začel blok in igra ni gladko stekla, domačini pa sol spretno izkoristili njihovo neuigranost in asvojili niz. Skoraj enako je bilo v tretjem in Kamničani so si zmago priigrali v dobri uri igre.
V	soboto, s pričetkom ob 18.00, se bo v šoštanjski športni dvorani začelo srečanje med ekipama Šoštanja Topolšice in ljubljanske Olimpije.	■ N.R.\
Sabljanje
Tri bronasta odličja
Velenjski sabljači so nastopili na državnem ppvenstvu v flore-tu in meču za kadete in kadetinje v Ljubljani. Pri kadetinjah so bile s floretom Marija Brložnik 7., Špela Štumberger 9., s sabl-janjem in 11. mestom pa je presenetila 11 - letna Polona Brložnik
Pri kadetih je Čas osvojil 3. mesto in bronasto medaljo, Žičkar je bil 6., R. Knez 9., Zapušek 10., Kuzmam 13., Mijoč 15. in Guček 18., z mečem pa sta Čas in Zapušek osvojila bronasti medaljiJ Na velikem turnirju v Budimpešti je v meču Matej Gorjan med 159 tekmovalci iz 24 držav osvojil 68. mesto, treneiji pa so zado-j voljni, saj kaže, da se je izvlekel iz hude krize. Žal ni mogel nastopili Lenart Jerabek, ki bi imel lepe možnosti za dobro uvrstitev.i
■	hj
Lokostrelski klub Mozirje
Odlični osnovnošolci
Na državnem prvenstvu osnovnih in srednjih šol v Kamniku je nastopilo 277 mladih lokostrelcev, odlično pa so se predstavilij predstavniki Zgornje Savinjske doline, sicer člani LK Mozirje. Pri srednješolcih je bil v stilu compound Renato Šporn 6., pri dečkih od . do 6. razreda osnovne šole je zmagala Aleksander Ošep, pri mlajših dečkih in deklicah pa sta 2. mesti zasedla Primož' Perhač (compaund) in Janja Perhač (oiimpijski lok).
Štefan Ošep na Kubo
Mozirski lokostrelci so na mednarodnem tumiiju v Zagrebu zno-va dokazali, da dobro delajo. V stilu compound je z odličnimi 577 krogi zmagal Dušan Perhač in je s tem še korak bliže nastopu na svetovnem dvoranskem prvenstvu, ki bo v začetku marca na Ku-bi, zanesljiv potnik na Kubo pa je že Štefan Ošep. Pri članih je po daljši odsotnosti zaradi bolezni znova nastopila Bernarda Zemljak Perhač in s 555 krogi zmagala, v najmlajši kategoriji pa je s 540 kro-gi zmagal Primož Perhač, bil pa je to njegov prvi nastop v tujini.
28. januarja 1999	.vgMkM J.l rlflfflifflH^ffl^MfflRF	8MŠ Ć— 17
?o hribih im mm
ŠTKVelenje
Rok Bizjak odličen
Enajstletni tekmovalec ŠTK Velenje Rok Bizjak in slovenski reprezentant do 12 let dosega odlične uvrstitve tudi na dvoran-skih tekmovanjih v kategoriji do 14 let, čeprav ima zaradi mla-dosti omejeno pravico igranja v višji kategoriji. Na odprtem pr-venstvu Slovenije do 14 let je med dečki B premagal vse nasprot-nike in osvojil že drugi turnir v kategoriji do 14 let. V klubu up-ajo, da bo na novih jakostnih lestvicah v aprilu zaradi zadnjih dosežkov dovolj visoko, da bo lahko igral tudi med dečki A.
Na dvoranskem državnem prvenstvu do 12 let je za ŠTK nastopilo pet dečkov in štiri deklice. Med dečki Vrtačiču, Duj-moviču in Cverlinu v kvalifikacijah ni uspelo štirikrat zmagati, kot 4. nosilec pa je v glavnem turnirju nastopil Rok Bizjak. Po zanesljivih zmagah se je uvrstil v polfinale, kjer pa je bil boljši prvi nosilec Kavčič s 6:2 in 6:4, seveda pa je Rok potrdil mesto v slovenski reprCzcntanci za to kategorijo. Med deklicami Tin-aueijeva, Nikoličeva in Aračičeva niso uspele v kvalifikacijah, Na-kičeva pa je trikrat zmagala, v prvem krogu pa nato izgubila s 13. nosilko.
Šaleške planinske poti.
Gosta večera Cita in Jože Galič se bosta tega večera še dol-go spominjala, posebej Jože, saj mu veijetno še nikoli v življenju za rojstni dan ni voščila tako številčna druščina. Edi Hriberšek, vsakoletni izdelovalec spominkov, je letos prekosil samega sebe. Izdelal je preko 150 miniaturnih primerkov enega izmed mlinov, ki so nekoč mleli ob strugi Ljubi-je. Da je bil kos tako obilni nalo-
gi, je moral "usposobiti" tudi svo-jo ženo, čas za izdelavo pa je odte-htal dobo dveh mesecev. In plačilo? Zadovoljstvo vseh, ki so jim bili mlinčki namenjeni.
Za konec je prav, da se vsaj z besedo zahvale omenijo vsi tisti, ki so v to prireditev vložili veliko na-porov in prostega časa. Enaka za-hvala velja vsem številnim do-brotnikom, ki so prireditev podprli in prispevali, da je 23. planinski ples tako lepo uspel. ■ M.H.
Tudi 23. po vrstije bilo lepo in prijetno
Ha^racbia fgi Y Sriulii pr©Aa|alua)}
E R A
ERAd.i.
Trgovina z Svilslami in neživilsldmi izdelki Prešernova 10.3504 Veienje
Smučarski skoki
Adamič na svetovno prvenstvo
Član SSK Velenje in B sloven-ski reprezentant Rolando Kali-garo si je z odličnimi uvrstitvami na tekmah za celinski pokal zago-tovil nastope na tekmah sve-tovnega pokala, torej to ni bila nagrada, kot poročajo nekateri slovenski mediji. Žal se mu želja, da bi se na dveh tekmah v Za-kopanih in dveh v japonskem Saporu uvrstil med 30 najboljših, torej med dobitnike točk, ni ure-sničila. Kljub temu ima zaradi uspehov v celinskem pokalu prav-ico nastopa na stroške organiza-torja še na dveh tekmah v
nemškem	Wilingenu.
Nordijski kombinatorec in član A slovenske reprezentance David Adamič si je priboril prav-ico nastopa na mladinskem sve-tovnem prvenstvu, ki ga bodo pričeli konec januarja v avstri-jskem Safeldnu, z njim pa bo tu-di pomočnik trenerja reprezen-tance Igor Jelen.
Na tekmah alpskega pokala v smučarskih skokih v nemčiji je tekmoval mladinec Marko Zorko in osvojil 20. in 43. mesto.
V Kranju je bila tekma za pokal MIR za pionirje do 10 let.
Z 2. mestom je bil odličen Tadej Slemenik iz Mislinje, od velen-jskih predstavnikov pa sta bila najboljša Klemen Omladič na 8. in Gašper Berlot na 21. mestu.
Dečki do 14 let so tekmovali v Tižiču. Luka Smagaj je bil odličen 6., Mario Lamešič 28., ostali pa so se uvrstili nad 30. mestom.
SSK Velenje še vedno vabi najmlajše, da se vpišejo v klub in sicer vsak dan ob 17.00 pod skakalnicami ob velenjskem gradu.
■ Jože Ograjenšek
Ve se, kaj je planinski ples!
Večer minule sobote se je že krepko prevesil v zgodnje nedeljsko jutro, ko so muzikanti pospravili svoje instrumente in so še zadnji od preko 500 udeležencev zapuščali Belo dvo-rano in prizorišče vsakoletnega planinskega plesa. Ta prireditev je tudi letos v vseh pogledih up-ravičila svoj sloves.
Kot že nekaj let nazaj, sta se tudi tokrat kot soorganizatoija podpisala PD Velenje in Gost. Vagabundi so še enkrat dokazali, da sodijo v sam vrh naših narod-nozabavnih ansamblov, saj so igrali, kot se za takšno prireditev spodobi. Svojo obljubo je dosled-no izpolnil Jože Napotnik. S sodelavci je postavil sceno, ki ni bi-la samo obilna paša za oči, ampak je izražala tudi smisel dogodkov oziroma obletnic, ki jih velenjski planinci slavijo v letošnjem letu: 50 - letnica društva, 45 - letnico od dne, ko so planinci na pogorišču nekdanje lovske koče lesnega trgovca Pavlinca z veliki-mi napori zgradili sedanji planin-ski dom in 25 - letnico prijetne
Odprto prvenstvo rekreativcev
ŠRZ Rdeča dvorana in Športno društvo Šoštanj bosta v soboto, 6. februarja, izvedla 8. odprto prvenstvo Velenja v odbojki za rekreativce (moški), ki bodo nastopili v kategorijah do 40 ter 41 let in več. Pravica nastopa imajo samo neregistrirani igralci, predtek-movanje bodo igrali po skupinah, sklepni del na izpadanje in sicer od 8.00 do 22.00. Prijavnina je 9.900 tolarjev, k prijavi je treba pri-ložiti potrdilo o vplačilu (ŽR: 52800-603-38589, ali na blagajni Rdeče dvorane), prijave sprejemajo na naslov ŠRZ Rdeča dvorana, Šaleška 3, 3320 Velenje do 1. februarja, število ekip pa je omejeno.
Počitnice na snegu
Velenje - Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje že zbi-ra prijave za začetni in nadaljevalni tečaj smučanja, ki ga pripravl-jajo v času zimskih počitnic, od 15. do 20. februarja, na bližnjem smučišču Kope. Tokrat se lahko osnovnošolci prvič odločijo tudi'za tečaj deskanja na snegu.
Prijave zbirajo na sedežu organizacije na Šaleški 19 a do zasedenosti avtobusov. Odhodi avtobusov bodo vsak dan ob 8. uri izpred Rdeče dvorane, povratek pa okoli 14. ure. Da se bodo udeleženci veliko (in varno) naučili, bodo poskrbeli člani Zveze učiteljev smučanja iz Velenja.	■ bš
Sodeluj,
zbira
odnesi!
racU
Športno društvo Škale - Hrastovec
Brltovškova, Živi
Športno društvo Škale - Hrastovec je nedvomno za zgled po or-ganiziranosti in dejavnosti drugim oziroma podobnim rekreativn-im društvom ne le v Šaleški dolini, ampak gotovo kar po vsej Sloveniji..
Društvo ima približno 300 članov, kar polovica jih aktivno deluje v različnih sekcijah in klubih, druga polovica pa seveda ne stoji ob strani, ampak se občasno oziroma po potrebi vključuje v pripravo in izved-bo različnih prireditev, kot je na primer njihova tradicionalna vaška 'olimpiada. Pri njeni izvedbi vsakič sodeluje več kot sto krajanov. "Vsekakor moram vso članstvo pohvaliti za požrtvovalno delo, "je de-jal minulo soboto predsednik društva Herman Arlič na slovesnosti, na kateri so razglasili najboljšo športnico, športnika in ekipo za leto 1998.
Podobno kot v MO Velenje so tudi v Škalah in Hrastovcu za na-jboljšo športnico izbrali teniško igralko - Sašo Britovšek. Naslov naj športnika so podelili smučarskemu skakalcu Milanu Zivicu, naj ekipe pa ženskemu nogometnemu klubu, ki ga trenira Miro Anželj.
Športnici, športniku in ekipi sta za uspehe v minulem letu čestita-la tudi predsednik Športne zveze Velenje Jože Kavtičnik in župan MO Velenje Srečko Meh.	■
Jure Slatinšek
Odprta vrata med najj boljše
Na zadnjem lan-skoletnem TOP turnirju 24 najboljših igralcev Slovenije na Galjevici v Ljubljani, je Jure Slatinšek, igralec NTK ERA -Tempo Velenje, v dru-gi skupini z devetimi zmagami in le z dvema porazoma osvojil pr-vo mesto in si s tem na široko odprl vrata prve skupine na-jboljših slovenskih namiznoteniških igralcev. Odličen je bil tudi na odprtem pr-venstvu Velenja, saj se je uvrstil med osem najboljših.
Jure Slatinšek ima pri dvajsetih letih za seboj že bogato.športno pot, saj je še kot kadet zaigral za prvo ekipo ERE - Tempo v 3. državni li-gi in bil dolgo časa njen najboljši igralec. Zelo dobro je igral že v na-jmlajših kategorijah, osvojil številne domače in tuje turniije ter bil tu-di član različnih državnih selekcij. Kot igralca ga odlikuje odlična tehnična podkovanost, "mehka roka", zanesljivost in zbranost tudi v najtežjih trenutkih, morda pa mu za sam vrh slovenskega namiznega tenisa manjka predvsem nekoliko več vztrajnosti in agresivnosti. Čeprav včasih nepredvidljiv, je Jure Slatinšek odličen klubski igralec, najzaslužnejši za uvrstitev Velenjčanov v 1. ligo, ko je med drugim v odločilni tekmi s Križami premagal tudi Rusa Dmitrija Gusseva, člana nekdanje ruske mladinske reprezentance, ki je osvojila evropski naslov. V prvem delu sezone 1998/99, ko je mlada velenjska ekipa pomenila pravo presenečenje 1. državne lige, je Jure odigral nekaj izvrstnih partij in s tem prispeval zelo pomembne točke k zmagam Velenjčanov, skupaj z bratom Urošem pa v igri parov nizata zmago za zmago in sodi-ta med najboljše slovenske dvojice. Jure Slatinšek pa ni samo dober športnik temveč tudi dober študent 2. letnika montanistike v Ljubljani. Prav zaradi študijskih obveznosti in stalnih potovanj med Velenjem in Ljubljano ima nekaj manj časa za trening, a bo v prihodnjih letih zago-tovo še mešal štrene najboljšim igralcem namiznega tenisa v Sloveni-ji in dosegal dobre rezultate za svoj klub ERA - Tempo iz Velenja.
■ dk, foto: vos
Od leve proti desni: Saša Britovšek, Milanov oče (Milan je bil na tekmi v Italiji) in Polona Govek, predstavnica nogometašic, bila j etudi najboljša strelka. (vos)
18 MS CAS
OBVESCEVALEC
28. janaurja 1999
^lr
MESTNA OBČINA VELENJE Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi tretjega odstavka 41. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (UL RS št. 75/94), 6. in 7. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Kulturni center Ivan Napotnik Velenje (Uradni vestnik št. 7/98) objavlja prosto delovno mesto
direktorja javnega zavoda Kulturni center Ivan Napotnik Velenje.
Kandidati morajo poleg zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
. najmanj visoka izobrazba družboslovne, humanistične ali ekonomske smeri,
•	najmanj 5 let delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih,
•	poznavanje dejavnosti s področja dela zavoda, . aktivno znanje vsaj enega svetovnega jezika,
. izkušnje pri samostojni pripravi in organiziranju kulturnih
projektov oziroma programov, . predložiti morajo 5-letni program dela zavoda.
Direktor opravlja funkcijo poslovnega in programskega direktorja. Mandat direktorja traja pet let.
Kandidati naj prijavo z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi tega razpisa v zaprti kuverti z označbo "razpis za direktorja javnega zavoda Kulturni center Ivan Napotnik Velenje" na naslov: Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Mestne občine Velenje, Titov trg 1, Velenje. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni od dneva objave razpisa.
PREMOGOVNIK VELENJE d.d.
Partizanska 78 Velenje
RAZPISUJE
JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO ENOSOBNEGA STANOVANJA V VEČSTANOVANJSKEM OBJEKTU NA ŠPEGLOVI 1 V VELENJU
Stanovanje je prazno in leži v pritličju objekta Špeglova 1, Velenje ter meri 52,22 m2. Izklicna cena za stanovanje znaša 2.337.100,00 SIT. Javna dražba bo 12.2.1999 ob 8. uri v prostorih pod-jetja HABIT, d.o.o., Kersnikova 11, Velenje.
Ponudniki morajo vplačati pred pričetkom dražbe varščino v višini 10 % izklicne cene na žiro račun Premogovnika Velenje, d.d., št.: 52800-601-23430, pri Agenciji za plačilni promet, Podružnica Velenje. Dokaz o plačilu kavcije morajo kupci predložiti pred pričetkom dražbe. Najboljši bo tisti ponudnik, ki bo ponudil najvišjo kupnino.
V primeru, če pogodba ne bo sklenjena ali kupnina v roku 15 dni po podpisu pogodbe ne bo plačana, varčina zapade. Varščina se vračuna v kupnino. Neuspešnim dražiteljem se varščina vrne v 8 dneh po javni dražbi. Vse stroške v zvezi s pogodbo plača kupec.
Z nakupom stanovanja kupec postane solastnik skup-nih prostorov, delov in naprav večstanovanjske hiše, Špeglova 1, Velenje.
Podrobnejše informacije in dogovor za ogled so na voljo na: HABIT, d.o.o., Kersnikova 11, Velenje, tel.: 898-160.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje Poroki:
Bojan Sušec, Velenje, Kardeljev trg št. 8 in Irena Mavrl, Velenje, Kardeljev trg št. 8.
Stanko Čujež, Velenje, Sončni grič št. 1. Roj. 1930; Uroš Stepanćič, Slovenj Gradec, Tomšičeva c. št. 3, roj. 1925; Anton Makovšek, Velenje, Šenbriška c. št. 19; Jožefa Koritnik, Veliko Širje št. 9, Pod Slatinošt. 20, roj. 1920; Angela Plešnik, Velenje, Prešernova c. št.
9/a, roj. 1924; Franc Skok, Čreta št. 1, roj. 1928.
Upravna enota Žalec
Anton Dolinšek, star 77 let, Petrovče 132; Jožefa Verdev, stara 80 let, Žalec, Savinjska c. 86; Ivan Verdev, star 37 let, Žalec, Savinjska c. 86; Frančiška Kropivšek, stara 84 let, Motnik, 47; Janez Lesjak, star 68 let, Lipje 47; Stanislav Jager, stara 76 let, Šempeter v Savinjski dolini 36; Martin Dolinšek, star 81 let, Marija Reka 76.
KINO VELENJE
v hotelu PAKA
I

Četrtek 28.1. ob 18h in 20.30h Petek 29.1. ob 18h in 20.30h Sobota 30.1. ob 18h in 20.30h Nedelja 31.1. ob 18h in 20.30h Ponedeljek 1.2. ob18h in 20.30h
KAČJE 0ČI
(psihološki triler) Režija: Brian de Palma Vloge: Nicolas Cage, Gary Sinise Dolžina: 99 minut
Detektiv Rick Santoro sreča starega prijatelja Kevina, mornariškega častnika, ki je sedaj zadolžen za varnost obrambnega ministra. V mestu pripravljajo veliko prireditev na kateri nekdo strelja na ministra in 14.000 Ijudi v dvorani postane ujetih v policijske raziskave. Ker je Kevin neposredno zadolžen za ministra je sedaj na kocki njegova kariera zato detektiv Rick prevzame stvar v svoje roke. Kako najti skrivnostnega strelca? Medtem, ko sestavlja koščke mozaika, ugotovi, da gre za zamotano in nameščeno zaroto. Mojstrovina režiserja, ki je tudi avtor zgodbe in producent filma!
Petek 29.1.ob 22.30h
Predpremiera!
K0 PRIDE J0E BLACK
(melodrama) Režija: Martin Best Vloge: Brad Pitt, Anthony Hopkins, Claire Forlani Dolžina: 180 minut V uspešno življenje medijskega mogotca, naenkrat vdre skrivnostni mladi mož po imenu Joe Black, ki se zaljubi v njegovo lepo hči Susano. Posledicate Ijubezenske romance so usodne za vso družino, kajti Joe Black je dejansko utelešena Smrt.
Torek 2.2. ob18h in 20.30h Sreda 3.2. ob18h
DOBRI WILL HUNTING
(komedija)
Režija: Gus Van Sant
Vloge: Matt Damon, Ben Affleck,
Robin Williams(Oskar za stransko
vlogo)
Dolžina: 121 minut
Nadarjen divjak.Neverjetno ge-nialen. Upornik do konca. Tak človek je Will Hunting, ki je bil v svojih dvajsteih letih življenja vedno glavni. Zdaj je napočil čas, da spozna sebi enakega. Skoraj brez izobrazbe lahko brez težav citira večino zgodovinskih del in v trenutku reši najzahtevnejše matematične probleme. Toda preživlja se z rušenjem hiš ter hišniškimi deli. Večere pa s svojo
klapo redno preživlja v barih, med pretepi in praviloma navzkriž z zakonom. OSKAR za stransko vlogo, OSKAR za izvirni scenarij!
V soboto 30.1 .ob 16h in v nedeljo 31.1. ob 16h
TRČENIPROFESOR
komedija.
Režija: Tom Shadyac Vloge: Eddle Murphy, Jada Pinkett
Dolžina: 102 minuti
Sherman Klump je briljatni razisko-valec, ki le s težavo naveže stike z ženskimi.Kopa nekega dne popije svpoj skrivnostni napoj, v hipu izginejo odvečni kilogrami in zadržanost. Nekoč sramežljivi Klump se spremeni v samozavest-nega osvajalca. Toda napoj ima tudi stranske učinke, ki se pojavijo ob najbolj nezaželenih trenutkih. Kino Velenje in Hotel Paka nagraju-jeta!
Od Oskarja za Oscarja v januarju in februarju ob 19h !
Kino Velenje in revija Oskar vam predstavljata najboljše filme v preteklem letu po izboru revije Oskar. Kot petega si oglejte znanstveno fantastični film SLEPI POTNIK 4 , zadnjega med izbranimi najboljšimi.
SLEPIPOTNIK 4
(znanstveno fantastični film) Torek 2. 2. ob19h Sreda 3.2. ob19h Režija: Jean-Pierre Jeunet Vloge: Sugourney VVeaver, Winona Ryder
Po dvajsetih letih je nastalo novo nadaljevanje filma. Tokrat želijo Riplayevo klonirati in jo očistiti tujega bitja, ki se je naselilo v njej.Toda kloniranje ni povsem uspelo. Delček slepega potnika je v njej preživel. Da bi jo zavarovali pred samo sabo si ji poslali pomoč.
Cena vstopnic: za redne predstave 600 SIT, za predpremire 700 SIT, za otroške matineje 400 SIT. Rezervacije vstopnic po telefonu niso več možne. V predprodaji lahko kupite
vstopnice tudi za teden dni naprej, vsak dan eno uro pred prvo predstavo in dalje, pri blagajni kina. Informacije o predstavah :898 2493 od ponedeljka do petka od 8. do14.ure 8982 491 eno uro pred prvo predstavo in dalje.
DEZURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradl bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za infor-macije v zvezi z reševalno siužbo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711.
Zdravniki: Četrtek, 28. januarja - dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Kočevar, nočni dr. Kočevar in dr. Urbanc Petek, 29. januarja - dopoldan dr. Markoš, popoldan dr. Lazar, nočni dr. Grošelj in dr. Budnjo Sobota, 30. in nedelja, 31. januarja - dnevni dr. 0. Renko in
dr. Lovrec-Veternik Zobozdravstvo:
30. in 31. januarja - dr. Vesna Pupič-Gaberšek, Zdravstveni dom Velenje dežurna zobna ambulanta, Vodnikova 1, Velenje (od 8. do 12. ure).
Ponedeljek, 1. tebruarja -
dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr. Vrabič, nočni dr. Budnjo in dr. Puvalič
Torek, 2. lebruarja - dopoldan dr. Blatnik, popoldan dr. Žuber, nočni dr. Friškovec in dr. Vrabič Sreda, 3. februarja - dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr. Puvalič, nočni dr. Stupar in dr. Vidovič Veterinarska postaja v Šoštanju
Lekarna v Velenju:
Dežurna služba je organizirana neprekinjeno.
Od 29. januarja do 5. februarja
Simon Miklavžin, dr. vet. med., mobitel 0609/633-676.
ČETRTEK, 28. januarja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila;.6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Ceije; 9.00 Zanimlvosti; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 IV. mreža"-' skupna oddaja lokalnih radijskih postaj Slovenije - pogovor s predsednikom vlade Janezom Drnovškom; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Nasvidenje
PETEK, 29. januoijo: 6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto motozveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00Turistična ponudba Zreč in Rogle; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročtla; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 30. januarja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Po'očila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročfla; Izborpesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Kviz DJM; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje.
NEDEUA, 31. januarja: 6.00 Dobro jutro; 6.3Q Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9 00 Kdaj,kje, kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. biokčesttk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDEUEK, 1. februarja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje,|^|6.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ time; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 2. februarja:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00
Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Obrtniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 fsla svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po sfovensfS); 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in Ijudje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 3. februarja:	6.00 Dobro jutr'o; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00 Gostovatur-istična ponudba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenjje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesemtedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.20 Govorimo o filmu; 17.00 Mi in vi; 18.00 Živžav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
Otjčine & komentr
21.1.
22.1. 24.1.
	210	mikro-g/m3
	160	mikro-g/m3
	310	mikro-g/m3
	350	mikro-g/m3
AMP Graška gora	190	mikro-g/m3
AMP Topolšica	160	mikro-g/m3
AMP VeFiki vrh	240	mikro-g/m3
AMP Velenje	210	mikro-9/m3
AMP Škale (mobilna)	290	mikro-g/m3
AMP Veliki vrh	170	mikro-g/m3
AMP Veliki vrh	230	mikro-g/m3
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOUEIN PROSTOR
MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACiJE S02 od 18. januarja do 24. januarja 1999
ŠOŠTANJ TOPOLŠICA VELIKI VRH ZAVODNJE VELENJE GRAŠK^G. ŠKALE
28. janaurja 1999	OBVESCEVALEC	NAS vas 19
		
mali OGLASI
APARATI IN STROJI
KAMKORDER SHARP C 670,
prodam za 35.000,00 SIT. Telefon 041-637-322.
POMIVALNISTROJ GORENJE, (2
obroka), zelo ugodno prodam. Telefon 893-734. DV0REDNI PLETILNI STROJ na kartice, Brother KH 260, z veliko dodatne opreme, ugodno prodam. Telefon 856-906. MOTOKULTIVATOR MUTA z grebenom in koso 120 cm, odlično ohranjen, prodam za 110.000,00 SIT. Telefon 863-930. TRAKTORSKO PRIKOLICO TEHNOSTROJ, nosilnost tri tone, prodam. Telefon 882-710.
KUPIM
PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO, po
možnosti litoželezno, kupim. Telefon 063-778-426.
KUPIM SMUČI, 180 cm, z vezmi in pancerji št. 42. Telefon 857-561.
POSESTI
GARAŽ0 V Š0ŠTANJU, prodam. Telefon 881-648, zvečer. ZAZIDLJIVO PARCELO v centru Vinske Gore, prodamo. Telefon 708-010, po 16. uri.
MANJŠO HIŠO na območju Velenja, kupim. Telefon 851-123. HIŠ0,1 ha zemlje, parcele, Lom-Topolšica, prodam. Telefon 483-735.
TRAVNIK V RAVNINI, 50 arov, Šentilj pri Velenju, prodam. Telefon 701-261.
RAZNO PRODAM
KVALITETNO KRMO PROOAM.
Telefon 863-376.
D0MAČE ŽGANJE, kislo zelje in beli luščeni fižol, ugodno prodam. Telefon 857-459.
STAREJŠI PRTLJAŽNIK (za Golf, jugo ali 101), malo rabljen, prodam. Telefon 850-103. BIVALNO GRADBENO UTO, vrtno utico in prenosni električni razdelilec 380/220 V z avtomatskimi varovalka-mi in zaščitnim stikalom, prodam. Cene po dogovoru. Ogled možen vsak dan. Telefon 041-615-023. SLADKO SENO, prodam. Telefon 881-763.
HLEVSKIGNOJ, jabolka, žganje in jabolčnik, prodamo. Telefon 863-234.
DOMAČE VINO, šmarnica, izabela, prodam. Telefon: 888-594. BELO IN RDEČE VINO, žlahtnih sort in domačo slivovko, prodam. Telefon 763-238.
STANOVAN. OPREMA
NOVO LEŽIŠČE, ugodno prodam. Telefon 858-369.
KUHINJO, DNEVNO SOBO, spalnico ter štedilnik, hladilnik in zamrzoval-no skrinjo, prodam. Telefon 856-513.
STANOVANJSKO OPREMO in
gospodinjske aparate ugodno prodam. Telefon 041/741-147.
STORITVE
lastnik, prevoženih 40.000 km, garažiran, zelo lepo ohranjen, prodam. Telefon 861-471. JUGO 45, dobro ohranjen, 28.900 km, prva lastnica, garažiran, prodam. Cena po dogovoru. Telefon
856-674.
GOLF 2 CL, 1986, nemki metalik, lita platišča, prodam za 290.000 SIT. Telefon 865-086. RENAULT 5 CAMPUS, letnik 90, prevoženih 63.000 km, prodam. Telefon 885-632.
FIAT PANDA 4x4, letnik 94, rdeče barve, garažiran, prodam. Telefon
857-456.
ZAPOSLITVE
ZAPOSLIM VOZNIKA z B kategorijo, za pogodbeno delo. Telefon 041-632-206, 863-313. ČEIMATE AVTOMOBIL in veselje do dela naterenu, pokličite 881-793. Ponujam vam dobro plačano delo.
ŽIVALI
DOMAČE ZAJCE PRODAMO in
podarimo morske prašičke. Telefon 888-562.
PUJSKE, težke 25 kg, prodam. Telefon 881-764.
BAGAT - SINGER SERVIS.
Telefon 718-458.
STANOVANJA
V VELENJU ODDAM v najem trosobno stanovanje, na Tomšičevi 9. Telefon 850-039. STANOVANJE V PRIVATNI HIŠI
oddam brezplačno, starejši, resni gospe, za pomoč v gospodinjstvu in družbo. Prednost imajo tiste z vozniškim izpitom. Telefon 856-674.
VOZILA
RENAULT19,1,4 RT, letnik 94, prvi
AKCIJSKA PRODAJA MLADIH,
rjavih kokoši nesnic, starih 6 mesecev, ki že nesejo, bo v nedeljo 31.1. od 8. do 8.30 v Šaleku pri cerkvi. Telefon 0602-61-202.
JAGENČKE ZA ZAKOL, prodam.
Telefon 892-185.
JAGENČKE ZA ZAKOL, prodam.
Telefon 864-865.
DVA ŽREBIČKA, prodam. Telefon
850-918.
TELICO SIVKO, 120 kg in pse-sibirski huski, prodam. Telefon 886-026.
KUPIM TELETA, starega 10 do 14 dni. Telefon 885-485.
V SPOMIN
Boteč je spomin na 18. januar, ker mineva leto dni, odkar se je komaj v 23 letu ustavilo Tvoje srce, naš ljubljeni sin, brat in svak
Ne morem iz zemlje,
kot drobna semena,
da zopet bi segli si
v tople dlani.
Ne morem.
Med nami je skrinja
in le sveča ljubezni visoko gori.
(I. Gruden)
ALES GROBELNIK
iz Stantetove 4 v Velenju
Grenka je resnica, da Te nikoli več ne bomo videli, ne slišali, niti čutili stiska Tvojih pridnih rok. Tako tiho, žalostno in boleče je ob Tvojem mnogo preranem grobu.
Tvoji najdražji: mami, brat Iztok ter ostali sorodniki.
ZAHVALA
V neizmerni žalosti sporočamo, da nas je mnogo prezgodaj po hudi bolezni zapustil naš ljubi in skrbni mož, oče, stari oče, tast, brat, svak in stric
Ostalo grenko je spoznanje, to je resnica, niso sanje, da te nazaj nič več ne bo, ker si za vedno vzel slovo. Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat hvala 71. Dobrota Tvojega srca, nikdarne bo pozabljena.
IVANLESJAK
24. 6.1931 - 20.1.1999 iz Lipja
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, denarno pomoč, darovano cvetje, sveče in spominske maše. Iskreno se zahvaljujemo za pomoč v najtežjih trenutkih družinam Lešnik, Hriberšek in Lemež. Hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem cerkvenega pevskega zbora in pevcem moškega pevskega zbora za odpete žalostinke, gospodu Usaiju za pogrebne storitve, rudarski godbi, govornikoma za poslovilne besede, praporščakom in
gospodu dr. Ivanu Zupancu za lajšanje bolečin. Zahvaljujemo se tudi kolektivu Premogovnika Velenje, sodelavcem iz Elektroremonta in sodelavcem Banke Velenje,
ekspozitura Rudarska. Vsem še enkrat hvala, da ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, kar nam je dokaz, da ste ga spoštovali in imeli radi.
Žalujoči: žena Marija, sinjani, hčerkijožica z družino in Tatjana.
male OGLASE in ZAHVALE sprejemamo do ponedeljka, do 16. ure.
s: 898 17 51
POSLOVflOPOSREDNIŠTVO
ODKUP DELNICIN SPREJEM BORZNIH NAROČIL
Poslovalnica Velenje Foitova 2, tel.: 063/855-088
KUPIM0: GARS0NJER0 •ENOSOBNO STAN0VANJE D01. NADSTR0PJA .STAR0 HIŠO V STAREM DELU MESTA ŠTIRISOBNO STAN0VANJE PRODAMO: VEĆ HIŠ V VELENJUIN 0K0LICI .EN0S0BN0 STANOVANJE NA G0RIŠKI ,DV0S0BNA STANOVANJA NA STANTET0VI, E0IT0VITER NAG0RICI, 54M2ZZDRUŽEN0 KUHINJ0IN DNEVN0 ■TRISOBNA STANOVANJA: KARDELJEV TRG, STANTETOVA, KOŽEUSKEGA U., EOITOVA, Š0ŠTANJ, ZREČE.
063/ 861-835,0609/ 624-775,041/620-269
24URNADAN
IRIS VAM V ZAHVALO, DA STE NAM ZAUPALI ^ PODARIMO ŽARNIVENČEK V VREDNOSTl I	10.000 SIT.
IEL.: 0G3 / 853-727, GSM: 041 /682 - 369
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho pristopite. Rad živel sem, verjemite, zato le mir mi zaželite.
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je zapustil dragi oče, stric in brat
ANTON REZONIČNIK
iz Belih Vod 1930 - 1999
Zahvaljujemo se osebju Doma za varstvo odraslih, Čebelarskemu društvu, gospodu Kvartiču za opravljen obred, govorniku gospodu Ivu Drevu, upokojencem in
pogrebni službi Morana iz Pariželj. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in zanj darovali sveče in cvetje.
Žalujoči: sin Dani in Belovoškovi.
Ko med vami sem živela, z vami pesmice sem pela, naj spomin ostane še naprej, ko boste stopili h gomili tej.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube mame, stare mame, prababice, tete in botre
ANGELE ŠPITAL
STROPNIKOVE MAME iz Šaleka rojene Meža 8. 2.1909 - 15.1.1999
se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, nam ustno in pisno izrazili tiho sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in
za cerkev. Hvala prim. dr. Fijavžu za dolgoletno zdravljenje, pevcem DU, cerkvenim pevcem, praporščakom, govornikom, gospe Ivanki Meža, gospodu Semetu, gospodu žup-niku Vehovaiju za tako globoke in tolažilne besede, vsem duhovnikom za lepo opravljen pogrebni obred in darovano sveto mašo. Hvala pogrebni službi Tišina in vsem, ki ste ob njenem grobu postali in ji poklonili trenutke spoštljive tišine in molitve.
Sin Ciril in hči Mira z družinama, devet vnukov in osem pravnukov.
ZAHVALA
V boju z dolgo in težko boleznijo je omagal in nas zapustil dragi mož in oče
STANISLA VLESJAK
iz Vinske Gore 27. 4.1945 - 20.1.1999
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem ostalim znancem, ki ste darovali cvetje, sveče ter svete maše, izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala zdravstvenemu osebju Bolnišnice Celje. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, govorniku, pevcem, godbi in izvajalcu Tišine. Hvala tudi kolektivu Gorenja in 8. d razredu O.Š. Gorica. Hvala pogrebni stužbi Usar za skrbno organizacijo zadnjega slovesa.
Žalujoči: žena Zofka, hči Majda, sinovijože, Marko, Stanko, brat Franc ter nečaka Slavko in Tatjana.
Sportniki leta 1998
Katarina, Bekim, NK Rudar, Janez,
Sportna zveza Velenje in uredništvi Našega časa ter Radia Velenje so v petek na svečanosti v velenjski Beli dvorani s plaketami in kri-stalnimi pokali nagradili ti-ste, ki so se v minulem letu še posebej izkazali na te-niških igriščih, atletskih ste-zah, travnatih površinah in drugih tekmovališčih doma, pa tudi v tujini. Tudi letos je najboljše izbirala po-sebna komisija, ki deluje pri pred-sedstvu velenjske športne zveze, na podlagi predlogov iz posamez-nih klubov oziroma društev. In podobno kot lani, tudi letos vse do razglasitve ni bilo znano, kdo si je prislužil besedico NAJ kot šport-nica, športnik in ekipa. Za vse tri skupine so nominirali po tri kan-didate, člani komisije so med nji-
mi izbrali najboljšega, njegovo ime pa izdali šele na prireditvi. Za najboljšo športnico leta 1998 so razglasili Katarino Srebotnik, ki je med drugim lani zmagala v mla-dinskem delu slovitega turnirja v Wimbledonu, na mednarodnih turnirjih osvojila 7 posamičnih zmag in kar 14 v dvojicah, v kate-goriji mladink do 18 let je druga na svetovni lestvici, v igri dvojic pa na 58. mestu na svetovni lestvici teniških profesionalk. To je že njen drugi naslov, konkurirali pa sta ji atlctinja Jolanda Čeplak in igralka skvaša Petra Vihar. Za najboljšega športnika so raz-glasili Bekima Bahtirija, stalne-ga člana državne reprezentance, državnega rekorderja v tcku na 1500 metrov in na 1 miljo in več-kratnega državnega ter pokalne-ga prvaka. Tekmeca je imel v prav tako atletu Alešu Škobernetu in
smučarskemu skakalcu Rolandu Kaligaru, za najboljšo ekipo pa NK Rudar, ki je lani praznoval 50 - letnico, bil zmagovalec sloven-skega pokala, v državnem prvens-tvu pa je osvojil 6. mesto; nomini-rana pa sta bila še RK Gorenje in AK Velenje.
Sportnici, športniku in ekipi sta predsednik Športne zveze Vele-nje Jože Kavtičnik in direktor podjetja Naš čas Boris Zakošek podelila velike kristalne pokale, preostali nominiranci pa so dobi-li male. Velik kristalni pokal je prejel tudi najboljši invalid šport-nik Janez Hudej, ki že vrsto let nastopa na največjih svetovnih tekmovanjih, lani je na svetovnem prvenstvu osvojil bronasto meda-ljo, nastopil je tudi že na dveh olimpijskih igrah paraplegi-kov;kot najboljša osnovna šola v pošolski dejavnosti pa je priznanje
prejela OŠ Livada, katere učenci dosegajo največje uspehe v atleti-ki in košarki, med drugim 2. me-sto v državi v atletiki ter prvo, tret-jc in četrto mesto v košarki. Sportna zveza je podelila tudi pla-kete za uspešno in večletno delo v klubih in društvih ter za izjem-ne dosežke posameznih športni-kov.
Zlate plakete (30 in večletno delo) so prejeli Magda Žist (Pla-ninsko društvo Velenje), Viktor Poznič (Atletski klub Velenje), Franc Plaskan (Rokometni klub
Za Katarino tudi bralci Našega časa V minulem letu ste svojega športnika ali športnico vsak mesec izbirali tudi bralci Našega časa. Izbrali ste jih de-set, čeprav ima leto 12 mesecev, kaj-ti kar trikrat - aprila, maja in novem-bra, ste največ glasov poslali za Katarino Srebotnik. Naša odlična mla-da teniška igralka je s tem postala tudi najboljša športnica za leto 1998 po izbiri vas, bralci Našega časa. Od-govorni urednik Stane Vovk ji je v va-šem imenu in v imenu uredništva po-delil lepo kristalno vazo. Naj dodamo, da bomo tudi letos na podoben način izbirali najboljšo šport-nico ali športnika, prvi kupon bomo objavili v prvi februarski številki.
2. mednarodno prvenstvo Velenja
Zmaga Ignjatoviču, Jure med osmerico
Namiznoteniški klub ERA Tempo in ŠRZ Rdeča dvo-rana sta uspešno izvedla 2. mednarodno odprto pr-venstvo Velenja v namiznem tenisu za moške. To je bila letos največja namiznote-niški prireditev v Sloveniji, tudi z zavidljivim nagradnim skladom 800.000 tolarjev, ki so jih skupaj s praktičnimi nagradami prispevali števil-ni ugledni pokrovitelji. Velenjski organizatorji so zahtev-no nalogo odlično opravili, celod-nevno sobotno tekmovanje pa je ljubiteljem športa in namiznega tenisa še posebej, ponudilo do-volj užitkov ob lepih in zanimivih igrah.
V soboto dopoldne je 64 prijavlje-nih igralcev odigralo kvalifikaci-je. Na veselje gostiteljev so se med 32 najboljših uvrstili štirje igralci velenjskega kluba ERA Tempo in sicer Damijan in Tadej Vodušek ter Uroš in Jure Slatinšek, ob tem je bil Jure presenetljivo celo naj-boljši v svoji skupini. V šestnajsti-ni finala so nato izpadli Damijan Vodušek z 0:2 (-12, -16) s Škafar-jem, Tadeja Voduška je z 2:0 (9, 12) premagal Kitajec Xu Chi, Uroša Slatinška pa Plohl prav tako z 2:0 (18,19). Uspešnejši je bil Jure Slatinšek, ki je najprej premagal Horvata z 2:1 (17, -24, 10), nato uveljavljenega Štefana Horvata prav tako z 2.1 (-11, 15, 19) in se uvrstil med osem naj-boljših, v četrtfinalu pa je klonil proti Kitajcu Shi Gangu z 0:2 (-14, -14). Po lepih bojih sta se v fina-
le uvrstila madžarski reprezen-tant Vitsek in eden najboljših slo-venskih igralcev Saša Ignjatovič, ki je potrdil odlično formo in zmagal z 2:1 (14,-14, 12). Na popoldanski uradni otvoritvi tekmovanja sta vse prisotne poz-dravila župan Mestne Občine Ve-lenje Srečko Meh in predsednik častnega organizacijskega odbora ter minister za šolstvo dr. Slavko Gaber, ki je prvenstvo tudi urad-no odprl, častni gost prirediteljev pa je bil začetnik namiznega teni-sa v Slovenije dr. Janez Nemec. Gostje tekmovanja so bili tudi proslavljeni igralci Dragutin Šur-bek ter Edvard Vecko in Dragan Nišavič, ki sta gledalcem predsta-vila svoje mojstrovine. Velenjski organizatoiji so tekmo-vanje izvedli v zadovoljstvo vseh, načrtujejo že naslednje izvedbe odprtega prvenstva, obstaja pa
tudi možnost, da jim bo Namizno-teniška zveza Slovenije zaupala izvedbo mednarodnega odprtega prvenstva Slovenije. Minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber: "Namizni tenis se v Sloveniji bori za enakovredno mesto med ostalimi športnimi pa-nogami. Drugo mednarodno pr-venstvo Velenja je pomemben prispevek k iskanju tega prostora,
organizacija je bila odlična, boji zanimivi in kakovostni, tudi precej gledalcev se je zbralo. Prizadeva-nja velenjskih organizatorjev je treba pohvaliti, sam pa jim želim dobro izvedbo tretjega in vseh na-slednjih mednarodnih prven-stev."
MjP, foto: vos
Gorenje); srebrni plaketi (25 let): Andrej Kuzman (Planinsko druš-tvo Velenje) in Fric Šumah (Športno društvo Škale - Hrasto-vec); bronasto plaketo (15 in več let): Dušan Borovnik (Karate klub Velenje); plaketi športne zve-ze za tekmovalne dosežke pa so podelili atletinji Slavi Poznič, evropski dvoranski prvakinji v teku na 2000 metrov z ovirami, in atletu Janku Podgoršku. dr-žavnemu rekordeiju na 2000 me-trov in pokalnemu prvaku Slove-nije na 3000 metrov z ovirami.
Pred slovesno razglasitvijo naj boljših športnikov je izbor obraa ložil predsednik komisije dr. E» gen Dervarič, nekaj slovesnil mislih je spregovoril o tem šport nem prazniku predsednik Šport ne zveze Velenje Jože Kavtičnik, v imenu župana Mestne občim Velenje Srečka Meha pa je vsen nagrajencem čestital podžupan ii poslanec v Državnem zboru Bojai Kontič.
UjP, vos, fotografije: S. ZakošeI
Lep kristalni pokal Janezu Hudeju iz rok Jožeta Kavtičnike
3
m ^
Unikatne pokale so v izbranih ekip prejeli <od leve proti de sni) mag. Dario Pungartnik za AK Velenje. Rudarjev (ekipa leta 98) kapetan Mladen Dabanovič in kapetan Gorenja Borut Plaskan
Srečanje učencev prve povojne generacije
Šmartno ob Paki, 23. januaija - Nikoli ni za nič prepozno, trdi eden od pregovorov. Da to drži, so dokazali udeleženci zani-i mivega srečanja v gostišču Malus v Šmartnem ob Paki. Tu so se namreč srečali "učenci", ki so začeli šolanje na osnov-ni šoli v Šmartnem ob Paki v šolskem letu 1946/47, ali kot je po-vedala ena od organizatoric srečanja Pavla Letonja, "prva povojna generacija otrok, ki je končala takratno sedemletko. Nikoli se do sedaj še nismo srečali in že po uvodnih trenutkih smo si zaželeli, da bi to še kdaj ponovili." Pobudnika srečanja sta bila Milan Rogel in Jože Goričnik, od 63 vabljenih pa se jih je vabilu odzvalo 33. Danes od 59 do 63 let stari gospe in gospodje so v kraj osnovnega šolanja prišli sko-raj iz cele Slovenije, tudi iz Avstrije in Nemčije. Od štirih uči-telji, ki so takrat poučevali na šoli, sta dva zanimiv večer z nji-mi tudi preživela: Drago Šabac in Ivanka Prašnikar. Oba sta jih; tudi učila.
Da ne bi pozabili, za kakšno srečanje gre, jih je vseskozi spo-minjala zelena šolska tabla. Melodija zvonca, ki je v njihovih mla-dih letih oznanjala začetek pouka, pa je tokrat zaznamovala čas za zdravico. O čem so pomenkovali? Najbrž so si imeli veliko: povedati, saj so se na nek način na novo spoznavali. In da čas. takrat, ko je lepo, prehitro teče, so nekateri med njimi ponov-| no uvideli v poznih jutranjih urah naslednjega dne.
mtP