q^©Oo@
L. XI. 7 EL VOCERO DE LA CULTURA ESLOVENA 15. 5. 1964
SREDNJEVEŠKA SKULPTURA NA SLOVENSKEM
Zgodovina slovenske umetnosti ni bila še dosti na programih naših kulturnih večerov in še kolikor je bila, je bila le bolj mimogrede. Nas eden se tukaj, na drugem koncu sveta, ne more prav ukvarjati s problemi naše domače umetnostne zgodovine, ker tak temeljit študij nujno zahteva neposreden stik s spomeniki. Poleg tega hočejo tukajšnji ustvarjalci delati nekaj novega, sodobnega in jih čimdalje manj zanima, kako so njihovi pradedje ustvarjali pred mnogimi sto-letji.
Srednjeveška umetnost, slikarska in kiparska, je sicer dajala tudi novim slovenskim ustvarjalcem močne vzpodbude, zlasti ekspresionistom, čeprav so le-ti ogočeno odklanjali ne le odvisnost od nje, ampak tu,di njeno poznanje, da bi jih kdo morda nte označil po krivici za plagiatorje.
A vidi se mi danes ponovno za Slovence v novem svetu pomembno, da se morejo potrkati na prša, češ da je bila njihova umetnost že trdno v zapadnoevropskem umetnostnem snovanju zasidrana, ko tega novega sveta beli človek še prestopil ni in je bila ta umetnost kolikor jo je sploh bilo, čisto nekaj drugega kot pri nas v Evropi. In če se ceio med Južnimi Amlerikanci najde včasih umetnik, ki hoče nasloniti svoje umetnostno snovanje na prastaro ameriško tradicijo, koliko bolj se more Slovenec nasloniti na svojo umetnostno preteklost!
Da sem si izbral za svoje prvo umetnostno-zgodovinsko predavanje baš srednjeveško skulpturo na Slovenskem, mi je dala pobudo nova res odlična knjiga o tej materiji, ki jo je napisal dr. Emilijan Cevc. On ima zaslugo, da je gradivo danes pregledano, čeprav bi človek mislil, da bi moralo biti zaradi svoje relativne maloštevilnosti pregledano že prej. A ni bi'o tako. Jaz osebno sem se s to snovjo pri svojih umetnostno-topografskih delih precej pečal, pa takrat slika tega kiparstva nikakor ni bila še pregledana, kaj šele jasna. ^
Na prvem letošnjem kulturnem večeru bom pred poslušavci in gledavci skušal to sliko razgrniti in jim pokazati veličino slovenskega kulturnega dela vsaj v eni stroki že pred mnogimi stoletji.
Skioptične slike za to predavanje je izdelal naš prijatelj g. Marijan Šuštaršič, ki mu gre vsa zahvala!	M. M.
JUBILEJNA ZBIRKA
Duhovne vrednote ohranjajo sodobnemu človeštvu vero in zaupanje. Slovenska kulturna akcija je deset let skušala duhovne temelje slovenstva krepiti in jih ohranjati na dostojni višini. Optimizem in vera sodelavcev sta premagovala, ovire in težave in dokazala pravilnost poti in namenov. Jubilej SKA pa ni samo naš jubilej, ampak je jubilej vseh, ki so s svojo dobro voljo ohranjali naše delo in nas podpirali, še bolj pa razumeli tudi ob tej uri, ko se na pragu drugega desetletja obračamo nanje s prošnjo za JUBILEJNI DAR!
Darovali so: č. g. Jože GUŠTIN, Capital, 2000. pesov; g. dr. Franc BAJLEC, Don Bosco, 2000,— pesov; g. prof. Milan LANGUS, Capital, 2000.— pesov; g. Jože MAVRIČ, Villa Li-bertad, San Martin, 2000.— pesov; č. g. dr. Franc RODE, Pariš, 2000.— pesov; g. ing. Bine MOZETIČ, London, 2000.— pesov; g. Ivan BUKOVEC, J. L. Suarez, 2000,— pesov; č. g. Jože FER-KULJ, ZDA, 20.— dolarjev; g. Ivan BRECELJ, Castelar, 2000.— pesov.
Vsem najlepša hvala! — Uprava SKA.
(Dar: za Argentino 2000.— pesov in za ostale države 20.— dolarjev je možno plačevati tudi v obrokih. Darovavci bodo prejeli umetniško darilo s posebnim posvetilom.)
SLOVENSKA LITERATURA V LEKSIKONU
„DIE WELTLITERATUR“
Založba bratov Hollinek je na Dunaju izdala biografski leksikon f/Die Weltliteratur“. Knjiga je izšla v treh delih od 1951 do 1964. V prvem delu so obdelani Aškerc, Cankar, Gregorčič, Jurčič, Kersenik, Kette, Kozak Juš, Kranjec Miško, Levstik Fran, Prešeren, Prežihov Voranc, Prijatelj Ivan, Tavčar Ivan in Župančič Oton. Že iz izbire se vidi, da je sestavljevalec pripadal krogom blizu režimu v domovini, ko ni navedel niti enega avtorja katoliške smeri. To pomanjkljivost deloma rešuje sumarični pregled slovenskega slovstva v tretjem delu pod naslovom Slovvenische Literatur z naslednjimi oznakami obdobij: Od začetkov do pro-svetljenstva, Narodno prebujanje. Moderna, Od 1918 do sedanjosti. Ta pregled je dokaj informativen, zgoščen in za tako enciklopedijo kar dostojno predstavlja slovensko književnost. Ob koncu tega pregleda je dodana obsežna bibliografija. Podatki so večinoma iz Slovenskega biografskega leksikona, deloma pa so vzeti tudi iz čeških priročnikov o nrjši literaturi. Opazno je, da je dosti bolj popolen pregled srbske književnosti. Pri Slovencih so izpuščeni taki pisatelji kot so Meško, Finžgar, Pregelj, Majcen, Gradnik, Kosovel, ki jih pa avtor ponekod sicer navaja v splošnem pregledu. Avtor tudi ne ve za delavnost slovenske književnosti v emigraciji. — Urednik slovanskih literatur je dr. H. Emmer, kateremu so pomagali dr. R. Forst-Battaglia, dr. Piuk, dr. Stoeckl in dr. Th. v. Eckhardt.
Prvi kulturni večer bo v soboto dne 23. maja 1964 ob 19. uri v dvorani Bullrich, Sarandi 41. Predaval bo g-. Marijan Marolt:
SREDNJEVEŠKA SKULPTURA NA SLOVENSKEM
Začetek točno, ker je pozneje tam še druga prireditev.
*
V TISKU : MEDDOBJE, VIII. štev. 3-4 o kr. 120 str.
*
V PRIPRAVI:
Karel M A U S E R LJUDJE POD BIČEM, II. del okr. 360 str.
PORAVNAJTE NAROČNINO ZA Vlil. LETNIK
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA Likovni odsek
Prvi kulturni večer bo v soboto dne 23. maja ob 19. uri v dvorani Bullrich, Sarandi 41, Capital.
Predaval bo g. Marijan MAROLT
SREDNJEVEŠKA SKULPTURA NA SLOVENSKEM
Ker bo po našem večeru v isti dvorani še ena prireditev, bo začetek točno ob napovedani uri. — Prostovoljne prispevke za stroške, ob vhodu, vljudno prosimo.
kroniko
OBČNI ZBOR SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE
—• Redna skupščina Slovenske kulturne akcije, ki se vrši vsake dve leti, je bila v soboto dne 9. maja 1964 v prostorih SKA na Ramon Falcon 4158. Predsednik Ruda Jur-čec j|e začel občni zbor s pozdravom vsem navzočim in z besedami zahvale vsem, ki so deset let sodelovali pri publikacijah, na kulturnih večerih in prireditvah. Zahvala gre predvsem mecenom in podpornikom, zvestim naročnikom, poverjenikom in prijateljem! Razmahu ustanove je mnogo pripomogla Slovenska tiskovna družba Editorial Baraga, posebno hvalo smo dolžni vodstvu Slov. hiše, ki nas je letos sprejela pod svojo streho. Našim publikacijam so posvečali posebno ljubezen poverjeniki v inozemstvu in v Argentini in v veliko upanje nam je zanimanje mladine za naše publikacije in slovensko kulturno delo. Iz vsega srca jim želimo mnogo uspehov, polni hvaležnosti!
Sledila so poročila gg. odbornikov, ki bodo v posebnih pregledih objavljena tekom leta, nakar so za odseke podali poročila :prof. Alojzij Geržinič (glasbeni), Nikolaj Jeločnik (gledališki), dr. Tine Debeljak (literarni), Marijan Marolt (likovni in zgodovinski) ; za knjižno zbirko je poročal urednik dr. Tine Debeljak, Ruda Jurčec pa za uredništvi Med-dobja in Glasa. Po debati o poročilih je bil za novo poslovno dobo potrjen dosedanji odbor: predsednik Ruda Jurčec, podpredsednik dr. Tine Debeljak, podpredsednik prof. Alojzij Geržinič, tajnik Marijan Marolt, odbornik Božo Fink.
Sledil je razgovor o Umetniškem večeru za proslavo desetletnice in o olajšavah za podrobno delo članov in prijateljev.
— ZA TISKOVNI SKLAD GLASA so darovali: g. dr. Anton Šimenc, San Justo, 300.— pesov; g. Ivan Brecelj, Castelar, 350.— pesov; g. Franc Jager, Lanus, 100.— pesov; g. Štajerec iz Švedske", 1399.—• pesov; č. g. Franc Rode, Pariš, 637.60 pesov; ga. Ema Blejec, Ramos Mejia, 150.— pesov. — Vsem iskrena hvala!
— Ko ga. Brodnikova, lastnica „Familie“, končuje s trgovino v Clevelandu, ji Slovenska kulturna akcija izreka prisrčno zahvalo za dolgoletno poverjeništvo. Bog ji povrni obilo!
ebrasi in abserje
MIMO OVIR NAPREJ
Na redni skupščini je predsednik Ruda Jurčec podal naslednje misli:
Spoštovane dame in gospodje,
deset let je mimo. Začenjamo šesto redno skupščino Slovenske kulturne akcije. Bogu gre vsa hvala, da nas je s tolikšno ljubeznijo spremljal na vsej poti. Če smo danes tukaj s tolikšnim pozitivnim zaključkom, tedaj to gotovo ni plod naših slabotnih rok in šibkih namenov, ampak je dokaz božje milosti, ki je naklonila svoj blagoslov. Ponižno se zatecimo v hvaležnost, ki naj bo hkrati nov, dobrotljiv vrelec za delo v novem desetletju. Ne smemo in ne moremo tajiti božjega spremstva. Ob tem spoznanju moremo z veliko vero ugotoviti, da so nam odprta vsa vrata za delo v bodočnosti.
Smo ljudje, polni slabosti in pomankljivosti. Po desetih letih nas je manj, glavno delo sloni vedno na istih, mogli bi se zateči v izgovor, opravičilo, da smemo biti utrujeni, mogoče celo zagrenjeni. Naše delo ponekod še vedno ne najde pravega razumevanja, še vedno se moramo boriti s finančnimi težavami. Še vedno je mnogo kulturnih delavcev, ki se nam ne priključijo.
Optimizem pa smo črpali iz spoznanja, da delamo prav in da hočemo samo eno: biti koristni slovenski skupnosti. Veliko polje smo že izčrpali, mnogo še ostaja nalog. Hitimo nasproti časom, ko bo optimizmu treba dodati še večjo kupo požrtvovalnosti, pred nami raste križ, z ljubeznijo prepleten in njega rast se bo dvigala, širila. Kajti značilnost našega časa je, da sle obzorja silno širijo, raztezajo se s hitrostjo neblin. Ne hite proti nam, nam nasproti, ampak so obrnjene proč od nas v vesolje. Ali bomo imeli dovolj razsežna pljuča, dovolj bogate oči, dovolj ponižno srce, da nam ne bo počilo, ko bomo zrli, kako se širijo templji lepote, znanosti in umetnosti.
Pravkar sem prebral spomine člana akademije Julesa Ro-maina. Med drugim popisuje nastanek cele verige svojih romanov Les Hommes de Bonne Volonte (26 knjig). Leta 1923 se
— Že tri leta vodi amatersko gledališko družino La Pausa v Caserosu Slovenec g. Frido Beznik. Kot igralec je večkrat nastopil na naših odrih; tudi je sodeloval pri predstavah gledališkega odseka Slovenske kulturne akcije. — S svojo skupino je naštudiral dramo Javni tožilec znanega dunajskega avtorja Hoch-walderja, v kateri je tudi igral glavno vlogo. Njegova skupina se je tudi s to igro udeležila tekmovanja amaterskih gledališč, ki ga je priredilo gledališče Florencio Sanchez v Buenos Airesu, žirija je njegovo izvedbo priznala za najboljšo, pa tudi njegovo podajanje glavne vloge so kritiki zelo pohvalili. Omenjeno gledališče je njegovi kot najboljši skupini ponudilo na razpolago svoje prostore za ponovitev drame pred širšo publiko.
— Slušateljica univerze v Avstriji gdč. N. N. nam piše: „Spo-štovani, dragi! — Kadarkoli prebiram Vaš Glas, si želim, da bi Vam mogla na nek način se ska-zati hvaležna za vse, kar mi tako zvesto posredujete, ne da bi Vam za to prispevala vsaj belič. Še vedno s|em študent, a naj Vam iz hvaležnega srca vsaj zagotovim, da mojega dolga ne bom pozabila. Vem, da nisem dolžna samo denarja! Storila bom vse, kar je v
moji moči. Rada bi sledila Vašf mu zgledu. Vaše delo res občudi) ; jem. Želim, da bi se moje iskren' želje uresničile in bi Vam bilo v? pomnoženo poplačano! V hvab žnosti, vdana."
— Poljski komunistični tedni) „Kultura“ je 3. 4. 1964 odgovor' — dosti zmerno — na protest, 1* ga je štiriintrideset poljskih pis^ teljev in univerzitetnih profesor jev poslalo marca predsednik vlade Jožefu Cyrankiewiczu zope vladno cenzuro in kontrolo kultu) ne dejavnosti. V članku „MeJ; svobode" revija izjavlja, da pol' ska kulturna politika nima nanb na zadovoljevati „utopičnih terjr tev“ pa absolutni svobodi, teinv) „zgodovinske potrebe naroda' „Sodimo, da tako ni mesta v n'1 rodu za dela in igre, ki njih id'-ološka in moralna vsebina nasph tuje socializmu".
— V začetku aprila se je i-vedelo v Varšavi, da je poljsk) vlada znižala za 20 % dodelite' papirja katoliškemu tedniku godnik Powscezny“, ki ga v sU glasju s katoliško hierarhijo izd®' ja družba „Znak“. Zategadelj JJj odslej naklada zmanjšana 50.000 na 40.000 izvodov. DV urednika tednika sta podpisal, protest štiriintridesetih" zope vladno kulturno politiko.
I
[
mu je porodila prva inspiracija, v tisočinki sekufnde je doživel in zajel ogromnost zamisli, sedel za pisalni stroj in začel pi-. sati: pet let je sestavljal načrt in napovedal tri knjige za leto 1929. Izšle so in rodila se je nova literarna šola: uninamizem. Skozi srce se je valil veletok, prihoda druge svetovne vojne ni predvideval, vendar so dela vključevala tudi to in kakor je napovedal, j,e 1. 1946 izšla zadnja 26. knjiga.
Bog umetnike, znanstvenike in kulturne ustvarjavce še posebno ljubi. Doživetje enkratne lepote jim pomnoži stokratno, umetniku naklanja, da se mu opojnost ustvarjavnosti ene sekunde razpreda v tisočkratnem obsegu — umetnik ustvarja v polnosti božje navzočnosti. To je tudi njegovo edino, največjfc plačilo.
Ustvarjavec, ki se takemu srečanju umika, svoje talente zakriva ali maliči, bo kmalu zaslišal Stvarnikov klic:
„Adam, kje si...?“
Vladar tega sveta nas bo begal z razkošjem materije, pred nami bo krilil s svojimi prividi in če se mu ne bomo vdali, nam bo skušal odvzeti svobodo. Posluževal se bo vseh slepil, tudi sile.
Česar nima ta svet, to imamo mi: smo sicer okorni, beraški in zelo nerodni hlapci... Smo pa posestniki svobode duha in nobena tiranija ga ne more zatreti. Zgodilo se bo, da se ho kdo zmedel in se zatekel v drobnost načrtičev in preplaha, češ, da je ponižnost isto kot prestrašenost, servilnost, strateško taktiziranje... Kdor bo na tej poti, se bo kmalu zadušil v tesnobi, počasi se bo sam zastrupljal.
Našo svobodo naj preveva vesela naravnanost v širino, zaupanje, optimizem, prezir za drobnjakartsvo. Ne bomo reševali samo sebe in Slovensko kulturno akcijo, ampak bomo skušali biti svetilnik reševanja bratov okoli sebe, upanje bratom V domovini.
Zahvala nam nalaga lepo poslanstvo: poslej ne glejmo nazaj, zavedajmo se, da smo v prvem desetletju svojo dolžnost v lepi meri izpolnili. Mirnih in srečnih oči zrimo v razkošje inspiracij, odpirajmo srce sadovom tihe ljubezni: odkriva neizmerna obzorja najlepših zvezd na vedno lepšem slovenskem nebu.
.7- P. Riquet S. J. je v pariškem „Cercle interallie" odgo-^arjal na vprašanje dramatika Dockhutha „Ali je Namestnik iz-dal“. v dokumentirani konferenci, . je obravnavala molk Pija XII., Je redovnik, ki je sam trpel v mtlerjevih kacetih, poudaril, da Pij XI., od 1937, od enciklike »Mit brennender Sorge“, ki jo je plavil kardinal Pacelli, večkrat obsodil rasizem in totalitarizem.
sli tema je povzel v svoji prvi encikliki „Summi pontificatus" Pij A .> ki je protestiral zoper pre-?anjanje Poljakov, zoper kršitev "elgijske in nizozemske nevtralnosti, in je pri Horthyju posredo-t> Za niadžarske Jude. Predavatelj je ugotovil, da je 'a slovesne izjave Pija XII. mar-1945, v kateri je zavrnil „na-Pnh rase in krvi“, nacistični te-or odgovoril z novim valom umo-rov. Zaključil je: „Ker se je naša j ancoska) rezistenca uveljavlja-n v popolnem soglasju z Rimom, nnshm, da bi jo zatajil in zatajil amega sebe, če bi molčal pred ttochhuthovo goljufijo."
•	. »Pravda" se je indirektno
kazila zoper podelitev Leninove nagrac]e Soljecinu s tem, da je priobčila med „pismi brav-r'JV ‘ sodbo, da novela „En dan J^ana Demisoviča" nima takšnih ^alitet, ki bi ji mogle zaslužiti
Leninovo nagrado, in da celo nihče ne bi smel predložiti Solje-cinove kandidature. S tem je verjetno sklenjena zelo razgibana javna debata, v kateri se je 30. januarja tudi „Pravda“ postavila za opisovavca stalinskih koncentracijskih taborišč. Tvardovskega „Novy mir" je izgubil pravdo s stalinističnim „Oktjabrom“ Koče-tova, ki nadaljuje s kritiko v slogu iz časa „osebnega kulta".
— Mesto Koeln je svojo letošnjo literarno nagrado podelilo pesniku in pisatelju Johannu Ur-zidilu. Daši se je rodil v Pragi; objavljal v nemščini, je sedaj ameriški državljan. Nagrada znaša 10.000 DMK. Do udora nacizma v Srednjo Evropo je živel v Pragi in je po prvi svetovni vojni pripadal praški pisateljski skupini Kafka — Werfel — Max Brod — Willy Hass. Najbolj znano je njegovo delo „Goethe in Bo-elimen", leta 1969 je napisal roman „Das grosse Halleluja", pred nekaj meseci pa je izšlo delo „Praški triptih".
— Balet moskovskega gledališča Boljšoj je odšel na daljše gostovanje po Nemčiji. V Stuttgartu bo izvajal isti spored, kakor med lanskim gostovanjem v ZDA. Glavna točka bo Čajkovskega „La-bodje jezero".
—	Prvi koncert v letošnji zimski sezoni ljudskih koncertov Državnega radijskega orkestra je dirigiral g. Drago Marijan Šijanec, Na sporedu so bila dela: Carlos Tuxen Bang, Koncert za štiri trobente in orkester (krstna izvedba); Rahmaninov, Rapsodija na Pagani-nijev motiv; Beethoven, Četrta simfonija in Riharda Wagnerja uvertura v opero Tann-haeuser. — Kritika je podčrtala velik uspeh dirigenta zlasti v izvedbi Beethovnove simfonije. — Pretekli mesec je Drago M. šijanec v Teatro Argentino v La Plati dirigiral Ba-chev Pasijon po Mateju in je napovedana ponovitev tudi v Buenos Airesu. Iskreno čestitamo !
—	Na spomlad 1. 1963 je v Ljubljani izšla pesniška zbirka Franceta Rožnika: Srečni utrinki. Zbirka je seveda izšla v samozaložbi, ker je avtor duhovnik — kartuzijanec v Pleterjah na Dolenjskem. Na koncu zbirke je objavljeno pismo Fr. S. Finžgarja v fak-similu, kjer se pesnik zahvaljuje za pesem, ki mu jo je posvetil za njegovo 92. obletnico. Zbirka vsebuje samo 21 pesmi. Samostansko ime pesnika je p. Hugo in ima za seboj zelo pisano življensko pot. Rodil se je 7. XI. 1897 v Horjulu pri Ljubljani, v Ameriko je odšel 1. 1920; srednjo šolo je opravil v Clevelandu, nakar je odšel v Chicago, kjer je postal pomožni urednik pri Ameriškem Slovencu. Službo je zapustil, ko je 1. 1932 postal jugoslovanski poslanik v Washingtonu dr. Leonid Pitamic; stopil je v službo pri poslaništvu. Služboval je tri leta in med delom opravil pravne študije. Ko je bil dr. Pitamic odstavljen, je odšel za advokata v San Antonio v Texasu, vendar kmalu zapustil Texas in ZDA in se vrnil domov, kjer je vstopil v Ljubljani v bogoslovje. Po teoloških študijah je vstopil v kartuzijanski samostan v Pletar-jah; redovnik je že 27 let. Obljublja še knjigo o svojih doživljajih po svetu.
—	Pariška Akademija moralnih in političnih ved je dne 24. novembra izbrala za uda filozofa in sociologa Raymonda Arona. Z R. Aronom je v častitljivo družbo vstopila generacija, ki se sedaj uveljavlja v francoskem javnem življenju. R. Aron je bil rojen v Parizu 14. marca 1. 1905. Že s svojo tezo „Uvod v filozofijo zgodovine" je vzbudil pozornost. Zaznamenjuje odklon od absolutnih sistemov 19. stoletja. V začetku tridesetih let je proučeval v Nemčiji nemško sociologijo in filozofijo zgodovine, zlasti Maxa Webera. Pa raznih srednješolskih službah je 1. 1939 postal docent na filozofski fakulteti v Toulousu. Med drugo svetovno vojsko se je pridružil v Londonu de Gaullu, ki mu je zaupal uredništvo svojega glasila „France libre". Po osvoboditvi je bil profesor na bivši „Ecole libre des Sciences politiques“ in na „Institut d’etudes politiques“. Hkrati je pisal uvodnike v „Com-bat", pa je junija 1. 1947 prestopil k Figaro-ju. Od leta 1956 je imel na Sorboni katedro za sociologijo, v College de France pa predava o sociologiji Evrope. V številnih knjigah in člankih obravnava filozofijo zgodovine, občo sociologijo, teorijo mednarodnih odnosov, kritiko ideologij, politično filozofijo, svetovni politični položaj.
DARUJTE
ZA SKLAD GLASA!
NOVI SEZNAM POVERJENIKOV SKA
ARGENTINA
Dr. Arko Vojko Giiemes 691 S. C. de Boriloche RIO NEGRO FCNGR
Bajuk Božidar 27 de Abril 739 CORDOBA
Prov. Cordoba FCGBM
Dušnopastirska pisarna Ramon Falcon 4158 CAPITAL
Hirschegger Rudi Francia 335 Estafeta PUNTIUO Mendoza FCGSM
Jan Lovro Slovenska vas REMEDIOS DE ESCALADA (LANUS) FCGR
Kocmur Marijan Foto “Liceo"
L. Alem 7$5 V. BALLESTER FCGBM
RAJER SIMON
Montevideo 451/IX?, ofic. 92 CAPITAL
Šušteršič Marijan General Vacca 988 HURLINGHAM FCGSM
Trpin Alojzij
Calle 2888, N? 2749
MIRAMAR
FCGR
BRAZILIJA
Rev. P. Ceglar Ludvik C. P. 182 SAO ROOUE S. P. Brasil
CHILE
Rev. S. Vincencija Kaplja Avenida Salvador 364 SANTIAGO DE CHILE
VENEZUELA
Rev. P. Janez Grilc Časa Parroguial Via Monedano 15 CHACAO (Edo Miranda) Venezuela
AVSTRALIJA
Rev. P. Bernard Ambrožič OFM 6, Wentworth St POINT PIPER (Sydney)
NSW — AUSTRALIA
U. S. A.
Ga. Gaber Ana 2215, So. Wood St CHICAGO 8, III.
U.S.A.
League of C. S. A. dr. Basaj^Jože 5733, Catalpa Ave Brooklyn 27, N. Y.
U.S.A.
Slovenska pisarna 6304, St. Clair Ave CLEVELAND 3, Ohio U.S.A.
Ing. Svetlič Dušan 1523, South, 7 th MILV/AUKEE 4, VVisc.
U.S.A.
KANADA
Ga. Kozina Renata Ml 150, Ashton,
VILLE ST. LAURENT, QUE Montreal, CANADA
SLOCANCEN Slovenska pisarna 618, Manning Ave TORONTO 4, Ont CANADA
FRANCIJA
Abbe dr. Čretnik Ignacij 4, Rue Sainf Fargeau PARIŠ XX.
France
ITALIJA
Rev. dr. Humar Kazimir Corte San lliario 7 GORIZIA
Libreria Catfolica Piazza Vittoria 11 GORIZIA
Prof. dr. M. Jevnikar Via Torrebianca 19 TRIESTE
Prof. Šah Mazimiliano Via Palestrino 8 TRIESTE
RUS ROMAN
Via Aurelia 338, Cint. 13 ROMA
NEMČIJA
Rev. Turk Ciril Mathildestr. 18 OBERHAUSEN — STERKRADE Deutschland
Dr. Trofenik Rudolf Buchezport, — Import, Elisabethstr. 18 MUNCHEN 13 Deutschland
ANGLIJA
Prof. Sekalec Fr.
1, Nursery Close, Monkhams Avenue VVOODVVORD GREEN Essez, England
Slovenska pisarna 62, Offley Rd London S. W. 9 England
AVSTRIJA
Družba sv. Mohorja Viktringerring 26 KLAGENFURT Karaten, Austria
DOMOVI V VELIKEM BUENOS AIRESU
Slovenska hiša
(SKA in Dušnopastirska p.)
Ramos Mejia
(Ga. Blejec Ema, Šušteršič Marijan) San Justo
(Oven Ivan)
San Martin
(Prof. Zupan Al.)
Lanus
(Jan Lovro, Glinšek Ignacij)
Direktna nakazila na SKA (čeke itd.) naslovite na ime: RODOLFO JURCEC Ramon Falcon 4158 BUENOS AIRES, ARGENTINA
— Slovenske knjige iz domovine morete naročiti pri agenciji BLED (Simon Bajer), Montevideo 451, p, 9 of. 92, BUENOS AIRES.
Cene so ljubljanske, preračunane v dolarje, in poštni stroški.
— Stravinski živi sedaj' v Los Angelesu, kj'er napoveduje novo kompozicijo: Elegija za predsednika John F. Kennedyja. Berlinski filharmoniji je obljubil, da bo
mogla delo prvič izvajati na svojem festivalu v septembru, kamor bi prišel in krstno izvedbo sam dirigiral.
— Mednarodne agencije komentirajo letošnjo štiristoletnico rojstva Shakespeara v toliki meri, kakor noben jubilej dosedaj. Med drugimi poročajo tudi o popularnosti Shakespeara v Jugoslaviji. Navajajo, da je Shakespeare zelo
priljubljen v Sloveniji, kjer so nekatera njegova dela, zlasti Hamlet, postala prave ljudske igre. Po mnenju slovenskih gledaliških zgodovinarjev se je modema doba slovenske gledališke umetnosti začela z deli Shakespeara. Prva predstava Shakespeara je bila v Celju in sicer leta 1870, ko so uprizorili Hamleta. Prva predstava Hamleta v Beogradu je bila šele leta 1884.
'GLAS" ureja Ruda Jurčec. Izdaja ga Slovemka kulturna akcija, Ramon Falcon 4158, Buenos Aires. Nakazila na ime Rodolfo Jurcec. Tiska tiskarna ' Baraga", Pedernera 3253, Buenos Aires.