Dušimo se v lastni razvadi
Na ta naslov, ki je bil lani objav-Ijen v Dnevniku. me je spomnila humana akcija študentov medicin-ske fakultete ii Sarajeva. naj bi ka-dilci v Jugoslaviji preživeli en sam dan brez prižgane cigarete. Zbudila se mi je trohica upanja, da bom ta dan mogoče le opazil katerega ka-diica, ki bo tuliko samozavestcn, da bo upošteval ta priporočila. Toda v delovnem in življenjskem ukolju in kakor sem slišal iz poročil javncga obveščanja. je omenjena ak H;. <i-živela popoln neuspeh. Nt. ddiUi tako ostajamo še naprej pravc i;iale »tarče« in »žrtve« te sodobnc nar-konunije.
Ker smo nekadilci v manjš.ii, se kmalu vsaka akcija v boju za čisto in zdravo okolje izjalovi. Ziiano pa je, da vsako leto za posledicami ka-jenja ugasne približno 700 življenj. Ce v delovnem prostoru človek želi opravljati svoje delovne naloge v čistem zraku in opozori kadilce na zakajevanje, te preprosto ignori-rajo ali pa celo izjavijo: »Če ti ni všeč, pa pojdi ven«. Torej imajo prednost kadilci, da morda še ob
\avi in klepetu spremenijo delovni piostor, ob zapravljanju dragoce-nega delovncga časa, v kadilnico, namesto da bi bil to zdrav delovni prostor. Mislim, da bi se morali o problemih, zaradi kajenja nezdra-vih delovnih prostorov kakor tudi življenjskega okolja. ukvarjati tudi zdravstvcna služba ter služba var-stva pri delu in v delovnem okolju. Prav dehivci v teh službah pa bi mo-rali dajati zgled in pobudo za zago-tavljanje možnosti za bolj zdravo življenjo Zaradi nehumanega od-nosa kadilcev do nekadilcev smo nekadilci prisiljeni v pasivno kaje-nje, ki i'> lahko za prenekoga bolj nc^d-avo kot za samega kadilca. Poleg tega kadilci menijo, da jim nekadiic: kratijo osebno svobodo, če ne smejo kaditi, kjer hočejo.
Ali smemo delati res prav vse, kar nam pride na pamet? Ali smemo iez cesto povsod, kjer se nam zdi? Ali smemo čez križišče pri rdefi luči? Seveda ne, ker ogro-žamo svojc živijenje in življenje še koga dnigega. Veliko je stvari, ki so urejene  z  dmžbenimj  normami.
Zato je skrajni čas, da tudi kadilci spoznajo, kako lahko cigaretni dim komu drugemu škodi.
Tudi naše okolje je ponekod do-bescdnu nastlano s dgaretnimi ogorki. Tega je zlasti veliko na jav-nih mestih, kot npr. pred vhodi v tr-govine. gostilne, vse vrste ustanov, podjetij, na avtobusnih postajališ-čih, skratka povsod. Nemalokrat sem videl tudi kakšnega tujega turi-sta, kako se je zgražal nad našim nekulturnim odnosom do našega skupnega prostora.
Nemalo je tudi gospodarske škode zaradi požarov, ki so posle-dice malomarnosti kadikev. Do-kler sami sebi škodujejo, lahko re-čejo, da delajo, kar hočejo (čeprav se potem zdravijo z našim, skupnim denarjem). Obzimi pa bi moraH bili vsaj do drugih. Tudl do soddavcev bi bilo potrebno vet stapnosti ln ob-zomosti. Boj proli kajenju U bil uspešnejši, če bi dasli zdravstvcae službe ludi v podje^h in utaovrii uspešno prepreievale kafen)e v de-lovnii prostorih fai m razafe te-stankBi in sqah.                     B. S.