KAZALO Sivi panterji o pokojninski reformi Kaj pa pravi mladina? Ustanovitev PO MLD ' Dolenjske in Bele krajine ^ Rabim avto? Ne! Q Študentska prehrana Člani MLD na Lokalnih volitvah Klimatske spremembe z? t o Global youth work training Uredniški odbor: Andrej Kelenc, Davor M. Kalin Urednik fotografije: Ines Železnikar Avtorji prispevkov: mag. Blaž Kavčič, Peter Jevšinek, Nuša Anna Hrustek, Ines Kalin, Andrej Kelenc, Damjan Matičič, Mateja Zver, Slavko Ge-gič in Sara Drašković. Avtorji fotografij: Ines Železnikar, Klemen Keravica, Andrej Kelenc, MSS, arhiv MLD in LDS. Lektor: Janja Đaković Oblikovanje: Lenard Jenkec, Klemen Keravica Kontakt: mlad.liberalec@gmail.com mld@lds.si / www.mld.si Slovencka cesta 29, 1000 Ljubljana Izdajatelj: MLD Za izdajatelja: Borut Cink Uredništvo se je, po posvetu z avtorji, odločilo, da Dnevnik mladega liberalca izda pod licenco Creative Commons, ki nas avtorsko zaščiti, hkrati pa nam omogoča, da določimo pogoje, pod katerimi dovolimo uporabo naših del. Objavo in uporabo del dovoljujemo, kadar je izdelek, v katerem je uporabljeno naše delo, namenjen za nekomercialno rabo, ob zapisu avtorja dela po principu Ime Priimek / Dnevnik mladega liberalca in le, če je izdelek objavljen pod istimi licenčnimi pogoji. Podrobnosti licence so dostopne na spletnem naslovu: http://www.creativecommons.si ali na naslovu: Inštitut za intelektualno lastnino, Streliška 1, 1000 Ljubljana. IZJAVA O AVTORSTVU Dnevnik mladega liberalca je delo isto misleče mladine. Ker verjamemo v prost dostop do in pretok informacij, Dnevnik mladega liberalca izhaja kot brezplačnik in njegovi avtorji ne prejemajo honorarjev . Določeni prispevki ne predstavljajo uradnega stališča Mlade liberalne demokracije. Dnevnik mladega liberalca je podprt s strani Urada RS za mladino. liberalna demokracija Nekaj besed o pokojninski reformi. stališče Sivih panterjev do reforme Sivi panterji, seniorska organizacija v LDS se že od vsega začetka dejavno vključuje v pokojninsko reformo. Tako smo o tej problematiki govorili na 2 sejah sveta, ki je najvišji organ SP med kongresi. Po izvolitvi za predsednika Sivih panterjev sem lani na Izvršnem odboru kolegom postavil vprašanje ali naj bi se SP pri svojem delu izpostavljali predvsem pokojnine, ali bi bili pripravljeni proučevati in se ukvarjati s širšim družbenim kontekstom. Veselilo me je, da so kolegi izrazili strinjanje s tem, da so pokojnine vedno prioritetna tema, a se zavedamo dejstva, da če mladim ne bo dobro, tudi starim ne bo moglo biti. Da si moramo torej prizadevati za družbene spremembe, ki bodo zagotavljale dostoje državljanski minimum vsem, ob tem pa bodo motivirale državljane vseh starosti za kar se da aktivno vlogo v družbi. SP se zavzemamo za širok dialog pri pokojninski reformi in iskanje skupnih točk. Gre za eno najbolj občutljivih reform v vsaki skupnosti, zato je iskanje kompromisa še toliko bolj pomembno. Stališče SP je, da ne sme priti do poslabšanja standarda upokojencev, kar se v zadnjih letih ves čas dogaja. Ta reforma mora ta problem pravzaprav razrešiti. Reforma prav tako ne sme sprementi temeljnega modela naše pokojninske ureditve in to je medgeneracijska solidarnost. Zavedanje o tem, da je pokojninska reforma nujna, obstaja tudi med že upokojeno generacijo. Slovenija ima izrazit demografski problem, zmanjšujejo se aktivne populacije, ki bodo vplačevale v pokojninsko blagajno. Pri tem pa v Sloveniji prepozno vstopamo na trg dela ter na drugi strani prekmalu zapuščamo trg dela. Zato je razkorak ogromen, leta 2020 predsednik Sivih panterjev in Državnega Sveta Slovenije grozi pokojninski blagajni primanjkljaj za 2.2 milijarde evrov, ki bi ga moral pokrivati proračun, kar pa je javno finančno popolnoma nemogoče. Pri tem izpostavljamo: Večinski model pokojninskega sistema temelji na t.i. 1. pokojninskem stebru, vsi ostali stebri so lahko samo dopolnilo. Pred sedanjo krizo so se začeli uveljavljati kapitalski modeli pokojninskega zavarovanja, ki pa so ravno v času krize pokazali svoje pomanjkljivosti, da to ne more biti temelj dolgoročne varne starosti. Izenačitev delovne dobe za oba spola se bo zgodila, tako kot je do tega prišlo že v mnogih evropskih državah, so pa nujna prehodna obdobja, kot seveda tudi podaljševanje delovne dobe in uveljavljanje bonusov ter malusov. Za neplačevanje prispevkov od plač oziroma dohodkov v pokojninsko blagajno je potrebno poiskati in kaznovati krivce, ki so to omogočili. Sistem mora biti urejen tako, da do takšnih oblik siromašenja pokojninske blagajne ne bo moglo prihajati. Kaj pa mladina pravi o pokojninski reformi? predsednik OO MLD Šentjur V Sloveniji se je v začetku 90. let pričela transformacija iz socialističnega samoupravljanja v tržno gospodarstvo. Ta prehod je povzročil velike presežke delovne sile na trgu dela. Ker smo želeli socialno vzdržnost, so se stroški tranzicije zaradi predčasnega upokojevanja prevalile na pokojninski sistem. Prav tako pa so se že takrat pojavili neugodni demografski trendi, ki se kažejo še danes. Ker teh sprememb takratni pokojninski sistem ne bi vzdržal, smo ga temeljito spremenili in v veljavo je prišel leta 2000 (takratna Ropova reforma). Od omenjene reforme je minilo 10 let in ponovno je potrebno spreminjati pokojninsko reformo, kar ima za posledico vsekakor strah med prebivalci in dokaz, da je bila takratna reforma premalo odločna oz. izpopolnjena. V Mladi liberalni demokraciji smo mnenja, da je potrebno zagotavljati varno in kakovostno starost. Prav tako pa ne smemo s predlagano reformo pokojninskega sistema zmanjšati medgeneracijske solidarnosti. Trenutni pokojninski sistem, ki je deloval na medgeneracijskem sporazumu, je bil uveden v razmerah, ki so se močno razlikovale od sedanjih. V zdajšnjem času pa se večina držav in tudi Slovenija sooča s skoraj nevzdržnim pokojninskim sistemom zaradi neugodnih demografskih razmer, prezgodnjega upokojevanja, poznega vstopa mladih na trg dela z nizko gospodarsko rastjo itd. Iz omenjenih dejstev smo v Mladi liberalni demokraciji prepričani, da so spremembe nujne, saj bo morala država že leta 2020 iz državnega proračuna prispevati dobri 2 milijardi evrov za izplačilo pokojnin, kar bo imelo za posledico povečanje javnega dolga in bo resno ogrozilo razvojdržave, če bo v veljavi trenutna pokojninska reforma. V Mladi liberalni demokraciji v celoti podpiramo predlagano pokojninsko reformo. Zavedamo se, da je potrebno postopno dvigovati upokojitveno starost, in podpiramo, da se le-ta izenači za moške in ženske na 65 let z možnostjo uveljavitve določenih bonusov in malusov. Slovenija se na vsakem področju želi primerjati z razvitimi državami (Avstrijo, Švedsko, VB, Nemčijo ...), ko pa teče beseda o pokojninski reformi, se pa tej primerjavi želi izogniti. Ampak dejstvo je, da vse razvite države postopoma dvigujejo in izenačujejo upokojitveno starost, tako da če želimo biti konkurenčni, bomo morali narediti korak naprej. Velik pomislek tistih, ki nasprotujejo dvigu upokojitvene starosti, je, da ljudje, ki delajo fizično, bodo to opravljali skoraj celo življenje, torej do 65. leta. Vsekakor temu ni tako; tistim, ki so se zgodaj zaposlili, ne bo potrebno delati do omenjene starosti, ampak se bodo upokojili, ko bodo dopolnili 43 let pokojninske dobe. V Mladi liberalni demokraciji smo tudi prepričani, da je potrebno poostriti nadzor in ostro kaznovati delodajalce, ki ne plačujejo prispevkov od dohodkov v pokojninsko blagajno oz. je potrebno sistem napraviti tako, da do teh anomalij ne bo prihajalo. Vsekakor pa se je potrebno začeti resneje ukvarjati z brezposelnostjo mladih in prvih iskalcev zaposlitve in z zniževanjem brezposelnosti, ki se že približuje rekordnemu dosežku iz 90. let. Zavedati se je potrebno, da če ne bo novih zaposlitev in zmanjšanja brezposelnosti, bo vsaka predlagana pokojninska reforma met v prazno. Kajti če ne bo vplačil v pokojninsko blagajno, bodo primanjkovala sredstva za izplačilo pokojnin in bo država morala vplačevati v pokojninsko blagajno iz državnega proračuna, tako kot mora sedaj, s tem pa se zmanjšuje konkurenčnost gospodarstva itd. Aktivirali so se na Dolenjskem in v Beli krajini Mladi za pravično pokojninsko reformo in Univerzo v Novem mestu V soboto, 3. oktobra 2010, je v Novem mestu potekal ustanovni zbor Pokrajinskega odbora Mlade liberalne demokracije Slovenije (MLD) Dolenjske in Bele Krajine, ki se ga je udeležilo 30 delegatov iz vse regije. Pokrajinski odbor MLD združuje svobodomiselno mladino (do 30 let), ki prisegajo na pravno državo, človekove pravice, pravice manjšin, ekološko ozaveščenost in pluralno družbo. Ustanovni zbor je potekal z geslom »Aktiviraj se«, njegova ustanovitev pa je namenjena aktivnejši participaciji mladih in liberalno demokratskih idej v javnem življenju regije. Prva predsednica pokrajinskega odbora MLD je postala Maja Trbanc, absolventka biotehnike iz Škocjana, podpredsednica Kristina Potočar iz Šentjerneja, študentka upravne fakultete, sekretar pa je postal Tomaž Virant, absolvent Visoke šole za upravljanje in poslovanje, doma iz Dolenjskih Toplic. Mladi med 15. in 29. letom starosti predstavljajo 20% populacije v državi, gre za zelo heterogeno skupino prebivalstva z zelo različnimi ambicijami, željami in potrebami. Kljub temu pa obstajajo v regiji skupni imenovalci težav, s katerimi se mladi srečujejo. Mladinska infrastruktura v večini občin sploh ne obstaja, oziroma je zelo skromna, kar je eden od razlogov, zakaj se večina mladih zadržuje v gostinskih obratih v popoldanskem in večernem času. V MLD bodo zato na občinske svete in županstva naslovili pobudo za ureditev mladinskih centrov, ki bi omogočali kakovostnejše preživljanje prostega časa. V MLD tudi ugotavljajo, da je športna infrastruktura izjemno pomanjkljiva, zlasti po vaseh. Ocenjujejo, da je z majhnimi vlaganji mogoče doseči izjemen učinek, zato župane pozivajo, naj urejanje igrišč vzamejo resno in ne kot eno zadnjih skrbi. Mladi udeleženci srečanja so bili zaskrbljeni nad zaposljivostjo diplomantov visokošolskih ustanov v Novem mestu. Bili so mnenja, da današnja generacija šolajoče mladine ne more čakati na evolucijsko rast kakovosti novomeških visokošolskih programov, saj morajo z diplomami službe dobiti danes, ne čez 20 let! Zavzeli so se kakovostne, mednarodno primerljive programe in proti izobrazbi za zavod za zaposlovanje. Mladi liberalci iz regije so v nadaljevanju nasprotovali sprejemanju pokojninske reforme brez ustreznega dialoga s predstavniki mladih, saj jih ta reforma še kako zadeva. Nasprotujejo nadaljnjemu prekomernemu obremenjevanju mlade generacije z zmotami preteklosti. Srečanja mladih so se udeležili tudi Igor Kalin, predsednik LDS Šentjernej in kandidat za župana občne Šentjernej, ki je po poklicu učitelj in je s tegobami mladih dobro seznanjen. Zagotovil je, da bodo pod njegovim županovanjem mladi dobili svoje prostore v Šentjerneju. Dr. Milena Kramar Zupan, kandidatka LDS (in partnerjev) za prvo županjo Mestne občine Novo mesto je podrla zamisel, da v Novem mestu ne potrebujemo slabih šol, saj naše gospodarstvo potrebuje kvalificirane ljudi za razvojne preboje. Izrazila je skrb nad povečevanje odvisnosti od drog med mladimi v naši regiji, kar dobro pozna skozi delo zdravstvenih ustanov. Napovedala je uvedbo učinkovitejših preventivnih ukrepov. Na ustanovnem zboru pokrajinske MLD so sodelovali tudi vodilni člani Mestnega odbora LDS Novo mesto, med njimi tudi predsednik, dr. Boris Dular, ki je poudaril pomen kakovostne izobrazbe za kasnejšo pridobitev zaposlitve in uspešno poklicno kariero. Slavko Gegič 22. september — Svetovni dan brez avtomobila V MLD menimo, da je potrebno prioritetno vlagati v učinkovitejši in uporabnikom prijaznejši mestni, primestni ter medkrajevni avtobusni promet, hkrati pa je potrebno okrepiti železniški potniški promet. Tako z izgradnjo infrastrukture, kot tudi z ustrezno poslovno in cenovno politiko. Ob tem pa mora država pripraviti ustrezna izhodišča in vzpodbude za povezovanje različnih oblik javnih prevozov v celovito, učinkovito in cenovno dostopno mrežo javnih prometnih povezav. Dokler bo, razen v peščici slovenskih mest, mestni potniški promet večinoma nefunkcionalen, dokler bo reden medkrajevni promet bolj izjema kot pravilo, bodo prebivalci prisiljeni na vožnjo z avtomobili, v višje stroške takšnih prevozov in posledično večje onesnaževanje okolja. Rabim avto? NE! Videospot, ki smo ga posneli v obeležitev tega promocijskega dne ekološke ozaveščenosti, si lahko ogledate na: www.youtube.com/liberalec 1 Prepričani pa smo, da bi bilo potrebno duh in idejo dneva brez avtomobila prenesti tudi na preostalih 365 dni v letu -predvsem s konkretnimi projekti in rešitvami. Študentska prehrana v 11« stoletju Mateja Zver, članica Mlade liberalne demokracije Študentska prehrana se je elektronizirala. S to potezo smo slovenski študentje končno stopili v 21. stoletje, vsaj kar se tiče študentske prehrane. Stari papirnati študentski boni so se upokojili, nadomestili pa so jih mobilni telefoni oziroma brezkontaktne čipkartice. Študentu ne bo več potrebno stati v neskončno dolgih vrstah, da bi kupil 20 papirnatih bonov, ki mu pripadajo. Ko bo študent lačen, se bo lahko odpravil v katerokoli restavracijo, brez da bi pred tem pomislil: »Ali imam bon za to restavracijo?« Ne bo več lokacijsko omejen s papirnatimi študentskimi boni. Lahko se odpravi na kosilo kamorkoli, vendar mora imeti seboj mobilni telefon oziroma brezkontaktno čipkartico in seveda denar, s katerim doplača razliko vrednosti kosila. Z novim sistemom do zlorab naj ne bi prihajalo. Vsak gostinec mora po odobritvi subvencije zahtevati osebni dokument študenta, s katerim se identificira. Kako bo dejansko identificiranje potekalo, se bo videlo čez čas. Ampak kot vsaka dobra stvar ima tudi elektronizacija študentske prehrane nekaj slabih stvari. Čakalne vrste, ki so bile do sedaj pri nakupu študentskih bonov, se bodo preselile v restavracije, v menze. In ponovno bo potrebno čakati. Za samo vzpostavitev povezave sistema je potrebno čakati nekaj trenutkov, vendar to je še najmanjši problem. Da je sistem ranljiv, se je pokazalo že ob prvem večjem navalu uporabe sistema. 1.9.2010 se je sistem, ravno v času kosil, dobesedno sesul. Vendar to je bil začetek septembra. Kaj potem lahko pričakujemo ob začetku študijskega leta? Ko bo še več študentov šlo na kosila. Ali se bo sistem ponovno sesul? Kljub vsemu, sama pozdravljam prenovitev sistema za študentsko prehrano. Vendar se še vedno sprašujem, ali je bil sistem prehitro uveden. Ali bi bil sistem boljši, če bi se uvedel naslednje študijsko leto? Tega v tem trenutku žal ne moramo vedeti. Kot za vse ostale nove stvari, bo tudi v tem primeru potreben čas. Čas bo pokazal ali se bo sistem obnesel ali pa bo pogorel na celotni črti. Obilo zabave in uživanja v začetku študijskega leta ter seveda: »Dober tek!«. Nismo levičarji, nismo desničarji, smo LIBERALCI! V nedeljo na loka MLADE LI ilnih volitvah podprite kandidate IBERALNE DEMOKRACIJE. Paradoks sončnih elektrarn ali pljunek v obraz vsem, ki jim ni mar kaj se dogaja z naravo Nuša Anna Hrustek, vodja seminarja Gradbeni inšpektor je v začetku septembra izdal odločbo, da mora družba Celjski sejem zaradi neustreznega gradbenega dovoljenja v roku treh mesecev s strehe odstraniti vse nameščene sončne elektrarne, ki jih preko Eko sklada financira tudi država. Absurdno je, da okoljsko ministrstvo preko gradbenih inšpektorjev ovira ali zaustavlja postavitev sončnih elektrarn na objektih streh manjših od 10 megavatov. Ker je sončna elektrarna naprava, postavljena na strehi objekta, in ne objekt, postavitev sončne elektrarne sodi med investicijska vzdrževalna dela, za katera pa po veljavni slovenski zakonodaji ni potrebno gradbeno dovoljenje. Problematika je resna in potrebna celovite obravnave. Na panogo fotovoltaike je vezanih veliko delovnih mest, dodana vrednost, tehnološki razvoj, izvoz in predvsem čisti vir energije. Uvedba sončnih elektrarn bi vsaj delno upočasnila podnebne spremembe, ki že vplivajo na naše življenje ter kraje, v katerih živimo, in imajo potencial, da močno vplivajo na življenje prihodnjih generacij. Če ne bomo ukrepali zdaj, bomo našim zanamcem zapustili veliko večji problem. Morda ne bo dovolj, da bomo namestili eno varčno žarnico in tako ohranili morsko gladino, vendar so stvari, ki jih lahko naredimo skupaj. Od vas, kot udeležencev online seminarja Ustavimo klimateske spremembe, bi radi, da delite z nami svoje ideje in sicer s pisanjem kratkega (največ 3 strani dolgega!) eseja, z vašimi osebnimi odgovori in mnenjem. Ne iščemo dolgih akademskih razprav, ampak nekaj osebnih razmišljanj in izkušenj. Zato vaše teze ni potrebno dokazati z veliko citati, viri in referencami. Vendar pričakujemo, da je esej rezultat vašega lastnega dela in je verodostojen. Zatorej, če uporabljate (kratke) citate morate le te označiti kot take in zagotavljati reference. Tema eseja je: "Podnebne spremembe - Kaj lahko jaz (mi) naredim-o?" Vodilno vprašanje je: Katere preprečevalne strategije bi vi predlagali? Ali lahko navedete nekaj pozitivnih primerov za reševanje tega problema? Prosimo, da odgovarjate z vidika mladih in najprej opišete, kaj mladi lahko ali bi morali narediti. Lahko se nanašate na politiko v vaši državi. Prosimo, da esej dokončate najkasneje v ponedeljek, 22.11.2010 in ga pošljete na: anna.hrustek@mld.si; Zadeva: Ime_Priimek_Država_Organiza cija_esej. Zmagovalni esej bo objavljen v decembrskem ivodu Dnevnika Mladega liberalca. Pridruži se skupini na Facebooku - USTAVIMO KLIMATSKE SPREMEMBE liberalna demokracija Pribor si izbiramo sami. »aining — Molina, Španija m>s w S: ™ .■ S* Ines Kalin, udeleženka seminarja v Molini Delavnica je potekala od 12. do 19. septembra v okviru Univerze za mladino in razvoj, v Molini, Španija. Poleg delavnice, na kateri sem sama sodelovala kot predstavnica ILFRY-ja je istočasno potekalo še 11 drugih delavnic. Izobraževanje se je izvajalo pod vodstvom NORTH-SOUTH centra v sodelovanju z ICMYO-jem in z EUROPE AID-om. Delo je bilo zelo intenzivno in fokusirano na nevladne organizacije in njihove povezave z mladinskimi organizacijami po svetu. Namen same delavnice je bil tudi spoznavanje poglavitnih razlik med globalnim in inter-regionalnim mladinskim delom. Prav tako je beseda tekla o zasnovi projektov, njihovi izpeljavi, iskanju finančne pomoči in pridobitvi podpore za izpeljavo projekta pri ostalih organizacijah. Ker so klimatske spremembe postale pereč problem sodobne družbe, je vodstvo namenilo poseben dan za skupno delo z udeleženci delavnice COP 16 (International Preparatory Meeting for the COP 16). Izmenjali smo različne poglede kako učinkovito zastopati naše interese na bližajoči se konferenci v Mehiki, razpravljali pa smo tudi o reševanju problemov na področju klimatskih sprememb. Organizatorji so ob prostih večerih pripravili tudi več seminarjev in odprtih miz. Eno izmed predavanj je gostilo Marino Navarro (Spannish UN Millenium camapign coordinator), Paolo Silvo (SOFOC) in Eduarda Aguilara (Instituto Mexicano de Juventud). Ta odprta miza je dajala poudarek predvsem na kampanjo MAKE NOISE, na Mladinsko konferenco , ki je potekala v Mehiki in na dosedanje dosežke na področju Razvojnih ciljev novega tisočletja. Sodelovanje mladih liberalcev je na različnih seminarjih, konferencah in delavnicah pomembno, saj lahko mladi s svojim elanom, idejami in znanjem bistveno pripomorejo pri reševanju tako lokalnih, kot tudi globalnih problemov. S pridobljenimi znanji se nato lažje vključijo v delovanje posameznih organizacij, vzpostavijo stike z drugimi nevladnimi organizacijami in tako aktivno sodelujejo pri izpeljavi najrazličnejših projektov. Pridruži se skupini na Facebooku - STAVIM, DA BO TA KONDOM DOBIL VEČ OBOŽEVALCEV, KOT NADŠKOF STRES Novo vodstvo Mladinskega sveta Slovenije Vir: MSS/Sara Drašković Na 18. seji Zbora Mladinskega sveta Slovenije je mandat za vodenje krovne mladinske organizacije dobil dosedanji predsednik Kamal Izidor Shaker. Na Ministrstvu za šolstvo in šport so se 14. septembra 2010 ob 16. uri zbrali predstavniki 17 organizacij članic in poleg volitev vodstva za naslednji mandat, sprejeli še programske dokumente MSS, ki bodo osnova za podajanje izhodišč, mnenj in predlogov s strani mladih. Na podlagi teh dokumentov Mladinski svet Slovenije namerava aktivno sodelovati pri pripravi Nacionalnega programa za mladino. Sprejeti so bili štirje t.i. policy dokumenti, in sicer dokumenti s področja izobraževanja mladih, zaposlovanja mladih, stanovanjske problematike ter dokument o mladinskem organiziranju. In prav uspešno sodelovanje pri Nacionalnem programu za mladino bo za naslednji kolegij, ki vodi in usmerja aktivnosti Mladinskega sveta Slovenije, največji izziv, hkrati pa edinstvena priložnost za vključevanje mladih v oblikovanja načrta za njihovo prihodnost. Ekipo kolegija MSS od danes dalje tvorijo: • predsednik, Kamal Izidor Shaker; • glavni tajnik, Jakob Bec; podpredsednica za mednarodno sodelovanje, Tea Jare; podpredsednica za trajnostni razvoj, Sara Berglez; podpredsednik za participacijo, Tadej Beočanin; p o d p r e d s e d n i c a z a izobraževanje in zaposlovanje, Nina Milenković; podpredsednica za mladinsko delo, Irena Mrak. Poleg članov kolegija, je MSS za dve leti dobil tudi tri člane Nadzornega odbora MSS: Igor Jurišič, Petra Kocjan in Tibor Vöroš. Po razglasitvi rezultatov je Kamal Izidor Shaker povedal »da ga veseli tako priznanje preteklega dela in nestrpno pričakuje priložnosti in okoliščine, ko bo lahko to zaupanje organizacij članic upravičil«. ■ F Pridruži se skupini na Facebooku - ■ DEKRIMINALIZACIJA MARIHUANE de K r 1 nn i na 1 iza c i ja ma riSuanp! :animivej ook MLD si želi takšne Slovenije, where dreams are made of theres nothing we can't do. MLD DAN D za Dolenjsko in Belo krajino. Aktivirali bomo Pokrajinski odbor DBK MLD. Aktiviraj se tudi ti! Danes ob 19.00 uri v Čajarni (Novo mesto). MLD "kreše" in usklajuje mnenja...all the time... just like Pina coladas! MLD "Check it out: DML indahouse" ... www.liberalec.si MLD Smo zaskrbljeni nad negativnim mnenjem računskega sodišča v zvezi z lanskim državnim proračunom, ki je izkazal za 66,6 mio EUR večji primanjkljaj. Ministra za finance pozivamo, da naj bo v letošnjem letu pri načrtovanju odhodkov bolj pazljiv. C ."V;- H&nSE Današnji svet se razvija z eksponentno hitrostjo, in prepletenost različnih področij omogoča nove, inovativne pristope. Nikakor ne bomo trdil, da lahko pri teh letih zahtevne projekte izpeljemo bolje, kot tisti, ki imajo dolgoletne izkušnje. Trdimo pa, da lahko s svojimi idejami, zagnanostjo, vztrajnostjo, neobremenjenostjo s preteklostjo in drugačnimi pogledi prispevamo k boljšemu končnemu rezultatu. Obljube o mostovih, vodovodih, industrijskih conah, enormni gospodarski rasti tako prepuščamo drugim, raje kot z idejami se bomo ukvarjali z rešitvami. Besedilo: Damjan Matičič Foto: Ines Železnikar Ne dolgo tega se je naša generacija igrala na travnikih, danes otroke srečuješ le še pri najboljšem sosedu in na facebooku. Marsikatero težavo lahko rešimo brez megalomanskih investicij, z nekaj posluha in s sodelovanjem z ljudmi, ki so za izboljšanje lastnega okolja pogosto pripravljeni vložiti tisti dodatni Joule energije. Infrastruktura je zgrajena. Sedaj so na vrsti ljudje, še posebej mladi! Na mladih svet stoji, pravijo. Ni res, svoj prostor si moramo izboriti sami!