Časovno zajem a leksikon obdobje m ed bitko pri A kciju ter začetkom Dio­ klecijanove vlade. V anj so vključeni vsi senatorji in vse plem stvo s svojci (ločeno z načinom tiska), če je opravljalo im peratorum negotia, dokum entirani tako v literatu ri kot drugod. Plebejci so izključeni (ker so navadno sam o im en­ sko dokum entirani in razvidni iz slehernega običajnega indeksa). Od Grkov in ostalih so bili privzeti zgolj tisti, ki so im eli stike ali vezi z R im ljani, ki jih leksikon obdela. V ladarji so obravnani zgolj za obdobja pred nastopom ; pisci pa, kolikor se n jih dela nanašajo na Rim, in vladarski oproščenci, kolikor so opravljali adm inistrativne državne funkcije. V vsakem zvezku so seznam i lite­ rature, kratic, dodatki, korekture. Po n ač rtu naj bi na k ra ju dela izšel dodatni zvezek s fasti konzulov in drugih državnih uradnikov, katalogi prokuratorjev, prefektov itd. Delo je, to je razvidno takoj, neobhodno za slehernega historika, epigra- fika, tudi literarnega zgodovinarja in za vrsto drugih raziskovalcev oziroma bralcev, im a p a seveda nekaj historično in organizacijsko pogojenih pom anj­ kljivosti, ki jih bo lahko elim inirala šele kaka bodoča nova izdaja. Predvsem, v leksikonu ni oficirskega kadra, n i uglednih ljudi iz provinc, v njem ni zajeto m unicipalno življenje in m an jk a tudi tisto plemstvo, ki ni opravljalo državnih političnih funkcij. P reveličevati teh nedostatkov ne kaže, k ajti ustrezne mono­ grafije bi jih lahko povsem odpravile. Sedaj ko se je tem eljit in izboren poznavalec gradiva, Leiva Petersen, delu sam opožrtvovalno posvetila, smemo upati, da bo v bližnji prihodnosti zaklju­ čeno in bomo tako dobili s stran i dinam ične Nem ške akadem ije lep doprinos znanosti. Delo z vzorno skrbjo tiska založba W. De G ruyter. J. Šašel Tihamér Szentléleky, A ncient Lamps. M onum enta antiquitatis extra fines H ungariae rep erta quae in M useo artium Hungarico aliisque museis ei collectionibus H ungaricis conservantur, vol. I. Akadém iai kiadó, Budapest 1969, 158 str., 289 slik, številne risbe v tekstu. M adžarska akadem ija pričenja s to knjigo novo serijo, ki bo dala na vpogled v m adžarskih zbirkah hranjeno, a ne iz M adžarske izvirajoče gradivo in bo važna za vrsto strokovnjakov pa tu d i ljubiteljev antik. P ričela je s pre­ gledom oljenk, h ran jen ih v M uzeju um etnosti in po drugih zbirkah. V uvodnem poglavju je J. Gy. Szilâgyi orisal zgodovino zbiranja starin in um etnin na M adžarskem, k ratk o in nadvse zanim ivo poglavje, oprem ljeno z izčrpnimi bibliografskim i napotki. Enak oris bi bil potreben tudi za našo muzeologijo. Sledi katalog, ki je sestavljen kronološko, kolikor mogoče, in tipološko, tudi kolikor mogoče. K vsakem u prim erku je navedeno nahajališče, način p ri­ dobitve, tehnični podatki, k rate k opis, v večini prim erov z risbo in fotografijo. Vsako kronološko ozirom a tipološko skupino zaključuje k ratek obris, ki daje generalni pregled, bibliografijo, obravnava kronološke in tehnološke probleme. Delo p a zaključujejo indeksi in konkordančne tabele. P ra v zaradi izčrpnega pregleda literatu re k ogljenkam za obdobje od leta 1000 pred n. e. do leta 1000 n. e. okroglo, zaradi sintetičnih obrisov celotne problem atike, bo delo nedvom no na m izi vsakega muzejskega in arheološkega delavca, tudi študenta, in bo ohranilo — poleg svoje kataloške cene, ki daje vpogled v gradivo h ranjeno n a M adžarskem — tudi študijsko in učno ceno, podobno kot analogna dela, ki so jih napisali B ernhard (L am pki starozytne, 1955), H aken (Roman Lam ps in the Prague National M useum and in Other Czechoslovak Collections, 1958), M iltner (Die antiken Lam pen in Klagenfurt. JÖAI 26 [1930] Bb. 67 s) in drugi. J. Šašel Patrick M . Bruun, T he Rom an Im perial Coinage, Voi. V II — Con­ stantine and Licinius A. D. 313—337. London, Spink and Son, 1966; XXXI in 778 str., 24 tabel. P o petnajstih letih smo dobili težko pričakovani novi zvezek v seriji The Rom an Im perial Coinage; tako je n ap rav ljen bistven korak za zaključitev te pom em bne serije priročnikov rim ske im perialne num izm atike, ki je bil začet 1.1923. Težavna naloga, da prikaže konstantinsko num izm atiko, je bila zaupana dr. Bruunu, znanem u piscu številnih tehtnih num izm atičnih študij in m ono­ grafij K onstantinovega razdobja; priznati moramo, da je im ela redakcija (C. H. V. Sutherland — R. A. G. Carson) pri izbiri avtorja srečno roko. Dr. B ruun je s prikazom konstantinske num izm atike izpolnil vsa naša pričakova­ nja, saj se m u je s tenkim posluhom za analizo in z žilavo vztrajnostjo posre­ čilo obvladati razsežno in kom pleksno m aterijo te r jo ustrezno predstaviti. Z ajetna knjiga je razdeljena n a dva glavna dela, splošni uvod in katalog zbranega gradiva. Uvod podaja sintetični pogled na konstantinsko num izm atiko po najrazličnejših vidikih. Na prvem m estu je prikaz m onetarnega sistem a z zlatim solidom kot osnovo, s silikvo in m iliarensom v sreb ru te r množično kovanim folisom, katerega m esto v denarnem sistem u skuša avtor pobliže defi­ nirati. M nenja je, da je bil folis »non fiduciary« ali z drugim i besedam i nosilec valute na osnovi svoje m etalne vrednosti. Cene zlata, izražene v bronastem novcu, pa stalno naraščajo in v desetih letih (310—320) pade nom inalna v red ­ nost folisa k ar za polovico. K je je vzrok za tako padanje vrednosti folisa, se sprašuje avtor. Po našem m nenju je bil folis visoko nom inalno n ad tarifiran ; svetla površina z nizkim odstotkom srebra (ki je bilo po rezultatih analize v Dodatku I zavestno dodajano) naj m u daje varljivi videz vrednejšega novca. Folis bi svojo nadtarifiranost zlahka prenesel, če bi bil k rit z ustrezno količino srebrnega novca v obtoku. K onstantin pa do 1 . 324 pravega srebra sploh ni koval, kasneje pa le sporadično. Ni se torej čuditi, da nom inalna vrednost folisa stalno pada, saj nosi brez prim ernega k ritja v srebrnem novcu pretežko valutno breme. O rganizacija kovanja v obravnavanem razdobju je pripeljala avtorja do važnega sklepa, da je bilo kovanje v plem enitih kovinah organizacijsko ločeno od kovanja v bronu in da med obem a ni bilo koordinacije. K ovanje zlata je bilo mobilno in je sledilo vsakokratnim prem ikom cesarjeve rezidence (vid­ nejša izjem a je kovnica Treveri, ki redno kuje zlato), kovanje brona pa je bilo od vsega začetka centralno vodeno. Opažana delna sam ostojnost in zato in d i­ vidualnost določenih geografskih področij (galske kovnice, Rim) dopušča sklep, da je centralna avtoriteta določala le splošne tipe reverov. Rigidno u n i­ form nost v kovanju brona po vsem im periju je opaziti šele od 1. 330 dalje. Sledijo navedbe osnovnih podatkov o vladarjih te epohe, dalje splošna opažanja glede titulature, ki jo srečujem o na averih novcev. Tako npr. deljena legenda, ki obdaja p o rtrete starejših članov obeh cesarskih hiš, označuje se- niorstvo. P o rtreti so sicer lahno idealizirani, vendar so v osnovi realistični. K onstantin je prelom il s tetrarhovsko tradicijo in vpeljal n ajprej p o rtrete v trajanskem izročilu, ki jih končno zam enjajo p o rtreti božansko navdihnjenega helenističnega vladarja. Pogled navzgor naj izraža n o tran ji kontakt m ed cesar­ jem in nebesnim i silami. Na cesarjeve funkcije v vojni in m iru kažejo njegovi prikazi na averih novcev, njegova noša in atributi. Tako so izjem na doprsja redno vezana na važnejše dogodke. K ot znam enje božanske inspiracije se ja v ­ lja nimb in od 1 . 324 dalje tudi diadem , ki zam enja dotedanji lovorov venec ter kaže n a novi koncept suverenosti. V nadaljnjem analizira avtor vsebino reverov in njih poslanstvo. Na rev e- rih bronastih novcev proti 1 . 320 Sol že izgublja dom inantni položaj. K ovanju, ki je izražalo podvrženost cesarja bogu, sledi kovanje, ki poveličuje cesarja samega — Victoriae laetae, Vota, Providentiae. V zaključni fazi dom inira a rm a ­ da z obem a prestolnicam a v ozadju. M obilnosti kovanja zlata ustreza tu d i m obilnost njegove tipologije. Do druge državljanske vojne so podobe zvečine prevzete iz prejšnjih dob z m anjšim i modifikacijam i, po 1. 324 pa postajajo solidi vse bolj stereotipni. Vodilno vlogo im a cesar s svojo V iktorijo te r Cezar kot Princeps luventutis. V letih 313—315 očituje kovanje kovnice T reveri ra z ­ ločno vojno noto, ki kaže na nedavni M aksencijev poraz, n ad aljn ji razvoj kovnice pa je vse bolj odvisen od cesarja in njegovega dvora. Tako v 1. 317 Siscia prv a upodablja konfrontirani doprsji novih Cezarjev K r ispa in K onstantina II. S tara propagandna gesla in koncepte srečujem o nesprem enjene do druge d ržav ljan ­ ske vojne v kovnicah Ticinum, A kvileja, Tesalonika in Sirm ium , h k rati z Vota in konzularnim i tipi (317—323). P rv e znake odločilne sprem em be opazimo v S ir- m iju in Tesaloniki 1. 324. Solidi že izdajajo identifikacijo V iktorije in Avgusta, s tem p a stopnjevano sam ozavest božansko navdihnjenega cesarja. Po dokončni zm agi nad Licinijem postane N ikom edija kreativni center združenega im perija. V tem ko proslava K onstantinovih vicenalij poteče tipološko še po starih tirih, predstavljata posvetitev K onstantinopla in proslava 25. obletnice Kon­ stantinove vlade višek aktivnosti obeh kovnic, K onstantinopla in Nikomedije, h k rati p a obe kažeta n a odločilni idejni prem ik v tipologiji zlatih multipel. Podobe reverov so sedaj razločno dinastične. Za novo sm er značilen je rever s tipom stoječega cesarja, ki m u stojita ob stran i oba sinova. Enega krona vo­ jak, drugega V iktorija, iz oblakov segajoča roka pa polaga venec na glavo A vgusta — Gaudium R om anorum . D rugi tip prikazuje z nim bom obdanega cesarja, ki božansko negibno sedi na prestolu in ob straneh m u stojijo sinovi — Salus et spes reipublicae. N a m esto sta rih svetinj in bogov stopa hieratična predstavitev K onstantina in njegove družine. T etrarhovske inovacije se tako iztekajo v svoj sm iselni zaključek in položeni so tem elji za novo bizantinsko državo. T rezna obravnava v p raša n ja K onstantinovega odnosa do krščanstva p ri­ pelje avtorja do sklepa, d a n a novcih ne najdem o nikakega pozitivnega dokaza za K onstantinovo spreobrnitev. Vse, k ar m orem o iz njih zanesljivo razbrati, je le njegov postopno se sprem injajoči odnos do starih bogov. Že javljanje sonč­ nega boga na novcih izraža bolj K onstantinovo zahtevo po suprem nosti kot pa vero v boštvo samo. Z izginotjem Sola je napravljen le nadaljnji korak k ideji božansko navdihnjenega v ladarstva. T udi kristogram , ki ga v konstantinski num izm atiki razločno srečam o le v dveh prim erih, predstavlja zgolj cesarjev zm agoviti simbol. Določno krščanski značaj kristogram a je šele rezultat kas­ nejšega razvoja. Po av to rju torej krščanski simbolizem na K onstantinovih nov­ cih n im a mesta. Uvodno poglavje, iz k atereg a smo v dokaz poglobljenosti in pomembnosti avtorjevih izvajanj skušali izluščiti le nekaj vodilnih misli, zaključuje zgodo­ vinski oris obravnavanega razdobja. Sledi kronološka tabela glavnih dogodkov epohe te r grafični prikaz časovne aktivnosti posam eznih kovnic v kovanju brona z navedbo števila obratujočih oficin. P ravo brezbrežnost num izm atičnega detajla, ki ga je avtorju uspelo moj­ strsko obvladati, ponazoruje že seznam javljajočih se doprsij. 17 glavnih tipov označujejo črke, preko 100 v a ria n t pa dodatne številke. Sledeči korpus num iz­ m atičnega gradiva je podan po 17 zaporednih kovnicah in pred katalogom vsake kovnice je uvod, ki osvetljuje značilnosti kovnice te r utem eljuje p rika­ zani kronološki red. K ot časovno izhodišče za obravnavani zvezek je postav­ ljen a sm rt M aksim ina Daze ali bolje njegova izločitev iz kovanja. K er zahodne kovnice pravilom a zelo m alo ku jejo za vzhodne vladarje, razm ejitev s poprejš­ njo epoho ni povsod tako jasna, kot bi želeli. Kronološka prezentacija m ate­ riala, k i je po avtorju glavni nam en publikacije, sloni na časovnih m ejnikih, kot so vstopanja Cezarjev, izločitev Licinijev po drugi državljanski vojni, vota, konzulati itd. V želji, d a bi čim zanesljiveje kronološko razm ejil emisije, išče av to r nadaljnjih opor v m inucioznih analizah num izm atičnih detajlov. Tako analiza kot rezultati so povsod jasno prikazani, še odprta m esta vedno pod­ črtana, prav tako nedokončnost in provizornost posameznih kronoloških fiksa­ cij. Obsežen ap a rat opomb analizo še poglablja in omogoča pristop k proble­ m om z vseh strani. Že v p rejšn jih svojih delih branjeno p red atiran je bitke pri M ilvijskem m ostu v 1 . 311 te r prve državljanske vojne v 1 . 316, vgrajuje avtor kot trd n i osnovi v svojo kronologijo. P red atiran je bitke pri M ilvijskem mostu, k i je izzvalo številne, zvečine odklonilne kom entarje, n a srečo nim a večjega vpliva na kronologijo obravnavanega zvezka. Za argum entacijo ključni vot x solidus iz kovnice Ticinum pa je vendar prišel samo v opombo in ne v katalog, kam or, kot kaže, spada. Po avtorju se nam reč nanaša n a K onstantinove kvin- kvenalije v 1 . 311/12 in ne n a decenalije v 1. 315/16. P red atacija prve državljan­ ske vojne je naletela p ri ekspertih n a ugodnejši odm ev in avtor jo obširno utem eljuje n a podlagi analiz num izm atičnega gradiva kovnic Tesalonika in A leksandrija. Kolikor toliko adekvaten prikaz značilnosti posam eznih kovnic na tem m estu bi nas vedel predaleč. P oudariti je treb a le, da im a pri analizi posamez- nih kovnic avtor sinhrono vedno pred očmi celoto, kar m u omogoča vpogled v postopni prem ik interesov' z zahoda na vzhod, n a m edsebojni vpliv kovnic, v selitve personala kovnic in tipologije, mu omogoča ugotavljanje anahroni­ stičnih elem entov tipologije itd. Za izraze regularen-iregularen, često uporabljane v zvezi z emisijami, nism o nik jer našli ustrezne definicije. Tako npr. na str. 494—495 avtor izraža dvom o regularnosti em isije folisov s priznakom -TSA- (V irtus cxercitivot xx, kat. št. 72—74), čeprav je po našem m nenju očitno, da gre le za em isijski znak poprejšnje serije, ki je pri novem tipu revera ponovljen, n a k a r ga zam enjajo novi priznaki. P rav tako menimo, da ni razloga za dvom v regularnost emisij s krajšavam i legende Victoriae laetae princ perp v kovnici T reveri (str. 154). Analogne krajšave srečujem o p ri sukcesivnih em isijah Sacra m onet folisov prve te trarh ije v kovnici Rim, ne da bi dvomili o njih regularnosti. Preširoke koncesije so dovoljene tu d i uporabi term ina m edaljon te r im plicitno prevzetih bledih definicij zanj, kjer gre za m ultiple zlatnike in srebrnike. Izraz sam je po našem m nenju neustrezen in preživet, pri oceni funkcije m ultipel pa je treb a izhajati iz otipljivega dejstva, da le-te predstavljajo tak o po obliki kot po teži in kovinski vsebini zgolj denar. Bile so kot denar kovane in kot denar razdeljevane, pa naj bo to kot dona ti v ali kako drugače. Naj nam bo na koncu dovoljenih še nekaj opazk k tehnični plati kataloga, zgrajenega n a zaporedju, kako si sledijo emisije. Na čelu posam eznih skupin so navedena im ena članov vladarskih kolegijev, sledi navedba priznaka emisije z okvirno datacijo te r še vse, v okviru emisije nastopajoče legende averov za posamezne vladarje. Označene so s številkam i, ki v katalogu izpisanih legend reverov z opisi tipov nadom eščajo legende averov. K atalog bi bil preglednejši, če bi posam ezne vladarje označevale začetne črke, ena ali dve. P ravo olajšanje za uporabnika sta sim bola UR za Urbs Roma in Cp za Constantinopolis. Po­ dobne krajšave, zgovornejše kot številke, bi bile brez težav izvedljive tudi pri vladarjih. Povsod je označena provenienca posam eznih prim erkov, in to za vsako oficino posebej. M edtem ko se pri zlatu in srebru n av ajajo vsi znani prim erki, je p ri folisih še posebej označena rarite tn a stopnja, in to po kriteriju števila ugotovljenih prim erkov posam eznega tipa. K jer gre za običajnost, so ugotovitve zanesljive. P ri visokih raritetn ih oznakah, ki jih v katalogu kar mrgoli, je pa po našem m nenju stv a r drugačna. K olikor toliko zanesljivo bi jih m ogla fik sirati le številčna razm erja v množičnih najdbah, in to le za najdišču najbližje kovnice. Solidno objavljenih najdb konstantinske epohe je pa doslej bore malo, zlasti z vzhodnih področij. Sicer pa je katalog zgrajen tak o vestno in prikazana zapovrstnost emisij podprta s tako tehtnim i argum enti, da moremo pričakovati občutnejših m odi­ fikacij sistem a le na podlagi novega gradiva. K atalog bi že sedaj bil popolnejši, če bi se av to rju posrečilo pritegniti še nadaljnji dostopni m aterial, predvsem iz zbirk vzhodne Evrope in bližnjega vzhoda. A ddenda dokazujejo, koliko mo­ rem o v tej sm eri še pričakovati. Se važnejše od ja v lja n ja posam eznih novih prim erkov pa bodo objave depojskih najdb, ki jih je imel av to r žal tako malo na voljo. K ako dragocena bi lahko bila solidna publikacija 1. 1952 odkrite najd­ be 12.000 konstantinskih folisov iz Vukičdola v Sremu, ki sta jo neuporabno »objavila« dr. Bajič in ing. Vasilič. Predvsem na podlagi izpovedne moči najdb bo mogoče nadalje izgraditi im pozantno stavbo, za katero je dr. B ruunu uspelo postaviti tako solidne tem elje. V opus vloženi trud, požrtvovalna vztrajnost, s katero je avtor dolga dva decenija neutrudno zasledoval svoj cilj, vzbujajo naše globoko spoštovanje. Nič m anjše pa ni naše občudovanje doseženega rezultata, saj se zvezek dr. B ruuna nesporno uvršča med najboljše v seriji RIC. Na začetku knjige najdem o seznam uporabljenih zbirk in katalogov ter izbrane bibliografije. Z aključujejo jo trije indeksi, ki om ogočajo h itri pristop tako k m aterialu kot k obravnavanim problemom, dalje še 20 tabel reproduk­ cij. Število reprodukcij je seveda daleč preskrom no in n i v nikakršnem raz­ m erju z razsežnostjo kataloga. D edna slabost vseh doslej izdanih zvezkov RIC se je žal uveljavila tudi tu. A. Jeločnik