GDK: (1 01 :182.5:174.7(Abies alba Mi11.):(497.12.10) Ekološka opredelitev jelovih gozdov Zgornje Savinjske doline Ecological Definition of Fir Tree Forests in the Upper Savinja Valley Vid PRELOŽNIK. Izvleček: Preložnik, V.: Ekološka opredelitev jelovih goz- dov Zgornje Savinjske doline. Gozdarski vestnik št. 7-8/1996. V slovenščini s povzetkom v angleš- čini, cit. lit. 25. V Zgornji Savinjski dolini je v submontanskem pasu na silikatni podlagi dosti kartiranih jelovij. Zaradi močnega prevladovanja iglavcev poskuša naloga opredeliti ekološke pogoje teh jeloviJ in poiskati razlike z rastiščno najbližjimi bukovimi gozdovi. Uporabljena metoda fitoindikacije fito- cenoloških popisov je pokazala na odstopanja med uveljavljenimi opisi združb in dejansko flo- ristično sestavo. Ključne besede: Galio-Abietetum, fitoindikacija, Savinjska dolina 1 UVOD INTRODUCTION Poleg Pohorja pokrivajo jelovja v Zgornji Savinjski dolini največje sklenjene površine v celotni Sloveniji. Težišče areala jelovih združb Galio-Abietetum in Bazzanio-Abie- tetum je v gričevnatem svetu na silikatni (ali mešani) podlagi med Savinjo in Dreto. Ker je naravno prevladovanje iglavcev v submontanskem pasu neobičajno, nas zanima, ali obstajajo za to jasni ekološki razlogi, ali pa so ti današnji smrekovo- jelovi sestoji pretežno sekundarnega na- stanka. Vplivi človeka na gozd so bili v teh zgodaj in močno poseljenih krajih stalno veliki (paša, stelja). Vsaj v zadnjih 200 letih pa je človek močno posegal v gozd tudi s sečnjo, o čemer priča velik razmah spla- varjenja (Baš 1974). Spremenjenost teh občutljivih rastišč so fitocenologi večinoma premalo upoštevali. ·V. P., dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slo- venije, OE Nazarje, 63331 Nazarje, SLO 322 Gozd v 54, 1996 Synopsis Preložnik, V.: Ecological Definition of the Fir Tree Forests in the Upper Savinja Valley. Goz- darski vestnik No. 7-B/1996. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 25. ln the Upper Savinja Valley there are numerous mapped fir forests in the submontane zone on silicate bedrock. Due to the fact that coniferous trees highly prevail, the paper tri es to define the ecological conditions of these fir forests and find the differences with the beech forests of the natu- ral sites closest to them. The method applied - phyto-indication of phytocoenosis inventories - has indicated the discrepancy between the asso- ciations' descriptions established so far and the real floristic structure. Key words: Galio-Abietetum, phyto-indication, the Savinja Valley Vzrok za prevladovanje jelke naj bi bile posebne edafske in mikroklimatske raz- mere (Wraber 1958, 1959), predvsem zračna in taina vlaga ter hladnejša klima. Posebnost teh rastišč sem poskusil zato potrditi s primerjavo ekoloških značilnosti jelovij (Galio-Abietetum, Bazzanio-Abie- tetum) in rastiščno najbližje bukove združ- be (Querco-Luzulo-Fagetum). Osnova za grobo primerjavo so fitocenološke karte, geološke karte ter podatki po odsekih. Podrobnejša ekološka določitev in pri- merjava pa sta narejeni na podlagi ob- stoječih fitocenoloških popisov ter pedo- loških analiz v Zgornji Savinjski. 2 OPREDELITEV IN PRIMERJAVA JE- LOVIH RASTIŠČ 2 THE DEFINITION AND COMPARISON OF FIR SITES Čisti jelovi gozdovi se v Srednji Evropi lahko pojavijo v naravnih pogojih le tam, kjer je bukev konkurenčno šibkejša (EIIen- Ekološka opredentev jelovih gozdov Zgornje Savinjske doline berg 1982). V Švici sestavlja jelka tudi zonalne združbe - v montanskem pasu med bukovimi in smrekovimi združbami (Kuoch 1954). Pri nas pa jelka sestavlja združbe le v posebnih ekoloških razmerah. To so azonalne, edafsko in mikroklimatsko pogojene združbe. Jelovi gozdovi so v Sloveniji na večjih površinah na S pobočju Pohorja, v Mežiški dolini in v Zg.Savinjski dolini. Skupne poteze teh območij so: predalpski svet, submontanski do mon- tanski pas, silikatna podlaga, razmeroma dosti padavin (1400-1600 mm) in močan vpliv človeka. V teh razmerah glavci danes prevladujejo. Jelovja na silikatu so ras- tiščno zelo različna. Pri nas karti rani združ- bi Galio-Abietetum in Bazzanio-Abietetum imata podobne ekološke zahteve in se med sabo močno prepletata. Združba Galio-Abietetum raste na zmer- no acidofilnih do mezofilnih, delno nane- šenih globokih tleh (Košir 1979). Odločilne so tudi klimatske razmere: hladne dolinske lege z veliko zračno in taina vlažnostjo (Wraber 1959). To so zelo plodna rastišča, celo najbolj rastna v Sloveniji in zato jelka na njih po naravi naj ne bi prevladovala (EIIenberg 1982). Naši fitocenologi , ki so kartirali te gozdove, so drugačnega mnenja (Wraber 1960). Za gozdove združbe Galio- Abietetum pravi Wraber, da jelka v njih že naravno prevladuje, čeprav jo človek s prebiranjem še pospešuje, da hitro ostari (v starosti 80-100 let), ker tu nima eko- loškega optimuma, in da ne dosega večjih dimenzij. Iz tabel (Zupančič 1963) vidimo, da so to floristično bogati popisi in res dobra rastišča. Predvsem zato je Piskernik (1977) mnenja, da so bili to naravno bukovi gozdovi. Wraber v poročilu k ureditvenemu načrtu prav tako dopušča možnost, da je ta jelov gozd (Galio-Abietetum) lahko tudi degradacijska oblika bukovih ali jelovo- bukovih gozdov na silikatu (Wraber 1960). Združba Bazzanio-Abietetum naj bi bila praviloma razširjena v ekstremnejših ras- tiščnih razmerah, kjer ima jelka tudi brez vpliva gospodarjenja prednost pred drugimi vrstami. Odločilni rastiščni dejavniki so: ravne, slabo nagnjene hladne lege; opod- zoljena, oglejena tla; velika sestojna in taina vlažnost (Marinček, Puncer, Zupančič 1983). Wraber (Wraber1958) razlaga prevla- dovanje jelke z reliktnim znaca1em te združbe in s posebnimi ekološkimi pogoji - kljub temu pa trdi, da ima subasociacija Bazzanio-Abietetum praealpinum dokaj fagetalni značaj. Zato so imeli listavci gotovo tudi na tem rastišču naravno večji delež kot danes. Palinološke raziskave (Šercelj 1959, Culiberg in dr.1981) mnenja o reliktnosti te združbe niso potrdile. Jelka je v te kraje prišla pozneje ali vsaj hkrati z vrstami mešanega hrastavega gozda, zato listavci jelke niso mogli izriniti na ta eks- tremnejša rastišča. Tudi ti "posebni" eko- loški pogoji, zaradi katerih naj bi imela jelka prednost, so slabo določljivi oziroma ni značilne razlike med ekološkimi pogoji sosednjih bukovih gozdov in obema združ- bamajelovih gozdov. Obstoječe pedološke analize (Preglednica 1 a) kažejo veliko pestrost talnih tipov v kartirani združbi Ga- lio-Abietetum: od plitvih rankerjev pa do razmeroma globokih distričnih rjavih tal in celo pseudogleja. Prav na istih talnih tipih pa najdemo tudi združbo Querco-Luzulo- Fagetum. Kot povzetek različnih virov sem tabe- lama prikazal bistvene ekološke dejavnike in potencialno naravno drevesne sestavo za obravnavani jelovi združbi in primerjalno bukovje (Preglednica 1 b). Naravni deleži drevesnih vrst so zelo groba ocena, ker povsem ohranjenih gozdov na teh rastiščih ni. Močno naj bi prevladovali iglavci. Zaradi visokega deleža smreke opredeljuje Mayer te združbe kot smrekovo-jelove gozdove (Mayer 1974). Tudi v Zgornji Savinjski dolini je bila smreka v jelovjih naravno gotovo močno navzoča. Združbe so ran- girane tako, da zavzema Galio-Abietetum glede na prikazane ekološke dejavnike povprečne pogoje, na najbolj hladnih, kislih in vlažnih rastiščih pa se nahaja Bazzanio- Abietetum. 3 METODE DELA 3 WORK METHODS Ekološki pogoji obravnavanih združb so najprej določeni na podlagi podatkov iz opisov gozdov (stanje po območnem na- črtu 1991-2000). Ker so nadmorska višina, geološka podlaga in naklon določeni za GozdV 54, 1996 323 Ekološka opredelitev jelovih gozdov Zgornje Savinjske dci line Preglednica 1a: PEDOLOŠKI PROFILI v jelovjih Zgornje Savinjske doline Table 1a: Pedofogical Profifes in Fir Forests of the Upper Savinja Vaf/ey Ta/ni tip Hon·zonti (skupna globina v cm) Združba Vir opodz. Aol (6) • Ao (12)-A1 (16)-A2 (16)-B(50) B-A načrt Bočna 1959 rjava tla kisla Ah (3) • A1 (10)-B1 (46)-B2 (66) rjava tla podzol Aol (12) · A1 (15)-A2 (1B)·B(73) pad zal· Ao (10) • A1 (13)-A2 (25)-B1G(-) glej kisla rjava Ah (1) · A1 (1B)·AB(30)·(B)(·) tla gi. kisla A1 (5) · B(BO) rjava tla ranker Aa (6) · A1 (10)·AC(21)·C(61) kisla A1 (12) · AB(26)-B1C(·) rjava tla pseudoglej Ao (7) · A1 (10)-A2 (35)-B1G(-) pseudoglej A1 (12)· A2 (27)·ApG(3B)·B(48) celoten odsek, nam ti podatki omogočajo le grobo primerjavo in določitev združb. Za združbi Galio-Abietetum in Querco- Luzulo-Fagetum so podrobno primerjani fitocenološki popisi (Zupančič 1963). Upo- rabljena je metoda fitoindikacije na podlagi indikatorskih vrednosti rastlin (EIIenberg 1982), ki so sicer ugotovljene v Srednji Evropi, a so tudi v naših rastiščnih raz- merah razmeroma uporabne. Manjkajo pa indikatorske vrednosti za ilirske vrste. Rastišča so določena z indikatorskimi vrednostmi rastlin za šest ekoloških dejav- nikov: svetloba, toplota, kontinentalnost, vlažnost tal, reakcija tal in dušik v tleh. Metodo sta podrobneje opisala Robič (Ko- tar, Robič 1990) in Kutnar (Kutnar 1995). Za primerjavo med popisi so indikatorske vrednosti ponderirane s transformirano oceno zastornosti vrste (po Van der Maa- relu). lndiferentne vrste so izločene. Vsaka vrsta je upoštevana samo enkrat, tudi če je v več slojih. Drevesni sloj je zaradi najmočnejših vplivov človeka izločen (Vu- kelič 1988). Združbi sta med sabo primerjani s sred- njo indikatorsko vrednostjo za navedene ekološke dejavnike (iz popisov) in s sta- novitno kombinacijo vrst. Uporabljeni sta torej dve metodi fitoindikacije. Pri prvi (Vukelič 1988) je upoštevana kot utež zastornost vrst, ki imajo indikatorsko vred- 324 Gozd v 54, 1996 B·A Marinček in ostali 1974 B·A (prehod) načrt Rečica 1959 B·A elaborat 1963 G·A Marinček in ostali 1977 G·A (prehod v načrt Mozirje 1959 BA) G-A deschamps. Marinček in ostali 1977 G-A pinetosum elaborat 1 963 G-A pinetosum elaborat 1963 smrekov stadij elaborat 1 963 nost, za združbo pa je ugotovljena srednja indikatorska vrednost iz povprečij po po- pisih. Po drugi metodi (Kotar, Robič 1990) pa je kot kazalec ekoloških dejavnikov združbe vzeta stanovitna kombinacija vrst (vrste, ki so vsaj v polovici popisov) in je upoštevana samo navzočnost. Preskušena je bila ničelna hipoteza, da med jelovji in zmerno acidofilnim bukovim gozdom ni bistvenih ekoloških razlik. 4 REZULTATI 4 RESULTS 4.1 Primerjava ekoloških pogojev združb 4.1 A comparison of eco!ogical associations' con- ditions Od obravnavanih združb na silikatni podlagi je v Zgornji Savinjski dolini najbolj razširjeno zmerno acidofilno bukovje (Quer- co-Luzulo-Fagetum) s površino 10.729 ha (območni načrt 1991). Med jelovji pre- vladuje združba Galio-Abietetum (5.826 ha), združba Bazzanio-Abietetum pa je razširjena le na 962 ha. Glede na geološko podlago bistvenih razlik med združbami ni (Žnidarčič 1982). Vse tri združbe rastejo na andezitnih tufih, ki sestavljajo večino silikatne podlage v dolini. Na vseh silikatnih Ekološka opredelitev jelovih gozdov Zgornje Savinjske doline Preglednica 1 b: Relativna primerjava rastišč Table tb: A Relative Site Comparison Ekološki dejavniki (rang) Ecological factors Bazzanio- !orade) Abietetum klima hladna (1) c/imate cold vlažnost tal vlažna-mokra (3) soil moisture moist-wet kislost tal kisla (1) soil acidity acid Naravna sestava Natural structure v% jelka 50% European fir smreka 30% Norway spruce bor 10% pine tree listavci 10% deciduous trees Združba Association Galio-Abietetum Querco-Luzulo- Faaetum hladnejša (2) topla (3) cool warm vlažna-sveža(2) sveža-suha(1) moist-fresh fresh-dry zmerno kisla (2) šibko kisla (3) moderately_ acid s/ightlv acid 50% 5% 35% 15'% 15% 15% 65% Preglednica 2: Primerjava geološke podlage združb {delež v %) Table 2: A Comparison of Associations' Geological Bedrock (share expressed asa percentage) Geološka podlaga Geolo ica/ bedrock grušč,morena gravel, moraine glina clay lapor mari apnenec,dolomit limestone, dolomite skrilavci slates tonaliti tonalites kr.keratofirji flint keratophyres andezitni tufi andesite tuffs Galio- Abietetum 2.1 8.2 8.1 11.4 7.9 1.8 60.5 kamninah najdemo tako jelovje kot tudi zmerno acidofilno bukovje. Izjema je to- nalit, kjer verjetno zaradi plitvih, suhih tal jelovja manjkajo. Poleg tonalita se večja razlika pojavi še na glini, kjer izstopa Bazzanio- Abietetum 0.8 27.4 9.3 3.4 8.9 7.7 42.5 Querco-Luz.- Fa etum 0.3 8.2 12.9 7.1 5.5 15.8 2.4 47.8 združba Bazzanio-Abietetum (preglednica 2). Razmeroma visok delež karbonatnih kamnin si lahko razlagamo s tem, da se podatki nanašajo na celotne odseke, ki niso vsi geološke homogeni. GozdV 54, 1996 325 Ekološka opredelilev jelovih gozdov Zgornje Savinjske doline Tudi glede nadmorskih višin ni bistvenih odstopanj med združbama Galio-Abie- tetum in Querco-Luzulo-Fagetum. Obe imata največji delež pri višinah od 500 do BOO m. Odstopa spet združba Bazzanio- Abietetum, ki je razširjena predvsem v sub- montanskem pasu, na nadmorskih višinah pod 500 m (preglednica 3). Podobne razlike med združbami so se pokazale tudi pri naklonu. Bazzanio-Abie- tetum je razširjena predvsem na ravnem (naklon do 15°), drugi dve združbi pa pretežno na pobočjih nad 15° naklona. Grob pregled ekoloških dejavnikov nam torej pokaže, da sta si združbi Galio- Abietetum in Querco-Luzulo-Fagetum pre- cej sorodni. Pojavljata se predvsem na silikatni kamnini v montanskem pasu, na zmerno nagnjenih (ali strmih) pobočjih. Združba Bazzanio-Abietetum pa se eko- loško precej razlikuje in je najbolj razširjena v submontanskem pasu, na blago nag- njenih pobočjih. Razmeroma velik delež je je tudi na naplavinah. 4.2 Fitoindikacija 4.2 Phyto-indication Za fitoindikacijo so uporabljeni fitoceno- loški opisi iz prvega gozdnogojitvenega elaborata za državne gozdove v Zgornji Savinjski dolini (Zupančič 1963). Pri jelovju (Galio-Abietetum, tabela št. 6) so upošte- Preglednica 3: Primerjava nadmorskih višin združb (delež v%) Table 3: A Comparison of Associations' Altitudes (share expressed asa percentage) Nadmorska višina Galio- Bazzanio- Ouerco-Luz.- Alti tu de Abietetum Abietetum Fa etum do 500 m 30.9 54.4 30.8 to500m 500m-800m 45.8 32.6 49.8 nad 800 m 23.3 13.0 19.4 above BOOm Preglednica 4: Primerjava naklo na združb (delež v%) Table 4: A Comparison of Associations' Slope (share expressed asa percentage) Naklon Galio- Bazzanio- Querco-Luz.- Slo e Abietetum Abietetum Fa etum do to 15° 29,7 57,7 15,3 nad ab ove 15° 70,3 42.3 84,7 Preglednica 5: Ekološke značilnosti fitocenoloških po pisav združbe Querco-Luzulo-Fagetum Table 5: Ecological Characteristics of Phyto-Coenosis lnventories of the Querco-Luzulo-Fagetum Association Popis št. Lokacija Nadmorska Ekspozicija Nagib Geološka lnventory No. Location višina Exposition Slope podlaga Altllude vo Geological m bedrock Krašica, 13a 530 W-NE 30 andezit 2 Krašica, 9d 600 w 40 3 Ter 840 s 35-40 4 Krašica, 9c 590 sw 25-30 5 Lenart 590 S-SW 30 6 Krašica, 12d 480 NW 5 326 GozdV 54, 1996 Ekološka opredelitev jalovih gozdov Zgornje Savinjske doline vani samo opisi pod 600 m nadmorske višini, za bukovje (Luzulo albidae-Fage- tum) pa celotna tabela št. 3b. Osnovni ekološki podatki za te popise so prikazani v preglednicah 5 in 6. Za združbo Bazza- nio~Abietetum v našem območju ni bilo narejene celotne tabele, zato uporabim za primerjavo med združbami stanovitno kom- binacijo iz Wraberjeve tabele za Bazzanio- Abietetum praealpinum (Wraber 1958). Od teh popisov sta dva tudi iz Zgornje Sa- vinjske doline, drugi pa iz okolice Kamnika. Iz primerjave preglednic je razvidno, da v večini ekoloških dejavnikov bistvenih razlik med združbama ni. Geološko pod- laga tvorijo povsod andezitni tuli, pojavljajo se vse ekspozicije. Le pri naklonu je razlika med popisi očitna. Samo dva jelova popisa sta bila napravljena na pobočju, strmejšem od 20°, medtem ko je bil pri bukovju samo en popis napravljen na naklonu pod 20". a) Primerjava popisov in združb z upoštevanjem zastornosti vrst Primerjava srednjih indikatorskih vred- nosti (preglednici 7 in 8) potrjuje veliko ekološko podobnost obeh združb, posebno glede klimatskih dejavnikov: Preglednica 6: Ekološke značilnosti združbe Galio-Abietetum na popisanih lokacijah Table 6: Ecological Characteristics of the Galio-Abietetum Association in the Locations where Inventory Popis št. Lokacija Nadmorska lnventory No. Location višina Altitude m 2 Hom, 85b 500 7 Brezje 420 10 Hom, 83a 600 11 Florjan 540 12 Hom, 84a 480 13 Hom, 87a 420 14 Ter 390 17 Hom, 68c 560 Ekspozicija Exposition N E-NE w s w NE NW E Nagib Slope v" 20 20-30 25 10-20 25 10 0-10 20 Subasociacija Subassociation fagetosum pinetosum stadi" Picea Preglednica 7: Srednje indikatorske vrednosti za združbo Querco-Luzulo-Fagetum Table 7: The Mean lndication Values for the Querco-Luzulo-Fagetum Association Fitocenološki ooois /Phvtocoenoloaical inventorv Ekološki 2 3 4 5 6 Skupaj dejavnik Total Ecological factor svetloba 4.40 4,47 4,33 4,88 4,85 4,52 4,58 light toplota 4.65 5,45 4,94 5,10 4,50 5.41 5,01 heat kontinentalnost 3,72 3,44 3,46 3,66 3,89 3,39 3,59 continentality vlažnost tal 5.31 5,20 4,95 5,00 5,29 5,12 5,15 sai! moisture reakcija tal 3,50 3.75 4,00 4.33 2,89 4,74 4,06" soil reaction dušik v tleh 3.70 4,63 3,81 4.55 3,26 5,56 4,45" nitrogen in soH GozdV 54, 1996 327 Ekološka opredelitev jelovih gozdov Zgornje Savinjske doline i. Analiza svetlobnih razmer kaže na prevladovanje prehodnih vrst sence in polsence, v bukovju je osvetljenost malo večja. 2. Indikatorske vrednosti za toploto ka- žejo na zmerno toplo rastišče, submon- tanski pas. Razlike med združbama so minimalne, jelovje je celo toplejše, čeprav bi pričakovali hladnejšo klimo. 3. Podnebje lahko označimo za sub- oceansko, ki se (še posebno v jelovju) približuje oceanskemu. 4. Vlažnost tal je v obeh združbah ena- ka. Iz srednje indikatorske vrednosti skle- pamo na sveža rastišča, ki deloma pre- hajajo v vlažna. Tudi tu bi pričakovali v jelovjih bolj vlažna tla kot v bukovju. 5. Reakcijo tal označimo za zmerno do šibko kislo. Kislost tal je občutno višja v bukovju. Razlika je tudi med subaso- ciacijama v jelovju- pinetosum ima precej bolj kisla tla kot fagetosum. 6. Vsebnost dušika v tleh je rahlo pod povprečjem. Tla so revnejša v bukovju in v subasociaciji pinetosum. Presenetljivo je, da v nasprotju s pred- videvanji indikatorske vrednosti za bukovje kažejo na tla, ki so bolj kisla in revnejša z dušikom. Popis št. 5 pri združbi Querco- Luzulo-Fagetum je odstopal zaradi rev- nega zeliščnega sloja in prevladovanja acidofilnih vrst. Zato ni upoštevan pri izračunu srednje indikatorske vrednosti za reakcijo tal in dušik v tleh. vseeno so srednje indikatorske vrednosti združbe Querco-Luzulo-Fagetum pri reakciji tal pod povprečjem za Galio-Abietetum. Pri dušiku v tleh so razlike malo manjše, a vseeno občutne. Razlog za reven zeliščni sloj v bukovju ter kisla in z dušikom revna tla je Preglednica 8: Srednje indikatorske vrednosti za združbo Galio-Abietetum Tab le 8: The Me an lndication Values for the Galio-Abietetum Association Fitocenološki popis 1 Phytocoenologica/ inventQ_ry Ekološki 2 7 10 11 12 13 14 17 pineto fageto kupaj dejavnik sum sum Total Eco/o- gi cal factor svetloba 3,73 4,43 4,61 4,13 4,57 3,99 4,14 4,10 4,29 4,09 4,21 light toplota 5,21 5,01 5,14 5,24 5,04 5,15 5,19 5,09 5,15 5,10 5,13 heat konti- 3,13 3,51 3,48 3,21 3,35 3,37 3,56 3,47 3,39 3,37 3,39 nen- talnost conti- nen- tality vlažnost 5,04 5,28 5,30 5,09 5,27 5,08 4,98 5,27 5,14 5,20 5,16 tal s oil mo is- Iure reakcija 5,29 5,48 5,25 4,74 4,40 4,60 4,87 5,37 4,77 5,38 5,00 so il reaction dušik v 5,20 5,09 4,62 4,82 4,37 4,65 4,61 5,61 4,61 5,30 4,87 tleh nitrogen in soil 328 GozdV 54, 1996 Ekološka opredelilev jalovih gozdov Zgornje Savinjske doline lahko tudi steljarjenje. Na izbiro značilnih popisov za to združbo je verjetno vplivalo tudi gospodarjenje, zato bi morali pri opre- delitvi rastišč upoštevati tudi zgodovino sestojev. Pri toploti in vlažnosti tal, kjer bi priča­ kovali znatne razlike med združbama, pa se srednji indikatorski vrednosti povsem ujemata. Pri združbi Galio-Abietetum so popisi tudi ločeno primerjani za subasociacijo fa- getosum (dodan popis 17) in pinetosum. Razlike se po predvidevanjih pokažejo pri svetlobi, reakciji tal in dušiku v tleh. Zeliščni sloj subasociacije pinetosum uspeva pri večji svetlobi, tla so precej bolj kisla in revnejša z dušikom. b) Primerjava združb s stanovitno kombinacijo vrst Primerjava stanovitnih kombinacij vrst za združbe Galio-Abietetum, Bazzanio-Abie- tetum in Querco-Luzulo-Fagetum (pre- glednica 1 O) kaže na podobna ekološka razmerja med združbami, kot jih daje prejšna metoda. Stanovitno kombinacijo vrst sestavlja pri združbi Bazzanio-Abie- tetum 55 vrst (od tega jih ima indikatorske vrednosti 46), pri združbi Galio-Abietetum 41 vrst (32 vrst) in pri združbi Querco- Luzulo-Fagetum 25 vrst (16 vrst). Ker je porazdelitev indikatorskih vrednosti po- nekod nepravilna, večmodalna, je prika- zana namesto modusa aritmetična sredina. Predvsem pri reakciji tal in dušiku v tleh lahko ločimo tri skupine rastlin. Povsod prevladujejo indiferentne vrste. Drugo sku- pino sestavljajo vrste, navezana na z dušikom bogata, šibko kisla do nevtralna tla. Ta skupina prevladuje v stanovitni kombinaciji jelovij. Tretje skupine rastlin, acidofilne vrste revnih tal, je povsod šte- vilčno precej manj. Tudi pri tej metodi je ekološka določitev združb glede na reakcijo tal in dušik v tleh v nasprotju s pričakovano. Združba Querco-Luzulo-Fagetum je raz- širjena na bolj kislih, z dušikom revnejših tleh, združba Bazzanio-Abietetum pa na najmanj kislih in najbogatejših tleh. Le glede toplote in vlažnosti tal so v nasprotju s prejšna metodo združbe razporejene po pričakovanju. Ouerco-Luzulo-Fagetum se pojavlja na najtoplejših in najbolj suhih legah, Bazzanio-Abietetum pa na najbolj vlažnih tleh. Razlike med rastišči glede na ekološke dejavnike sem preskusil z c2 -testom. Za to analizo je uporabljena porazdelitev indikatorskih vrednosti stanovitnih kom- binacij vrst za vse tri združbe. Analiza prav tako kaže na večje razlike med rastišči v talnih dejavnikih (preglednica 11 ). Vendar lahko samo pri vlažnosti tal zavrnemo ničelno hipotezo, da med rastišči ni razlik (s tveganjem 5 %). Če primerjamo med Preglednica 9: Fitoindikacija stanovitne kombinacije vrst (X') Table 9: Phyto-lndication of a Sustained Species Combination X Ekološki Združba 1 Association dejavnik Bazzanio· Galio- Ouerco-Luzulo- Eco/ogical Abietetum Abietetum Fagetum factor svetloba 4.48 4,03 4,73 light toplota 4,90 4.89 5.45 heat kontinentalnost 3,35 3,53 3,53 continentafity vlažnost tal 5,72 5,18 4,88 sai/ moisture reakcija tal 5,00 4,80 4,00 soil reaction dušik v tleh 5,31 4,91 3,56 nitr[)gen in sai! GozdV 54, 1996 329 Ekološka opredelitev je!ovih gozdov Zgornje Savinjske doline Preglednica 10: STANOVITNA KOMBINACIJA VRST (p~i združbah označena stalnost) Table 10: A sustafned Specfes' Combfnatfon (with assoclatlons sustention is indicated) Indikatorske vrednosti Združba lndication values Association VRSTA Sintakson ! s T K v R N B-A G-A L-F IYfJ_e Abi es alba 3 5 4 x x x 5 5 3 Acer pseudoplatanus 8430 4 x 4 6 x 7 5 Aegepodium podagraria 3523 5 x 3 6 7 8 3 Ajuga reptans 6 x 2 6 x 6 4 Aposeris foetida 8430 4 4 4 5 6 5 4 4 Asarum europaeum 8430 3 5 5 6 8 6 4 Athyrium filix-femina 4 x 3 7 x 6 5 4 Bazzania trilobata 5 3 Blechnum spicant 7212 3 3 2 6 2 3 5 4 Brachypodium sylvaticum 8400 4 5 3 5 6 6 3 Calamagrostis arundinacea 8431 6 5 4 5 4 5 3 Carex digitata 8400 3 5 4 4 x 3 4 Carex pilulifera 6 4 2 5 3 5 3 Carpinus betulus 8432 4 6 4 x x x 4 3 Castanea sativa 8300 5 8 2 x 4 x 3 3 Cladonia pyxidata 4 Cladonia rangiferina 3 Cladonia squamosa 3 Corylus avellana 8400 6 5 3 x x x 4 4 Cyc!amen purpurascens 8431 4 6 4 5 9 5 5 Oaphne mezereum 8430 4 x 4 5 7 5 3 Deschampsia flexuosa 6 x 2 x 2 3 4 Dicranum scoparium 4 4 Dryopteris dilatata 4 x 3 6 x 7 5 Dryopteris filix-mas 8430 3 x 3 5 5 6 4 5 Oryopteris linnaeana 3 Epilobium montanum 8430 4 x 3 5 6 6 4 Eupatorium 7 5 3 7 7 8 3 cannabinum Eurhynchium striatum 3 5 Fagus silvatica 8431 3 5 2 5 x x 5 5 Fragaria vesca 3 5 2 5 x x 3 3 Frangula alnus 8220 6 x 5 7 2 x 4 Fraxinus excelsior 8430 4 5 3 x 7 7 3 Fraxinus ornus 5 8· 4 3 8 3 3 Galeopsis speciosa 3 Galium rotundifolium 8431 2 5 2 5 5 4 5 Gentiana asclepiadea 6 x 4 6 7 x 4 4 Hedera helix 8400 4 5 2 5 x x 3 Hieracium lachenalii 8300 5 x x 5 4 2 4 3 Hieracium sylvaticum 4 x 3 5 5 4 5 5 5 Hy!ocomium splendens 3 4 Hylocomium triquetrus 4 330 Gozd V 54, 1996 Ekološka opredentev jelovih gozdov Zgornje Savinjske doline Indikatorske vrednosti združba lndication values association VRSTA Sintakson s T K v R N B-A G-A L-F Type Hypnum cuppressiforme 3 3 4 Hypnum schreberi 5 lsothecium myurum 4 Laburnum alpinum 3 Leucobryum glaucum 3 Ustera ovata x x 3 6 7 7 3 Luzula albida 8431 4 x 4 x 3 4 5 5 5 Luzula Pnosa 2 x 3 x 5 4 5 5 Majanthemum bifolium 3 x 6 x 3 3 5 4 Melampyrum pratense subsp.vul. x x 3 x 3 3 5 3 Mo!inia caerulea 7 x 3 7 x 2 3 Mycelis muralis 4 5 2 4 x 5 5 Orthillia secunda 7200 4 x 3 5 x 2 4 Oxalis acetosella x 3 6 4 7 5 5 Petasites al bus 8431 4 x 4 6 x x 4 Picea abies 7212 5 3 6 x x x 5 5 5 Pinus sylvestris 7 x 7 x x x 4 Pleurozium schreberi 4 Polypodium vulgare 5 x 3 x 2 x 3 4 Polytrichum formosum 5 5 4 Prenanthes purpurea 4 4 4 5 x 5 4 5 Pteridium aqui!inum 6 5 3 6 3 3 5 4 3 Quercus petraea 6 6 2 5 x x 3 Quercus robur 7 6 x x x x 3 Rhytiadelphus triquetrus 3 Rubus hirtus 8431 5 6 4 5 5 7 5 5 Salix caprea 7 x 3 6 7 7 4 S al via glutinqsa 8430 4 5 4 6 7 7 3 4 Sanicula europaea 8430 4 5 3 5 8 7 3 4 Scrophularia nodosa 8430 4 5 3 6 6 7 3 Sorbus aucuparia 6 x x x x x 3 Thelypteris limbosperma 4 4 2 6 3 5 3 Thelypteris phegopteris 2 4 3 6 4 6 3 Thuidlum tamariscinum 5 5 Vaccinium myrtillus 5 x 5 x 2 3 5 5 5 Veroni ca oHicinalis 5 x 3 4 2 4 3 Viburnum opulus 8400 6 5 3 x 7 6 4 Vinca miner 8400 4 6 2 5 x 6 5 Viola sylvestris 8430 4 5 4 5 7 6 3 5 Sintakson; ?*"" - Vaccinio-Picetalia, 8""" - Fagetalia (Ellenberg 1982) GozdV 54, 1996 331 Ekološka opredelitev jelovih gozdov Zgornje Savinjske doline sabo najbolj različni združbi Bazzanio- Abietetum in Querco-Luzulo-Fagetum, niso razlike nič bolj značilne. · Tudi koeficienti kontingence kažejo, da je odvisnost razmeroma šibka, še posebej pri klimatskih dejavnikih (koeficienti 0.24 do 0.31). To pomeni, da je v vseh treh združbah stanovitna kombinacija vrst po- dobno porazdeljena po indikatorskih vred- nostih. Zato je za vsak ekološki dejavnik narejena še primerjava deležev vrst s skrajnimi (1 - 4) in povprečnimi indika- tarskimi vrednostmi (5). Rezultati so v preglednici 12. Delež rastlin sence in polsence (indi- katorske vrednosti 1 do 5) v stanovitni kombinaciji vrst je največji pri združbi Galio- Abietetum (88 %), pri drugih dveh pa 73 %. Pri toploti lahko iz deleža hladnoljubnih oz. zmernih vrst (vrednosti 1-5) sklepamo na rahlo hladnejše rastišče jelovij (B-A 86 %, G-A 79 %, Q-L-F 63 %). Pri kontinental- nosti povsod močno prevladujejo sub- oceanske in oceanske vrste, med rastišči Preglednica 11: Odvisnost gozdne združbe od ekoloških dejavnikov Table 11: Dependence of a Forest Association on Ecologica/ Factors ekološki dejavnik ecological factor svetloba light toplota heat kontinentalnost continentality vlažnost tal soil moisture reakcija tal soil reaction dušik v tleh nitro en in soil koeficient kontingence contingency coefficient 0,30 0,31 0,24 0,49 0,43 0,44 c 8,75 5,46 5,70 19,29' 14,06 16,16 stopinje prostosti !!!!! 10 8 10 8 14 12 Preglednica 12: Delež vrst v stanovitni kombinaciji po indikatorskih vrednostih (v %) Table 12: Species' Share ina Sustained Combination by lndication Values(%) ekološki združba 1 association dejavnik Bazzanio- Galio-Abietetum Querco-Luzu/o- ecofogicaf Abietetum Fagetum factor 1-4 5 1-4 5 1-4 5 svetloba 57 16 72 16 40 33 light toplota 24 62 21 58 18 45 heat kontinentalnost 88 7 88 3 87 7 continentafity vlažnost tal o 41 14 59 13 75 sai/ moisture reakcija tal 42 12 40 25 78 11 sai/ reaction dušik v tleh 34 6 43 17 78 22 nitro en in sai/ 332 GozdV 54, 1996 Ekološka opredelitev jelovih gozdov Zgornje Savinjske doline ni razlik. Pri vlažnosti tal so razlike med združbami večje. Izstopa spet združba Bazzanio-Abietetum, kjer manjkajo vrste suhih do svežih tal (vrednosti 1-4). Pri drugih talnih dejavnikih pa tako kot v prejšnih primerjavah izstopa bukovje z večjim deležem rastlin kislih, z dušikom revnejših tal. c) Grafičen prikaz popisov Popisi so na podlagi srednjih indikator- skih vrednosti tudi grafično prikazani (graf 1 ). Za osi sta vzeta ekološka dejavnika, po katerih se združbe najbolj razlikujejo. Za združbo Bazzanio-Abietetum je prikazana samo srednja indikatorska vrednost sta- novitne kombinacije vrst, za preostali združbi pa srednje indikatorske vrednosti popisov. Združbe so glede na vlažnost in kislost tal med sabo ločene, samo popis št. 6 združbe Querco-Luzulo-Fagetum dobimo med jelovimi popisi. Pri vlažnosti tal predstavlja vrednost 5 rastline svežih tal, vrednost 6 pa rastline svežih do vlažnih tal. Pri kislosti tal označuje vrednost 3 rastline kislih tal, vrednost 5 pa rastline zmerno kislih tal. Za primerjavo in ekološko opredelitev popisov in združb je narejena tudi ordi- nacija popisov po metodi glavnih kom- ponent (Pielou 1984). Namen te analize je z grafično predstavitvijo popisov v 2- razsežnem prostoru pojasniti ekološke odnose med njimi, izločiti skupine sorodnih popisov ter tako dobljene skupine pri- merjati z razčlenitvijo na združbe (Graf 2). Iz analize so izločene vrste, navzoče samo v enem popisu, in drevesni sloj. Osnova za primerjavo je ocena zastornosti vrste v posameznem popisu, ki je prav tako trans- formirana po Van der Maarelu. Prva dva faktorja, ki sta upoštevana za interpretacijo, pojasnita skupaj 54% skup- ne variance (prvi faktor 33.6 %, drugi pa 20.5 %). Pop ise lahko, prav tako kot v prejšnem prikazu, združimo v dve skupini. Med jelovja je uvrščen floristično naj- bogatejši popis združbe Querco-Luzulo- Fagetum (popis 6). Popisi niso enako razvrščeni kot po srednjih indikatorskih vrednostih. Neposredna primerjava tudi ni možna, ker posameznega faktorja ne mo- remo pojasniti samo z enim ekološkim dejavnikom. Združbi se razlikujeta predvsem po dru- gem faktorju. Ekološka razlaga je precej težavna. Na podlagi primerjave z grafom 1 lahko opredelimo za prevladujoča ekološka dejavnika za razvrščanje popisov vlažnost (faktor 1) in kislost tal (faktor 2). Predvsem popis št. 17 (smrekov stadij v jelovju) in popis št. 6 (bukovje), kjer je prav tako visok delež smreke, izstopata iz te raz- vrstitve. Graf 1: Primerjava srednjih indikatorskih vrednosti po popisih in združbah Graph 1: A Comparison of the Mean Jndication Values by /nventories and Associations 4.5 kislost acidity 3.5 3 p2 Q-L-F ," p p1 o •·• 2 2.5+-------------------------------------------------~ 4.5 5 vlažnost moisture 5.5 6 GozdV 54, 1996 333 Ekološka opredelitev jalovih gozdov Zgornje Savinjske doline Graf 2: Ordinacija popisov z metodo glavnih komponent Graph 2: Ordination of Jnventories by Means of the Principle Components' Method Faktor 2 1,-------~~=-----~~~--------~ 0.8 0.6 0.4 0.2 o -0.2 P17 o -0.4 P14 L2 8 o Q-L-F P2 o , ~t~ L1 o L5 o P11 o :~ :l._-------======0 =···=···=····=··=-G=:cA=····==····=· =····==::::~==--;::~---~ 0.25 0.35 0.45 0.55 0.65 0.75 0.85 Faktor 1 5 ZAKLJUČKI Fitoindikacija ni potrdila pričakovanih ekoloških razlik med jelovji (združbi Galio- Abietetum ter Bazzanio-Abietetum) in pri- merjalno bukovo združbo (Querco-Luzulo- Fagetum). Na podlagi obstoječih fitoceno- loških popisov v Zgornji Savinjski dolini lahko sklepamo, da se primerjalno bukovje nahaja na bolj kislih, z dušikom revnejših tleh kot jelovje. Tudi med jelovima združ- bama ni pričakovanih ekoloških razlik. Rastiščna ekstremnost združbe Bazzanio- Abietetum se ni potrdila, prej nasprotno. Prav v tej združbi je namreč največ rast- linskih vrst in po fitoindikaciji talnih dejav- nikov je to celo od vseh treh najbolj ugodno rastišče. Metodi fitoindikacije se ne ujemata pov- sem. Za večino ekoloških dejavnikov je za primerjavo med združbami primernejša uporaba srednje indikatorske vrednosti stanovitne kombinacije kot pa srednJe indikatorske vrednost iz popisov, kjer je upoštevana zastornost. Izbira za posamezno združbo značilnih popisov brez temeljitega poznavanja gos- podarjenja z gozdovi ni ustrezno. Zmerno acidofilno bukovje zajema zelo ekološko raznolika rastišča. Obravnavani popisi ve- 334 Gozd V 54, 1996 ljajo verjetno za tista rastišča, kjer je bil vpliv človeka razmeroma velik (steljarjenje) in temu lahko pripišemo reven, acidolilni zeliščni sloj. Pri opredelitvi jelovij je bil premalo upo- števan velik vpliv človeka na ta občutljiva rastišča. Tako so v kartirana jelovja vklju- čena tudi prehodna oziroma bukova ra- stišča, kjer je imela jelka znaten delež. Tudi sami opisi združb so bili narejeni v bistveno drugačnih sestojnih razmerah. Delež jelke je namreč v teh štirih desetletjih močno upadel. Ker so poleg tega ekološke razlike med jelovji in zmerno acidofilnim bukovjem majhne, bo potrebno kartiranje še enkrat presoditi. Posebno to velJa za združbo Galio-Abietetum. Ničelno hipotezo, da med rastišči ni ekoloških razlik, lahko zavrnemo samo pri vlažnosti tal, pa še tu predvsem zaradi veliko revnejšega zeliščnega sloja pri- merjalnega bukovja. . z ordinacijo so popisi podobno raz- vrščeni kot na podlagi srednjih indika- torskih vrednosti. Izstopata zlasti popisa z večjim deležem smreke. 5 CONCLUSIONS The phyto-indication has not confirmed t~e an- ticipated ecological differences between f1r for- Ekološka opredelitev jelovih gozdov Zgornje Savinjske doline ests (the Galio-Abietetum and Bazzanio-Abietetum associations) and the control beech association (the Querco-Luzulo-Fagetum). Based on the ex- isting phyto-coenological inventories of the Upper Savinja Valley conclusions can be made that the control beech forests grow on more acid soil, poorer with nitrogen. The fir association s do not evidence the expected ecological differences as well. The site extremity of the Bazzanio-Abietetum association has not been praven- rather on the contrary. ln this very association plant species are most numerous and according to the phyto- indication of soil factors this is even the most favourable site of all the three ones. The two phyto-indication methods are not quite identical. For the major part of ecological facto rs, the use of the mean indication value of a sustain- able combination is more suitable for the compar- ison between the associations than the mean indi- cation value from the inventories where canopy is taken into account. It is not good to select inventories characteris- tic of an individual association without being well acquainted with forest management. Moderately acidophilic beech forests include ecologically high- ly heterogeneous sites. The inventories dealt with probably outline those sites where human influ- ence has been rather strong (litter utilisation), which is the cause of the poor, acidophilic herb layer. ln the defining of firforests, strong human influ- ence on these sensitive sites was not sufficiently taken into consideration. Thus, the mapped fir forests also include transitory or beech sites, whe- re the share of the fir was quite high. The descrip- tions of associations themselves we re al so made in essentially different stand conditions. For one thing, the share of the European fir has strongly decreased in the recent four decades. Since eco- logical differences between fir and moderately acidophilic beech forests are small as well, the mapping will have to be reevaluated. This espe- cially ho lds true of the Galio-Abietetum associa- tion. The null hypothesis- that there are no ecologi- cal differences between the sites - can only be rejected with soil moisture, even there primarily due to much poorer herb layer of the control beech forests. By means of ordination the inventories have been similarly classified as on the basis of the mean indlcation values; the inventories with a higher share of the Norway spruce being the most remarkable ones. 6 VIRI IN LITERATURA 1. BAŠ, A. 1974. Savinjski splavarji. Cankarjeva založba, Ljubljana. 2. CULIBERG, M., ŠERCELJ, A., ZUPANČIČ, M. 1981. Palynologische und phytozoenologische Unter- suchungen auf den Ledine am Hochplateau Jelovica. Razprave IV.razreda SAZU XXIII/S Ljubljana. 3. CULIBERG, M., ŠERCELJ, A. 1991. Poročilo (raziskovalna naloga Palinološki gozdni rezervati). BTF -odsek za gozdarstvo. 4. ELLENBERG, H. 1982. Vegetation ecology of Central Europe. Cambridge University Press. 5. KOŠIR, ž. 1979. Ekološke, fitocenološke in gozd- nogospodarske lastnosti Gorjancev v Sloveniji. Zbornik gozd.in les. 17/1, Ljubljana. 6. KOTAR, M., ROBIČ, D. 1990. Povezanost pro- izvodne sposobnosti rastišča z nekaterimi ekološkimi dejavniki. Gozd. V. 48/5, Ljubljana. 7. KUOCH, R. 1954. Waelder der Schweizer Alpen im Verbreitungsgebiet der Weisstanne. Mitteilungen der Schw.Anst.Forst.Ves. XXX, Zurich. 8. KUTNAR, L. 1995. Rastlina- rezultat rastiščnih dejavnikov. Gozd. V. 53/7-8, Ljubljana. 9. MARINČEK, L., PUNCER, 1., ZUPANČIČ, M. 1974. Vegetacijska in rastiščna analiza za območje gozdnogospodarskih enot Ljubno 11 in Luče 11 (bivši SLP 1 ). Izdelano v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija, SAZU, Ljubljana. 10. MARINČEK, L.,PUNCER, 1., ZUPANČIČ, M. 1977. Vegetacijska in rastiščna analiza za območje gozdnogospodarske enote Ljubno (zasebni sektor). Izdelano v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija, SAZU, Ljubljana. 11. MARINČEK, L., PUNCER, 1., ZUPANČIČ, M. 1983. Vegetacijska in rastiščna analiza za G.E. Gornji grad- zasebni gozdovi. Biološki inštitut SAZU, Ljubljana. 12. MAYER, H. 1974. Waelder des Ostalpenraumes. Gustav Fiscer Verlag, Stuttgart. 13. PIELOU, E.C. 1984. lnterpretation of ecological data. John Wiley et Sans. 14. PISKERNIK, M. 1977. Gozdna vegetacija Slovenije v okviru evropskih gozdov. Zbornik gozd. in les. 15/1, Ljubljana. 15. PISKERNIK, M. 1977. Jelka v drugačni ekološki luči. Gozd. V. XLIII, Ljubljana. 16. ROBIČ, O. 1992. Fitocenologija. Predavanja na podiplomskem študiju, Ljubljana. 17. ŠERCELJ, A. 1959. Prispevek k zgodovini naših gozdov. Gozd. V. XVII, Ljubljana. 18. WRABER, M. 1958. Predalpski jelov gozd v Slo· veniji. Biološki vestnik VI, Ljubljana. 19. WRABER, M. 1959. Gozdna združba jelke in okroglolistne lakote v Sloveniji. Prirodoslovno društvo Ljubljana. 20. WRABER, M. 1960. Pregled in opis glavnih gozd- nih združb na področju Mozirja in Gornjega grada, v: Ureditveni načrt 1959- 1968. Gosp.enota Mozirje. 21. ZUPANČIČ, M. 1963. Fitocenološke tabele, v: Gozdnogojitveni elaborat za območje GG Nazarje. 22. Ureditveni načrt 1959- 1968. Gosp. Enota: Boč­ na - zasebni sektor. 23. Ureditveni načrt 1959-1968. Gosp. Enota: Mo- zirje- zasebni sektor. 24. Ureditveni načrt 1959-1968. Gosp. Enota: Re- čica- zasebni sektor. 25. Gozdnogojitveni elaborat za območje Gozdnega gospodarstva Nazarje. Izdelano v Inštitutu za biologijo SAZU, Ljubljana. GozdV 54, 1996 335