KUJIZNJ TRST, torek 21. junija 1955 Leto XI. - Št. 145 (3074) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94.638. 93*808, 37-338 k U UL" MONTECCHI št- *. III. nad. — TELEFON S3-8M IN 94-63* — poštni predal 559 — UPRAVA: 1JL. SV. FRANČIŠKA St. 2* — Tel. NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — rederat. ljudska republika Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 (ten. unraurvi irvT OGLAS1: °d 8.-12.30 in od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno- PoStni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, w avni 100, osmrtnice 90 lir . Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico 1-11., Tel. 33-82 Ljubljana, Stritarjeva 3-1., Mrl 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - 2 - 375 - Izdaia Založništvo tržaškega tiska D.ZOZ-Trst KAJNOVE1ŠI RAZVOJ PREUREJEVANIA RIMSKE VLADE Ministri podali ostavko Scelbi hi sestavlja »tristransko** vlado Republikanci so odklonili sodelovanje - Seznam novih ministrov bo nocoj verjetno h gotov, nakar ga bo Scelba predložil jutri predsedniku republike Gronchiju to se nato v četrtek z novo vlado predstavil poslanski zbornici in senatu Se vedno traja nevarnost koncentracionistov - Zahteve vodstva sindikatov U1L (Od našega dopisnika) RIM, 20. — Dva važna do-fodka beležimo v teku vče-r*jšnjega in današnjega dne razvoju Scelbovih priprav l* rešitev sedanje vladne kri-2ei ki ji pravijo formalno »pojasnjevanje« ali pa «preuredi-av» vlade. Prvi dogodek je •slep glavnega odbora italijanske republikanske stranke, Sa je sprejel po dveh dneh ^asedanja, drugi pa seja vla-danes dopoldne, na kateri 80 Vsi ministri podali Scelbi !v°je ostavke, s tem da prebredi vlado, t. j. da imenuje 2a V.se resorje ponovno delno '!te, delno pa druge ministre ter podtajnike. Kaj 50 sklenili republikan-Oni so v svojem sklepu Postavili tri pogoje za sode-°vanje v. vladi: politiko soparnosti in sodelovanja; zadovoljitev onih programskih Postavk, zaradi katerih je PRI hstopila iz štiristranske ve-Clne in sicer glede zunanje Politike, glede socialnih problemov .(na primer agrarne Pogodbe), glede izvajanja u-stave ter končno glede šolske Politike; tretji pogoj pa za-deva splošno politiko. Takoj P° seji vlade je Scelba spre-lel tajnika PRI Realeja, ki je o razgovoru poročal vodstvu 'Iranke, katera je nato izdala Pradno poročilo, da Scelba ne 'Pore gornjim pogojem zado-v°ljiti ter da bo zaradi tega »tudi v bodoče ohranila avtonomijo pri zavzemanju 'Vojih stališč v parlamentu«. "ePublikanci torej ne bodo s°delovali v vladi in tudi ni gotovo, da jo bodo podpirali, ^ruga Scelbova vlada bo sestavljena iz predstavnikov sa-1,10 treh strank — KD, PSI)1 ln PLI — ki jo bodo tudi Podpirale. To ne bo — kot 1* bil Scelbov namen — »šti-dstranska«, temveč «tristran-*ka» vlada Kako je z ostavko ministrov? Tu gre za zanimivo formalno vprašanje, ki pa dejan-*ko ni samo formalno: kje Preneha preosnova vlade in Kje začne kriza? Predvsem je tanimivo dejstvo, da se urad-P° sploh ne poroča o tem, da s° ministri podali ostavko. Tudi aSencija ANSA ne poroča o tem niti besede. Pač pa pišejo 0 ostavki vsi časopisi in o o-8*avkah govori tudi radio. ^Arok temu uradnemu izogi-aPju besede »ostavka« leži v m, da je posledica take o-avke vseh ministrov kriza ^ade. No, zdi se, da sta se ^relba in Gronchi zmenila, da dejansko krizo zavila v , ®no formo, da Scelbi ne bo tok dajati ostavke vlade v j *e predsednika republike. a to je le domneva. Mogo-ostnamreč, da bo dejansko Sinaj 0 ministrov Gronchi Pod Pak ral kot nujnost, da vlada * ostavko — tudi formalno, ar.Ar bi Gronchi po protoko-i0vern posvetovanju določil H agA mandatarja, ki pa ne .z.,r ora* biti ravno Scelba. Se A J in danes je ves itali- ansv- • je b(in * takole razlagal to ‘itve° • zadev°: Glede preure-Je potrebno omeniti, da ' ne ‘nist Predvidevajo ostavke •'stri r°V’ Kakor tudi, d_ dalj ne b°do svojih listnic Vla(j na razPolago predsedniku lo, Kajti če bi se to zgodi-1 bila vlada v ostavki in Gronchi bi moral začeti s posvetovanjem, kot da gre za krizo. Popoldanski listi — kot rečeno — pa že z velikimi naslovi poročajo o ostavkah ministrov — in vendar kljub temu krize ni! Naj bo kakorkoli, predvideni razvoj Scelbovega preosnovanja je naslednji. Po današnji seji vlade se je Scelba začel posvetovati z raznimi prvaki vseh treh strank, da bi določil ministre za posamezne resorje. S tem v zvezi je nešteto kombinacij, ki pa jih nima smisla navajati ker so vse enako negotove. Predvideva se, da bo v sredo ali pa najpozneje v četrtek zjutraj, nova vlada sestavljena, kajti verjetno je, da bo že jutri zvečer Scelba glavno delo že opravil Nova vlada bo najprej imenovala podtajnike in odobrila progra-matične izjave svojega predsednika. ki jih bo naslednjega dne podal pred obema deloma parlamenta, ko bo končno vendar le prišlo do debate o nezaupnici, ki je bila odložena na četrtek 23. t.m. Ze jutri pa bo lista novih ministrov predložena predsedniku Gronchiju, ki jo bo verjetno sprejel, kar pa se seveda ne more reči tudi za parlament. In prav tu se začenjajo za Scelbo stare težave. On še vedno vabi v vlado koncen-tracioniste, ker za republikance mu ni dosti mar; kon-centracionisti imajo mnogo več poslancev ne računajoč še druge «svobodne strelce«, ki se pojavijo ob vsakem tajnem glasovanju, pravijo sicer, da so koncentracionisti na čelu s Pello, Gonello in Andreottijem vezani na disciplino, ker so sprejeli Fanfani-jev program, na podlagi katerega je nato Scelba sestavil program za novo vlado. Toda Scelba se še dobro spominja zmage koncentracionistov in tako imenovane skupine «Socialna politika« v svoji stranki, ob priliki volitev predsednika republike. Zato bi bil Scelba najbolj varen, če bi imel Gonello, Andreottija in Pello v vladi. Istočasno s Scelbovimi napori pa so se danes sestali vsak zase liberalci in socialdemokrati- in na svojih sestankih določali kandidate za ministrske stolčke. Odbor demokrist-janske parlamentarne skupine je imel seveda največ dela, ker mora določiti največje število novih ministrov. Okrog 20. ure je poslanec Moro v delu skupine poročal Scelbi, nato pa so ob 11. razpravo nadaljevali in jo prekinili šele po eni uri po polnoči, da bi nadaljevali jutri. Izbiranje novih de-mokristjanskih ministrov pač ni lahka stvar, kajti poslancev ir, senatorjev je mnogo, ministrskih in podtajniških mest pa razmeroma malo — mnogo je torej poklicanih, a malo bo izvoljenih. Prihodnja seja senata je sklicana za četrtek 23. t.m. popoldne, na kateri se bo razpravljalo o zakonskem predlogu glede spremembe zakona o določbah v prid industrijskim delavcem in o zakonskem načrtu a začasnem proračunu, ki ga je predlagala vlada in ki mora biti odobren do konca tega meseca. Vodstvo sindikata UIL je na svoji seji danes postavilo naslednje zahteve: potrebni so ekonomski zakonski ukrepi za pobijanje brezposelnosti, desetletni načrt za zaposlitev, agrarna reforma, reforma agrarnih pogodb, kar oboje predstavlja osnovni element za rešitev vprašanja brezposelnih in nezadostno zaposlenih; vlada mora takoj začeti z izvajanjem zakona za podporo brezposelnim in sicer kmečkim delavcem, ki ne delajo od leta 1949; vlada mora takoj ločiti IRI od Confindustrie; pravno priznanje sindikalnih organizacij in ureditev vprašanja pravice do stavke, da bi se tako izvedla znamenita člena 38 on 39 u-stave, kar pa je mogoče storiti le tako, da najprej zadevo prouči višji gospodarski svet za gospodarstvo in delo, k, mora dati svoje mnenje o načrtu zakona, ki ga je treba nato predložiti parlamentu. Končno UIL poudarja nujnost ureditve delovnih kolektivnih pogodb, ki jamčijo polno juridično učinkovitost in veljavnost «erga omnes«. A. P. Nehru ho dan na velikem zborovanju Po zaključku desetdnevnega potovanja po sovjetskih republikah bo Nehru nadaljeval razgovore s sovjetskimi voditelji MOSKVA, 20. — Indijski ministrski predsednik Nehru je končal svoj desetdnevni obisk po sovjetskih republikah in področjih v osrednji Aziji, zahodni Sibiriji in na Uralu. Včeraj je prišel v Leningrad, jutri pa se bo vrnil v Moskvo, kjer bo nadaljeval razgovore z najvišjimi sovjetskimi voditelji. Ob njegovem povratku v Moskvo bo na stadionu Dinamo velika manifestacija. Na tem stadionu, ki zmore nad 80.000 tseb, bo jutri zvečer imel Nehru govor ob navzočnosti sovjetskih voditeljev in članov diplomatskega zbora. V krogih blizu indijskega poslaništva v Moskvi se je zvedelo, da bo Nehru obrazložil bistvene temelje indijske politike. Verjetno bo že jutri začel razgovore s sovjetskimi voditelji, zlasti pa z Bulga-mnom in s Saburovom. Popoldne bo imel tiskovno konferenco za sovjetske in tuje novinarje. Nehrujevo bivanje v Sovjetski zvezi se bo zaključilo z velikim sprejemom, ki bo v sredo ob 18, uri v hotelu Sovjetskaja. 23. junija pa bo Nehru odpotoval v Varšavo, kjer bo ostal tri dni in bo odpotoval nato na Dunaj. Indijski dopisniki, ki spremljajo Nehruja, so zvedeli, da bodo državniki Indije in Sovjetske zveze v Moskvi pod- pisali deklaracijo, ki bo glede gospodarskega sodelovanja obsegala splošno povečanje blagovne zamenjave. Posebej bo poudarjeno tehnično sodelovanje na načelih že sklenjenega sporazuma o zgraditvi jeklarne, za katero bo dala Sovjetska zveza v začetku tehnično osebje ter bo prevzela izuči-tev indijskih strokovnjakov v sovjetskih jeklarnah. za rahla v Maroltu PARIZ, 20. Na današnji seji vlade je bil sedanji francoski poslanik v Posarju Gilbert Grandval imenovan za novega generalnega rezidenta v Maroku. Na seji vlade so v glavnem razpravljali o položaju v Severni Afriki, zlasti pa v Maroku. Proučili so poročilo in zaključke, ki jih je predložil V/ybot, in nove ukrepe, ki jih nameravajo sprejeti. Poročilo je podal tudi minister za maroška in tunizijska vprašanja July in nato je govoril še predsednik vlade Fau-re, ki je popoldne se pred sejo vlade sprejel generalnega rezidenta Lacosta, ki je danes prišel z letalom v Pariz. Včerajšnje volitve za republiški svet niso praktično spremenile sestave v tem sve- Predlog kitajske vlade ^diplomatske odnose z Bonnom? tu. Spremembe So malenkostne. «Combat» obžaluje, da so volitve potrdile sedanji imo-bilizem republiškega sveta. Po mnenju lista ostane položaj nespremenjen: «Ostalo je nespremenjeno število »modrijanov«, tistih, ki že 9 let spijo na naslanjačih Luksemburške palače«. Podatki za 153 sedežev so sledeči; komunisti 1, (zgubili 2), socialisti 37 (zgubili 1). radikali 38 (pridobili 3), ljudski republikanci g (zgubili ]), neodvisni in kmetje 44 (zg. 2), golisti URAS in ARS 15 (zg. 3), razni 10 (pridobili 6). Prihodnji mesec bodo izvolili še 3 senatorje za Maroko in 3 za Francoze, ki živijo v tujini. Med novimi senatorji je tudi radikalni voditelj Y-von Delbos. Volitve v Pakistanu KARAČI. 20, — V Pakistanu bodo jutri volitve za novo ustavodajno skupščino. Nadomestila bo skupščino, ki jo je razpustil generalni guverner 24. oktobra lanskega leta. V novi skupščini bo 80 članov in njena naloga bo čim-prej izglasovati ustavo, to je v dveh mesecih. Kakor je znano, ni uspela prejšnja skupščina v sedmih letih dela izglasovati ustave. *i AJli,,a zal,w*li»ih strokovnjakov za Nemčijo proučuje ki ga je JEden predložil na berlinski konferenci "'mškj0?^ 20. — Zahodno-kancler Adenauer je (u: ) Prerinni^«^ j i __ Vč?*Ki t>0 «11 »dl In t^Ajah) IH Adenauer sta iz->nCl J!1' 0 ženevski konju sku r, lr,M 'n 0 bližnjem "Kvi. t ega Kanclerja «oti i» ^^5dP°Idne dospel na t a je (5PA v London. Opol-»edAiit,, ,na kosilu pri predle Da ,v*ade Edenu, popoldan odpotoval v Bonn. JKegV1' Ko k^e^e,rneSa JO, V pisanju london-lista «The bn Vi nsta «The _ ObKlP' 61?, haie še v tem i , O Zahodno Nemči- v^naue."1 sta baje Eden ."dar govorila in včeraj. 1)>« UraH m bi‘° Še SP°--določp* -° Vabll° in (od' S?* eas obiska. tš-Aoga lCdrn sPrejel fran-l"a1 n 'k* 'n mu po- r'h vročal U^r _ba...)e v Ronnu W| o včer Adenauerjem. ajsnjih razgovo- zi. 'Ashin»t Sv°iih razgovorih 6?ftAnjPJf nu 'o v Londonu n^anu ministru von iNem 'n podtajniku v zu-' Pozni?lnistrstvu Hallstei-eJe pa je sprejel tu- di voditelje strank vladne koalicije, katerim je tudi poročal o teh razgovorih. V Bonnu pa je začela z delom skupina zahodnih strokovnjakov, ki ima nalogo izvesti priprave za konferenco štirih glede zadev, ki se tičejo Nemčije. Skupina je kot podlago svojega dela določila Edenov načrt, ki ga je ta predložil berlinski konferenci lansko leto. V skupini sodelujejo tudi nemški strokovnjaki. Predstavnik bonnske vlade je izjavil, da je Edenov načrt še vedno trdna podlaga za razpravljanje o rešitvi nemškega vprašanja. Seveda bodo potrebne nekatere bistvene spremembe, ker je bil načrt pripravljen še pred ratifikacijo pariških sporazumov. Bonnski list «General An-zeiger« je danes objavil novico, da ho bonnska vlada dobila v kratkem noto pekinške vlade s predlogom za vzpostavitev diplomatskih od- nosov med obema državama. List pripominja, da bo vzpostavitvi diplomatskih odnosov sledila obnovitev starih trgovinskih odnosov med Nemčijo in Kitajsko. V zvezi s to vestjo je predstavnik bonnske vlade na vprašanje, kakšno stališče bi njegova vlada zavzela, če bi bil Adenauer povabljen v Peking, odgovoril; «Mislim, da bi tako vabilo prav tako skrbno proučili, kakor smo to storili glede Bulganinove-ga vabila«. Kar se tiče sprejema Zahodne Nemčije v OZN, pa je predstavnik izjavil, da se v kratkem ne predvideva konkretna zahteva, toda v okviru sprejema drugih držav bi se Nemčiji nudila prav gotovo priložnost, ki se ne bo opustila. O Adenauerjevem potovanju v Švico je predstavnik izjavil, da je bil ta načrt pripravljen že aprila, to je, še preden se je govorilo o konferenci štirih. BERLIN, 20. — Predstavnik občine zahodnega Berlina je sporočil, da so se začeli razgovori z občinskimi predstavniki vzhodnega Berlina za vzpostavitev skupnih javnih služnostih v nekaterih četrtih. WASHINGTON. 20. Predstavnik Bele hiše, ki so ga danes vprašali za pojasnila glede govoric, da b0 Eisenho-wer ob priliki tvojega prihoda v Evropo na konferenco štirih obiskal tudi Rim, kjer naj bi ga sprejel papež, je odgovoril; «Do sedaj nimamo nobene vesti o tem.# 184 Avstrijcev se je vrnilo iz SZ DUNAJ, 20. — Iz Sovjetske zveze je danes prišlo na Dunaj 184 Avstrijcev, ki so bili internirani ali zaprti v Sovjetski zvezi. Ob prihodu sta jih sprejela kancler Raab in notranji minister. Ujetniki so izjavili, aa se je njihov položaj mnogo izboljšal po letu 1950 »zaradi posredovanja Rdečega križa«, se bolj pa «po smrti Stalina in Berje«. Kakor je znano, so sovjetske oblasti ob priliki Raabo-vega obiska v Moskvi obljubile, da bodo izpustile vse avstrijske vojne ujetnike in zaprte yojne zločince. BEOGRAJSKA KONFERENCA z zahodnimi državami bo 24. t. m. V polemiki z «Obser»erjem» poudarja «Borba», da gre za svobodno izmenjavo misli v korist zboljšanja razmer v svetu BEOGRAD, 20. — BeograJ-. mesto v Beogradu v svojstvu ski obveščeni krogi javljajo, da se bo konferenca veleposlanikov ZDA, Velike Britanije, Francije in Jugoslavije začela v Beogradu v petek 24 t. m. Jugoslavijo bo na konferenci, ki bo trajala do nedelje, zastopal državni podtajnik Srdjan Priča. Na konferenci bodo razpravljali o medsebojnih odnosih in izmenjali misli o mednarodnem položaju. V zvezi s sestankom v Beogradu komentira jutrišnja »Borba« pisanje londonskega «Observerja» in ugotavlja, da je tako pisanje ne samo netočno in izmišljeno, temveč primer popolnega nerazumevanja in popolnoma napačnega tolmačenja smisla sestanka. «Clovek sploh ne more verjeti, ugotavlja »Borba«, da tako resen list trdi, da skuša Jugoslavija izkoristiti svoj položaj, da bi ovirala pogajanja Zahoda z Rusijo. Prav tako je izmišljena trditev, da je Jugoslavija po razgovoru s Sovjeti položila zahodnim veleposlanikom račun o razgovorih z Rusijo. Jugoslavija ni nikdar polagala niti nima nikomur polagati računa za svojo neodvisnost. Na sestanku bodo, poudarja list, zastopniki štirih držav popolnoma na enakopravni osnovi izmenjali misli o mednarodnem položaju in o medsebojnih odnosih. Ideja o potrebi sklicanja sestanka. do katere je prišlo pred dvema mesecema, ni bila vezana na noben konkreten mednarodnem dogodek. Jugoslavija je vedno bila na stališču, da razgovori na enakopravni osnovi koristijo miru in izboljšanju mednarodnih odnosov, ter je vedno poudarjala, da je potrebno čim bolj razvijati medsebojne stike državnikov in diplomatov, svobodno in enakopravno izmenjavo misli, prepričana, da je to prava oblika, s katero se lahko najbolje izkoristijo sedanje možnosti za razvoj mednoroanega sodelovanja in za rešitev odprtih vprašanj. Vsakdo, ki si drugače zamišlja ali tolmači bodoče razgovore. kot na primer »Ob-server«, češ da je potrebno ■v teh razgovorih določiti odnos Jugoslavije do Zahoda in prepričati Jugoslavijo, da je potrebno, da menja svojo politiko, ne razume namena beograjskega sestanka«. »Tu ne gre za nikakršno prepričevanje, za nikakršno določanje odnosov, temveč za razgovore zastopnikov štirih držav, katerih namen je svo-vodna izmenjava misli«, zaključuje «Borba» in izraža prepričanje, da bo konferenca koristila nadaljnjemu razvoju medsebojnih odnosov in krepitvi naporov za pobolj-šanje razmer v svetu. Danes so se vrnili v Beograd poslanci Zvezne ljudske skupščine, ki so obiskali Libanon in Sirijo. Po prihodu v Beograd je vodja delegacije ' Vladimir Simič poudaril novinarjem prisrčnost in prijateljstvo. s katerim so ljudstvo in voditelji Sirije sprejeli delegacijo B. B. predsednika odbora za zunanjo politiko Zvezne ljudske skupščine. To mesto je po odhodu dr. Vladimirja Popoviča za veleposlanika v Pekingu ostalo prazno. Kot je znano je dr. Pavle Gregorič član zvezne ljudske skupščine; izvoljen Je bil v enem izmed volilnih okrajev Zagreba Dopisnik ANSE Je izvedel, da je Gregoričev odhod iz Rima predviden v prvi polovici avgusta. Isti dopisnik ne poroča ničesar o tem, kdo bo novi veleposlanik FLRJ v Rimu. SAN FRANCISCO. 20. — Sovjetski zunanji minister Molotov je včeraj povabil na kosilo tajnika za zunanje zadeve FLRJ Kočo Popoviča. Z otvoritve sedmega tržaškega mednarodnega vzorčnega velesejma. Minister Tambroni na j obisku v jugoslovanskem paviljonu. Na njegovi levi generalni konzul FLRJ Mitja Voš-njak, na desni dr. Ivan Ples, član trgovinske zborniCe lr Slovenije. Jubilejno zasedanje skupščine OZN v znamenju naporov za Irajen mir Po svečani otvoritvi so govorili Eisenhower, Hammarskjoeld in Van Kleffens - Predsednik skupščine pripravlja skupno deklaracijo v korist miru - Sestanek treh zahodnih zunanjih ministrov z Molotovom SAN FRANCISCO, 20. Danes se je začela proslava prve desetletnice OZN. v San Franciscu, kjer s0 20. junija 1945 podpisali ustanovno listino Organizacije združenih narodov, so se zbrale delegacije 60 držav članic. Pri proslavi sodeluje 38 zunanjih ministrov ter predsednik ZDA Eisenho-wer in bivši predsednik Truman. To svečano zasedanje je prav v času, ko prvič po desetih letih zajema svet optimizem glede bodočega razvoja mednarodnih dogodkov.' in ko je splošna volja po miru, s katero so prežeti vsi narodi sveta, pripomogla k ustvaritvi boljšega ozračja, v katerem bo prav gotovo laže u-stvariti temelje za mirno sožitje med narodi in za skupno sodelovanje v korist splošnega miru in napredka. Današnjo sejo je začel pred- skjoeld in Van Kleffens. V svojem govoru je Eisen-hoiver med drugim izjavil, da ZDA, kakor ostali svet, vedo, da se mir ne more doseči s tekmo v oboroževanju. «Mu-nicija miru, je dejal predsednik, je v pravičnosti, poštenosti, medsebojnem razumevanju in spoštovanju drugih.« Eisenhower je zatem govoril o delu OZN v desetih letih ter je začrtal glavne obrise programa, ki naj bi ga Združeni narodi sprejeli za prihodnjih deset let. «Mir. je pripomnil, ne pomeni enostavno molčanje topov. Biti mora veličastna manifestacija življenja. In atom, ki je bil svoj čas določen za ubijanje človeka, bo postal najbolj produktivni služabnik tega življenja.« Kar se tiče sedanjega položaja v 1 vetu, jp Eisenhower izjavil, da nikoli v zadnjih sednik glavne skupščine Van | dese*dl letih ni bilo toliko dr- Kleffens. Po enominutnem molku, posvečenem molitvi in razmišljanju, je spregovoril predsednik ZDA Eisenhosver. Za njim pa župan San Francisca, guverner države Kalifornije, glavni tajnik OZN Hammar- Dr. Pavle Gregorič premeščen v Beograd? BEOGRAD, 21. — Kot poroča ANSA bo sedanji veleposlanik FLRJ v Rimu dr. Pavle Gregorič prevzel novo službeno Predsednik' glavne skupščine OZN Van Kleffens žav kakor sedaj odločenih pošteno in vztrajno boriti se za pravičen in trajen mir. Dodal je, da «goreča želja po blaginji, pravičnosti in miru, ki jo nosijo v srcu številni milijoni ljudi, sili vlade, da se ji odzovejo.« V kratkem pregledu zgodovine prvih desetih let OZN, ki ga je predsednik podal v začetku svojega govora, je med drugim izjavil, da je treba v tem razdobju nedvomno zabeležiti neuspehe, pač pa tudi uspehe, ter je dodal: «Da so naši poekusi reševanja mednarodnih sporov na načelih listine OZN doživeli neuspehe, ni mogoče zanikati. Da pa je bilo tudi mnogo uspehov, lahko samo zakrknjeni slepci u-govarjajo. Jasno je vsekakor, da bi brez Združenih narodov te neuspehe zabeležila zgodovina in brez te organizacije prav gotovo ne bi bilo uspehov; nasprotno: lahko bi se bili celo spremenili v nesreče in te nesreče so bile svetu prihranjene.« Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld pa je v svojem govoru izjavil, da «Organiza- Vojska se vrača v vojašnice po izjalovljenem prevratu v Argentini Voditelji upora aretirani * Poročilo vojnega ministrstva o obsegu zarote - Poziv katoliškim duhovnikom, naj ne hujskajo vernikov BUENOS AIRES. 20. Argentinsko vojno ministrstvo ie danes zjutraj objavilo novo poročilo, v katerem pravi, da so »mornariške sile ostale zveste v svojih posadkah« Poročilo dodaja, da se položaj vedno bolj normalizira v vsej državi, obsoja alarmistične in lažne govorice in poziva prebivalstvo, naj sodeluje pri preprečevanju širjenja lažnih vesti. Medtem dobiva Buenoe Aires polagoma normalno lice. Cete, ki so danes ponoči še bile razmeščene pred vladno palačo s tanki ip protiletalskimi topovi, so se vrnile v vojašnice in pred vladno palačo stražijo sedaj policijski oddelki na konjih. Danes so bile cerkve zopet polne, toda duhovniki niso i-meli pridig. Včeraj je argentinski radio oddajal proglas' vlade, ki pravi, da ljudje lahko svobodno hodijo v cerkve. Vlada pa je pozvala katoliške duhovnike. naj ne hujskajo vernikov k uporom in neredom. Vojski je vlada ukazala, naj zatre sleherno akcijo, katere namen bi bil skaliti mir. General Peron je včeraj o-stal v svoji rezidenci, kjer so ga obiskale številne osebnosti. General Lucero pa je v prestolnici pregledal vojaške e-note. Vrhovni svet oboroženih fil je pod predsedstvom divizijskega generala Juana Molinueva nadaljeval preiskavo proti upornikom, ki bodo sojeni po vojaškem zakoniku. Kakor je znano, sta med glavnimi voditelji upora admiral Olivieri in admiral Calderon. Admiral Gargiulo, ki je bil tudi med voditelji upora, pa je napravil samomor. Po trditvah listov je do sedaj v Buenos Airesu zaprtih okoli 800 upornikov. Skupno poročilo vojske, mornarice in letalstva pa javlja, da so razen mornariške pehote in letalstva druge enote vojne mornarice ostale zveste vladi in so sedaj v svojih bazah. Poročilo poudarja dalje, da je glavnina pomorskih sil v pomorskih bazah Puerto Belgrano, Rio Santiago, Mar Del Plata in Usuahia, v pomorski soli ter v arzenalih Azul in De Zarate ostala brez izjeme ob strani vlade. Enote, ki so sodelovale pri uporu, so bile razpuščene in izročene vojaškemu sodišču. Poročilo oboroženih sil je objavilo tudi pregled častnikov in vojakov, ki so aktivno sodelovali pri uporu v Buenos Airesu in ki pripadajo vsi mornarici. Od 35 častnikov jih je pri uporu sodelovalo 9. od 84 podčastnikov pa 33. Od 439 vojakov se je upora udeležilo 354 Kar se tiče mornariškega letalstva so u-porniki uporabili 20 lovskih letal, a bombnikov, 7 prevoznih letal, ki pripadajo vsa bazi v Punta Del Indio. Dva polka te baze sta zasedla mednarodno letališče v Bue- nos Airesu. Poročilo dodaja, da je arzenal Azul, ki je oddaljen 230 km od Buenos Airesa, odbil' poskus upornikov, da bi ga zavzeli. Da je v upor Vpleten Vatikan, potrjujejo tudi izjave nekaterih argentinskih častnikov, ki so zbežali v Urugvaj. Ti so izjavili; »Nastopili smo samo navdahnjeni z božjim duhom in v želji, da bi rešili našo domovino in ne zaradi simpatij do katere koli politične stranke.« Telefonske in telegrafske zveze med Argentino in Čilom so bile vzpostavljene. Danes zjutraj je iz Santiaga odpotovalo tudi prvo ameriško letalo v Buenos Aires. Predsednik republike Peron je poslal vsem glavnim tajnikom sindikalnih organizacij, ki pripadajo Splošni zvezi dela, posebno poslanico, s katero jih poziva, naj ukrenejo vse, kar‘je v njihovih močeh, da se «popravi Argentini povzročena škoda«. Predsednik pravi tudi, da morajo biti sindikati «kovači reda v deželi«. Zlasti v ameriških krogih so razširili govorice, da namerava oblast v Argentini prevzeti sedanji vojni minister general Lucero, in da bo Peron odstopil. Po poslednjih vesteh pa sedaj prevladuje mnenje, da bo vojska, k: obvlada položaj, obdržala Perona za predsednika. cija združenih narodov mora predstavljati različnost, ki je pogoj svobode, in prav tako mora predstavljati enotnost smotrov, ki je temelj miru«. Govoril je zatem o uspehih in neuspehih OZN v zadnjih desetih letih, ter je poudaril, da z zaupanjem gleda v bodočnost. Omenil je bandunško konferenco, podpis avstrijske državne pogodbe, konferenco /.a miroljubno uporabo atomske sile, ki bo letos v Ženevi, ter je poudaril, da so to novi dogodki, ki nas navdajajo z zaupanjem. Izrazil je zatem upanje, naj bi sedanje jubilejno zasedanje OZN skupno z neposrednimi stiki med vladami še pospešilo sedanje teženje po pomirjenju in boljšemu razumevanju v mednarodnih odnosih- Poudaril je tudi, da sedanje jubilejno zasedanje, na katerem ne bo razpravljanja o določenih vprašanjih, odpira nove perspektive miru in boljšega razumevanja. Zadnji je govoril predsednik skupščine Van Kleffens. ki je med drugim izjavil: »Narodi sveta pričakujejo od nas, ki smo se tu zbrali, važen prispevek k izboljšanju mednarodnega položaja, kar mi vsi brez izjeme želimo. Odzvati se moramo temu pu-zivu.» Van Kleffens je poudaril, da je naloga QZN, kakor to določa njena listina, delovati za mirne mednarodne odnose, nima pa1 za to monopol; iiCe se za dobre mednarodne odnose lahko da pobuda tudi z drugimi metodami, kakor z izmenjavo misli med vidnimi državniki ali pa z ožjimi konferencami, se je treba vsekakor posiužiti teh metod in OZN, ki bo obveščena o rezultatih, bo zadovoljna nad slehernim uspehom.« Predsednik skupščine je tudi izjavil, da zasedanja, kakršno je sedanje, na katerem so se zbrali najvažnejši politični predstavniki držav članic, da pregledajo svetovni položaj in v odkriti diskusiji iščejo sredstva za njegovo izboljšanje, nudijo izredno priložnost. za ustvarjanje prihodnosti po načelih in smotrih, glede katerih so se podpisniki listine sporazumeli pred desetimi leti. Pred zaključkom seje je Van Kleffens pozval delegate, naj njih govori odražajo sve; čani značaj zasedanja in naj ne vsebujejo polemike. Prihodnja seja bo jutri ob 10. uri po krajevnem času (ob 18. po srednjeevropskem času). Danes zjutraj so se trije zahodni zunanji ministri sestali, da ie pogovorijo v zvezi s sestankom, ki so ga imeli zvečer z Molotovom. V obveščenih krogih zatrjujejo, da jp bil sestanek v zvezi z namenom. ki se pripisuje Molotovu, da misli predložiti načrt resolucije o miru na sedanjem zasedanju OZN. Baje so sklenili, da bodo na Večernem'■ sestanku zahtevali od Molotova poj reče svojemu načrtu. Po informacijah iz sovjetskih virov pa pripravlja predsednik skupščine Van Kleffens načrt splošne izjave, ki bi jo odobrila tudi SZ, in v kateri bi se 60 držav članic OZN obvezalo delovati za mir v svetu in razvijati mednarodno sodelovanje. O tej izjavi so baje govorili trije zahodni ministri z Molotovom. Razen tega je predmet razgovorov z Molotovom tudi organizacija ženevske konference in sporazum o vprašanjih, o katerih ne.i bi na tej konferenci govorili. Vsebina sporazumov o atomskem sodelovanju LONDON, 20. — V obliki dveh belih knjig je londonska vlada danes objavila podrobnosti sporazumov, ki so bili podpisani 15. junija v VVashingtonu in ki se tičejo sodelovanja obeh držav na atomskem področju. Na podlagi sporazuma se ZDA in Velika Britanija obvezujejo, da bodo sodelovale pri razvoju atomske sile v civilne namene in da si bodo izmenjavale informacije glede uporabe atomske sile za medsebojno obrambo. Glede tega pa londonska vlada pojasnjuje, da bo izmenjava informacij težila po razvoju obrambnih načrtov, vežbanju specializiranega o-sebja pri uporabljanju atomskega prožja in pri obrambi pred njim, pri ocenjevanju zmogljivosti morebitnih sovražnih držav pri uporabljanju atomskega orožja. V spodnji zbornici je danes predsednik vlade Eden v zvezi s tem sporazumom izjavil, da zaradi omejitev a-meriškega zakona o atomski sili izključuje novi sporazum dajanje podatkov, ki imajo neposredno zvezo z načrti o atomskem orožju in o njihovem izdelovanju. Glede atomskega sodelovanja na civilnem področju pa je Eden pojasnil, da sporazum določa izmenjavo podatkov o pridobivanju električne energije s pomočjo atoma, izmenjavo opreme in materiala med obema državama, prodajanje materiala in medsebojna uporaba patentov med državnimi električnimi družbami privatnimi industrijskimi podjetji, ki se bavijo z razvojem atomske sile. Podtajnik v Foreign Officeu Robert Turton pa je izjavil, da niso nikoli mislili, niti v preteklosti niti sedaj, da bi dobavili atomsko orožje Zahodni Nemčiji. To je Turton. odgovoril na vprašanje laburističnega poslanca Larbeya. Tudi belgijsko zunanje ministrstvo je objavilo besedilo sporazuma z ameriško vlado za sodelovanje in izmenjavo informacij na področju atomske sile. Sporazum je v glavnem enak sporazumu med ZDA in Veliko Britanijo. Kar se tiče urana« ki ga pridobivajo v Belgijskem Kongu in ki je v celoti rezerviran za ^DA na podlagi tajnega sporazuma, ki je bil sklenjen med vojno v Londonu, določa novi sporazum do kakšne mere bodo ZDA imele pravico opcije za nakup te rude, Po zapadalnosti sporazuma, ki je bil sklenjen med vojno, bo ameriška pravica opcije do vse proizvodnje urana v Belgijskem Kongu znižana na 90 odst. za leto 1956 in 1957 ter na 75 odst. za naslednja tri let„a, Vštevši leto 1960. Sončni mrk MANILA, 20. V pasu, širor kem 300 km, ki se razteza od Cejlona čez Burmo in Siam vse do Filipinov, je bil danes* popoln sončni mrk. ki je trse jal 7 minut, 7 sekund in 8 desetink. Zadnjic so tak pojav videli pred 1950 leti, prihod- jasnila. oziroma naj se od- nj$ pa Sabodo labko opazo-- vali z zemlje spet Sele 5. ju- lija 2668 Lunina senca je pretekla 11 tisoč km s hitrostjo 36 km na minuto od Indijskega oceana preko Cejlona. Siama, In-dokine in Pacifika do otoka Samoa. Na Cejlonu v bližini nek« vasice; ki se je zdela najbolj primeren kraj za opazovanje mrka, se je zbralo veliko število znanstvenikov, toda nebo, ki je bilo v začetku pojava precej jasho, je bilo prav v trenutku popolnega mrka zakrito z oblaki. Nekateri člani nemške ekspedicije so jokali od jeze. Nizozemski astronomi so izjavili, da niso mogli napraviti nič koristnega. Ameriški znanstveniki, ki so se namestili ob stari trdnjavi Sigir-ja, pa so lahko pod zelo ugodnimi pogoji opazovali mrk. Med tem mrkom so preiskovali magnetizem zemeljske oble, optične pojave na soncu ter ugotavljali sestavo raznih sončnih sfer ter ozonsko polje v atmosferi. a UPOMIiHHKI EVI Na današnji dan je leta 1908 umrl sloviti ruski skladatelj N. A. Rimski-Kiorsakov. MN m mi \i f ‘■M M. A ! \ if 9 I ■ 1 I 3 5 u U M j 11 Iv 1 _ M J mm. 'm m Danes, TOREK 21. junija Alojzij. Miloš Sence vzide ob 4.15 in iaton.e na 19.58. Dolžina dneva lJ-43. nun vzide ob 5.36 in zatone ob zi.vi. Jutri, SREDA 22. junija Ahacij, Gostimir V PRISOTNOSTI MINISTRA TAMBRONIJA IN ŠTEVILNIH UGLEDNIH OSEBNOSTI V nedeljo je bil slavnostno otvorjen VII. tržaški mednarodni velesejem Predsednik ing. Sosoisio o vlogi velesejma in tržaškega pristanišča - Tambroni zagotovil obsežnejšo pomoč vlade - Sprejem gostov v jugoslovanskem paviljonu Točno po napovedanem programu se je v nedeljo ob 10. uri dopoldne pričela otvoritvena svečanost na ploščadi, pred upravo velesejma, kjer no za to priliko postavili častno tribuno, pred katero je stala častna četa vojakov. Prvi govor je imel predsednik velesejma ing, Sospisio, ki je najprej poudaril izpre-menjeni politični položaj Trsta in nato nadaljeval: «V večji meri in bolje kot pretekla leta se sedanji sedmi tržaški velesejem, katerega s-edaj otvarjamo, vključuje v okvir tradicionalnih izkušenj Trsta, zato da bi se obnovil tesen stik med Trstom in mediteranskimi trgi. Naše pristanišče je idealno križišče med Srednjo Evropo in industrijskimi področji Severne Itali- Med včerajšnjimi obiskovalci tržaškega velesejma so bile izžrebane naslednje nagrade: 1. nagrado: Šivalni stroj «Visnova», štev. vstopnice 3576, sta dobila Giordano Detela in Fulvio Corsi z Reške ceste štev. 33; 2. nagrado: Likalnik »Sama*, štev. vstopnice 4012, je dobil R>naldo Godinja iz Ul. Cunicoli 11; 3. nagrado: Fotografski aparat «Kana:ne A. Ferra-nia», štev vstopnice 3309, ie dobila Marija Damini iz Ul. Duca d'Aosta 6, je, med deželami podonavskega področja in deželami Bližnjega vzhoda in prekomorja. To j§ bilo poslanstvo Trsta včeraj in mora biti poslanstvo našega mesta tudi jutri. Pomembni so znaki obnove, saj gre že 36 odstotkov vsega prometa iz pristanišča proti deželam vzhodnega dela Sredozemskega morja, Ta ugodni razvoj po tradicionalnih pomorskih ‘smereh se vključuje v našo pomembno dejavnost posrednika prometa Srednje Evrope kot tudi v obsežne interese Italije.» Nato ]e predsednik omenil potrebo po reorganizaciji preštevilnih velesejmov po Italiji in s tem zvezano potrebo, da dobe zdrave velesejemske pobude potrebno podporo in nadaljeval: «Letos je velesejem napravil pomemben korak naprej v okviru teženj, ki sem jih že objasnil. Z velikim zadovoljstvom lahko zabeležimo med nami najbolj zveste sodelavce: Jugoslavijo, ki sodeluje že fedmic, Avstrijo, ki je prisotna šesto leto, Grčijo, Madžarsko, Nemčijo in Indonezijo, ki sodelujejo drugič. Na sedanjem sedmem velesejmu pozdravljamo prvič Libanon. Sirijo in Jordanijo — prijateljske dežele, ki prihajajo sicer iz oddaljenih predelov Sredozemlja, a so nam zelo blizu, če upoštevamo koristne odnose, katere je imel z njimi Trst v preteklosti. Prepričani tmo, da se njih udeležba ne bo končala samo v letu 1955, temveč da pomeni bogato obljubo za bodočnost.« V nadaljevanju govora je predsednik omenil še rekordno število sodelujočih podjetij in poudaril, da gleda v prihodnost Trsta z optimizmom. Po kratkem pozdravnem govoru župana je spregovoril nato minister za trgovinsko mornarico Tambroni, ki je na o-tvoritvi zastopal vlado. Minister je po prvih pozdravnih besedah podčrtal tradicionalno funkcijo Trsta in dejal, da tržaški velesejem ne more napredovati izključno na račun dobre volje Tržačanov, temveč mu je prav tako potrebna pomoč vlade. Točno ob 10.40 je minister pritisnil na gumb, s katerim je vključil vse sirene velesejma, nakar je sledilo svečano dviganje zastave. Po govorih so si vsi visoki predstavniki, ki so bili na fvečani tribuni, podrobno o- fledali velesejem. Minister 'ambroni si je tako v spremstvu predsednika velesejma, vladnega komisarja Palamare in drugih osebnosti podrobno ogledal vse paviljone in se dalj časa ustavil zlasti v paviljonih tujih sodelujočih držav. V jugoslovanskem kolektivnem paviljonu, v «Palači narodovi) je ministra in ostale osebnosti pozdravil generalni konzul FLRJ v Trstu Mitja Vošnjak, ki se je zadržal s prisotnimi osebnostmi v krajšem prisrčnem razgovoru. Po tradicionalnem običaju so pogostili goste s slivovko. Oh zaključku ogleda je minister Tambroni pred novim paviljonom Finmare dal še kratko izjavo za televizijo. DANES DAN AVSTRIJE Včeraj zvečer je bil obisk velesejma slabši, kot se je pričakovalo, ker je rahel dež marsikoga odvrnil od namena. da bi odšel na velesejem. Danes je na velesejmu dan Avstrije, na katerem bodo sodelovali številni gospodarski predstavniki avstrijske repu-. blike, saj so ob tej priliki prispeli v Trst in bodo ob 10.30 uradno obiskali velese-. jem dr. Franc Konnek, generalni tajnik zunanjetrgovinske zbornice z Dunaja, grof Paul Zedtvvitz, generalni konzul Avstrije v Trstu grof Guglielmo Pace, trgovinski predstavnik Avstrije v Trstu državni svetnik Franc Knp- pner, svetnik B. von Frass -Ehsfeld, lesni trgovec, Max Wurmb6ck, predstavnik «Au-stria Tabakwerke», svetnik Hans Schmid, kurator zavoda za promet iz Graza in dr. Otto Steidler, direktor istega zavoda. Ob 12.30 bo po ogledu velesejma imel dr. JCorinek tiskovno konferenco v sejni dvorani Palače narodov. Ob 13.15 pa bo uprava velesejma priredila avstrijskim gostom kosilo, medtem ko prireja popoldne avstrijski trgovski u-rad v Trstu sprejem. Ze na dan otvoritve so prispeli v Trst številni nemški novinarji kot gostje skupnega propagandnega urada, katerega sestavljajo uprava velesejma, trgovinska zbornica, ustanova žaveljskega pristanišča, Javna skladišča, urad za turizem in center za gospodarski razvoj. Včeraj so si novinarji ogledali mesto, prisostvovali splovitvi moto-cisterne Cassia, popoldne pa jih je sprejel vladni generalni komisar dr. Palamara. Tiskovni urad vladnega komisarja je sporočil, da so tuji novinarjj postavili številna vprašanja, na katera je komisar podrobno odgovarjal 'in obrazložil predvsem program razvoja mednarodnega prometa. Dr. Palamara je opisal tudi kriterije za okrepitev zaposlitve v industriji. Jutri bo jugoslovanski dan in bodo ob tej priliki prispeli številni gostje kot predstavniki jugoslovanskega gospodarstva. Včeraj pa je prispela v Trst prva številnejša skupina iz Ljubljane na obisk velesejma v okviru izletov, katere prireja turistična agencija «Putnik». Danes prispe na velesejem ambasador Ljudske republike Madžarske v Rimu. katerega bo spremljal delegat za trgovino dr. Kiss. Po podatkih tiskovnega u-rada velesejma je bil obisk v nedeljo izredno močan in so prodali okrog 10.000 vstopnic. Pri nagradnem natečaju je v nedeljo zmagal gospa Edita Stefan iz Genove, ki je dobila radijski aparat, znamke Siemens, medtem ko je Gio-vanni Benco iz Trsta dobil zabojček Iikeriey Stpck. SDominsKa svečanost za žrtvami Rižarne V nedeljo dopoldne je organiziral posebni odbor komemoracijo žrtev v Rižarni. Iz Ul. Baiamonti, kjer je bilo zbirališče, se je odvil proti Rižarni dolg sprevod, v katerem so žene nosile vence raznih političnih strank in sindikalnih ter drugih organizacij, ki so se odzvale vabilu odbora. V Rižarni sami so vence položili okrog spomenika žrtvam nato pa sta govornici v italijanščini in slovenščini počastili spomin tisočerih slovenskih in italijan-skh antifašistov, ki so jih na-cifašistični krvniki usmrtili v krematorijih. Kot smo že poročali, so policijske oblasti tudi tokrat onemogočile, da bi se spominska svečanost odvijala po pripravljenem načrtu. Pripravljalni odbor je namreč zaprosil, da bi se smel sprevod začeti na Trgu Garibaldi, kar so policijske oblasti prepovedale in pomaknile začetek sprevoda na popolnoma periferni prostor. S tem svojim ukrepom, si policijske oblast pač ne delajo časti. delnice Felszegy v Miljah motorna cisterna «Cassia», k) je tretja ladja zgrajena v tej ladjedelnici za brodarja Ba-ratellija iz Milana. Botnca nove petrolejske ladje je bila Rossaria Carbonaia, soproga predsednika upravnega odbora ladjedelnice. NA TRzASKI TRG. ZBORNICI Podelitev odlikovanj delavcem in uradnikom V nedeljo popoldne ob 17. uri so v prostorih tržaške trgovinske zbornice razdelili okrog 70 zlatih odlikovanj delavcem in uradnikom raznih podjetij, ki so dalj časa zaposleni v teh podjetjih. Na svečanosti so - bili prisotni številni predstavniki gospodarskega in političnega življenja. Ob tej priliki je predsednik trgovinske zbornice kapitan Cosulich v daljšem govoru opisal tudi tržaški gospodarski položaj in poudaril. da zamude pri dodeljevanju pomoči Trstu škodijo tržaškemu gospodarstvu. Predsedniku zbornice je odgovoril minister Tambroni, ki je dejal, da je tržaško gospodarsko vprašanje brez dvoma najbolj pereče in ne dopušča odlaganj Minister je v nedeljo zvečer odpotoval iz Trsta proti Benetkam. Družabni večer ob lOJetnici našega lista Ob desetletnici svojega obstoja sta uredništvo in upra-vaf-Primorskega dnevnika ter ravnateljstvo Založništva tržaškega tiska priredila v nedeljo zvečer na terasi v Ul. Monteccju 6 družabni večer, katerega se j« poleg ' vseh Uslužbencev in nameščencev založništva ter članov uredništva in uporave udeležilo še večje število povabljenih gostov, med njimi gen. konzul FLRJ tov. Mitja Vošnjak s soprogo in drugimi člani predstavništva FLRJ, skupina pravnikov iz Ljubljane, skupina invalidov NOV ter večje število dolgoletnih naročnikov in sodelavcev našega lista iz mesta in okolice. Goste sta pozdravila v imenu uredništva naš odg. urednik tov. ing. Stanislav Renko ter v imenu Založništva tov. dr. Stanislav Oblak, ki se je obenem zahvalil tudi vsem nameščencem in posebno tiskarjem za dolgoletno in požrtvovalno delo. Kratkemu kulturnemu programu s sodelovanjem šolskega zbora gojencev Glasbene Matice in zbora elvan Cankar» je sledil prijeten večer ob zvokih plesnega orkestra iz Boljunca. SE EN USPEH NAŠIH GLEDALIŠKIH UMETNIKOV Povratek ansambla SNG z gostovanja v Ljubljani Pet predstav. Primorskih zdrah" pred vedno napolnjenim letnim gledališčem PROTEST PROTI UKREPOM RAVNATELJSTVA CRDA POPOLNI USPEH STHVKE vseh tržaških kovinarjev Na včerajšnjem zborovanju kovinarjev sta predstavnika obeh sindikatov potrdila odločnost za vztrajanje v borbi Splovitev wCassie" v ladjedelnici Felszegy Ob desetih dopoldne je včeraj spolzela s splovišča ladje- Včeraj je bila od 15, do 24. ure stavka vseh tržaških kovinarjev, ki so jo napovedali vsi kovinarski sindikati v protest proti ukreponv ravnateljstva CRDA v škodo varilcev Sv. Marka. Stavka je dobro uspela v vseh tržaških kovinarskih podjetjih, posebno pa v obratih CRDA, ki so neposredno prizadeti. Včeraj ob 16. uri so se kovinarji zbrali na zborovanju v vrtu Delavske zbornice, kjer ;ta jim govorila tajnik kovinarskega sindikata Delavske zveze Tominez in tajnik sindikata Delavske zbornice Cosulich. Tominez je najprej poročal o poslednjih dogodkih v zvezi s stavko varilcev. Poudaril je, da nosi ravnateljstvo CRDA vso odgovornost za dolgotrajno stavko varilcev in za škodo, ki jo ta t-tavka prizadeva. Varilci so s stavko samo odgovorili na nezakonito ravnanje ravnateljstva, ki je kršilo tudi člen .201*,civilnega zakonika in kolektivno delovno pogodbo. Navedel je represalije ■ ravnateljstva .kakor na primer suspenzijo nad 500 delavcev, ukinitev nadurnega dela in skrčenje delovnega časa na 40 ur na teden. Vse to je povzročilo tudi zmanjšanje kupne moči delavcev, saj se je plačni fond močno znižal. Posledice tega nosijo tudi trgovci in druge kategorije, ker so se zaradi tega zmanjšale prodaje. Tominez je omenil tudi prejšnje «zasluge» inž. Pacchiarinija, glavnega funkcionarja CRDA, ki je že v Liguriji »normaliziral)) položaj s tem, da je likvidiral podjetje «San Giorgio« in vrgel na cesto številne delavce. Končno je poudaril, da so delavci pripravljeni na borbo do skrajnosti. Sindikalist Delavske zbornice Cosulich je izčrpno orisal tehnično plat spora glede zvišanja norm in znižanja odstotka akordnih dodatkov. Tudi on je poudaril, da je ravnateljstvo CRD kršilo zakone in določbe delovnih pogodb ter je prikazal škodo, ki jo je zaradi tega utrpelo tržaško gospodarstvo. Obtožil je CRDA, da so hotele z zadnjimi ukrepi namerno ponižati delavstvo in ga tudi izzivati. Delavci pa ne bodo nikoli prosili miloščine in zahtevajo od oblasti, naj intervenirajo, da se samovoljno ravnanje ravnateljstva CRDA preneha. Ko je govoril o zadnjih pogajanjih, je dejal, da je bilo stališče urada za delo do spora precej podobno stališču ravnateljstva, zaradi česar ga sindikalni predstavniki niso mogli sprejeti. Tudi on je po- udaril, da delavci ne bodo popustili in je ponovno pozval vse delavstvo, naj z nabiralno akcijo podpre stavkajoče tovariše. Po zborovanju so stavkajočim varilcem in suspendiranim delavcem razdelili drugi obrok podpore. Za danes pričakujejo, da t-e bodo sestali predstavniki obeh sindikatov in razpravljali o nadaljevanju borbe varilcev. Medtem so poslali enotnemu stavkovnemu odboru nove prispevke iz raznih podjetij. Iz ladjedelnice Sv. Marka so poslali prispevke že tretjič, in sicer tokrat 41.450 lir, iz Aguile 39.000 lir. Svoje_ prispevke so poslali tudi člani pristaniške družbe za prekladanje blaga in delavci raznih manjših podjetij. Jutri ob 20 uri bosta na vrtu kulturnega krožka pri Magdaleni govorila o vprašanju varilcev sindikalista Tominez in Sema. Obvestilo upokojencem glede izplačevanja pokojnin S 1. julijem bodo uvedli na tem področju službo za izplačevanje državnih pokojnin z nakazili poštno tekočega računa posebne serije. Ta nakazila bodo dobivali upokojenci v priporočenih pismih, pri čemer bo tudi omenjeno, kateri poštni urad bo izplačal obrok pokojnine. Vsi upokojenci, ki ;o svoj čas prosili, naj jim izplačajo pokojnino na osrednji pošti ali v podružnici v Borzni ulici, bodo dobivali pokojnino v Ulici S. Nicolo 7 v prostoru bivše blagovne borze, vsak dan od 8.30 do 13.30. Danes važna seja obč. sveta v Miljah Danes ob 20. uri bo v Miljah izredna seja občinskega sveta, na kateri bodo razpravljali o razmerah, ki so nastale v ladjedelnicah po zadnjih ukrepih ravnateljstva proti pravicam delavstva in demokratičnim svoboščinam. Ker je zadeva zelo pereča LE NEKAJ IR PKEll zuimuill MillEMSKB nilllUJHTt i: IN PLESU Polieij kultur sk< no oblasti pre prireditev | -povedale pri Itanili Prošnja je bila vložena pravočasno in so še dan pred prireditvijo zagotovili, da bo brez dvoma ugodno rešena V nedeljo popoldne se je po tržaški okolici raznesla vest, da je policija prepovedala’ kulturno prireditev in ples pri Banih, ki bi morala biti ob slovesni obnovitvi domačega prosvetnega društva «Gaj». Vest je bila povsem točna, saj so se številni ljudje, ki so prišli v Bane, zaman ogledovali po prireditvenem prostoru, ki je bil prazen, medtem ko so po cestah patruljirali karabinjerji, ki so se v vas pripeljali z dvema kamionoma. Prošnja za omenjeno prireditev je bila vložena na policijskem komisariatu na Opčinah že v soboto 11. junija Ker je manjkalo še potrdilo občine za priredbo plesa na občinskem zemljišču, so organizatorji to potrdilo dostavili dva ni kasneje, s čimer je bil običajni postopek zaključen. Na komisariatu so prošnjo sprejeli, pregledali, če so vse listine v redu in stvar je bila končana. Se v soboto popoldne je neki brigadir prirediteljem izjavil, da naj nič ne skrbijo, kajti prošnja bo gotovo odobrena in da torej lahko začnejo s pripravami za kulturni nastop in za ples. Toda v nedeljo dopoldne, na sam dan prireditve, so odgovorno za omenjeno slovesnost poklicali na komisariat na Opčine, kjer so ji sporočili, da je bila prošnja odbita. Vzrok pa naj bi bil ta, da je priloženim listinam manjkalo dovoljenje «urada za prireditve« generalnega komisariata, plesa pa ne more biti zaradi tega, ker naj bi bil «brjar» postavljen na javnem prostoru oz. trgu, Jasno, da so bile vse prošnje in intervencije zaman. V vas so prišli karabinjerji in prireditev je tako odpadla. Medtem ko so organizatorji z ogorčenjem ugotavljali moralno in materialno škodo, ki jim je bila s prepovedjo storjena, se je po vasi raznesla vest, da so prireditev prepovedali zaradi tega. ker je šlo pač za slovensko prireditev. Ljudje so namreč zvedeli, da sta se dva karabinjerja zanimala, v kakšnem jeziku bodo na prireditvi govorili in to je bilo seveda zadosti, da so prišli ljudje do določenih zaključkov. Mi se s to ljudsko verzijo ne strinjamo, ker smo prepričani, da je prepoved prišla od tržaške kvesture ne glede na to, v kakšnem jeziku se bo tam govorilo. Toda ljudsko verzijo smo omenili zaradi tega, ker priča o razpoloženju prebivalstva, ki ne more razumeti, da se lahko prireditev meni nič tebi nič odpove oz. prepove nekaj ur pred samim začetkom. Izgovor, da je prošnji manjkalo dovoljenje »urada za prireditve«, je jalov, kajti o tem nedostatku bi lahko prireditelje obvestili v trenutku, ko so prošnjo vložili. Zato se lahko samo pridružujemo protestom vsega slovenskega in demokratičnega prebivalstva, ki zahteva, da se takemu diskriminacijskemu ravnanju napravi konec ter da se dovoli nemoteno organiziranje kulturnih prireditev, kot je to zajamčeno v posebnem statutu, in važna, je prav, da se seje, ki je javna, udeleži kdor more. Zbiranje prispevkov za stavkajoče v CRDA Tajništvo Razrednih sindikatov vabi svoje člane in simpatizerje, ki še niso prispevali v " sklad za stavkajoče varilce in njihove družine, naj dajo po svojih močeh svoje prispevke, da s tem podprejo pravično borbo varilcev. Podlegel poškodbam V bolnišnici je umrl 20-let-ni Bruno Montecalvo, ki se je že 9. aprila t. 1. ponesrečil pri trčenju dveh motornih vozil pri čemer se je eno vnelo in je Montecalvo dobil precejšnje opekline. Kljub temu, ’ da so zdravniki predvidevali, da se bo pozdravil najkasneje v 15 dnevih, je nesrečni mladenič sedaj umrl. Včeraj so se vrnili v Trst člani ansambla našega SNG, ki so pretekli teden nadvse uspešno gostovali v Ljubljani z Goldoni-Ruplovimi »Primorskimi zdrahami«. Po programu bi morali naši gledališki umetniki nastopiti trikrat v okviru ljubljanskega festivala. Toda navdušenje in zanimanje občinstva je bilo tako veliko, da je moral ansambel dodati še dve predstavi v soboto in nedeljo zvečer. Prostorno letno gledališče. ki ima poleg stojišč okrog 1000 sedežev je bilo pri vseh predstavah popolnoma zasedeno, tako da se računa, da je predstavam »Primorskih zdrah« prisostvovalo vsaj 6000 gledalcev. Kot smo že poročali, bo SNG uprizorilo «Primorske zdrahe« v obnovljeni režiji Babič-Sancin tudi na stadionu «Prvi maj« predvidoma konec junija in v začetku julija. PRODUKCIJA SOLE GLASBENE MATICE Nabrežinci so se izkazali Kot v petek v škedenjski dvorani, je tudi v nedeljo v Nabrežini privabil nastop gojencev šole tržaške Glasbene Matice toliko poslušalcev, da so napolnili kino dvorano. Z vidnim zanima- - , , . , . , — njem so sledili izvajanju nasto- . e-« 'etnacrf„af/c'‘»jej'1« točko, odnosno kot spremljevalki, pianistki Učka Ščuka in Marta Verk. dalje violinistka Marta Valetič in harmonikarki Ana Marija Zlobec in Lavra Bizjak, ki je tako navdušila poslušalce, da je morala ponavljati. Nastopil je tudi mladinski zbor n atorez inskih gojencev in lepo zapel dve pesmi. Spremljala sta ga na klavirju izmenoma Herman Svetlič in Danica Radovič. Skoda, da zbor ne poje tudi dvoglasno. Drugi del sporeda pa je dvignil nedeljski šolski nastop nad povprečne šolske produkcije, v katerem bi mogel tudi zahtevnejši poslušalec najti užitek. Šolski orkester je nastopil pod vodstvom Oskarja Kjudra najprej sam, potem pa skupno z mlado pianistko Tatjano Uršičevo, v Plattijevem koncertu za klavir in orkester. Gojenka Tatjana Uršič je pri tem pokazala toliko vrlin, da ji lahko k temu samo čestitamo in ji želimo, da bi vztrajala na tej poti. Slišali smo tudi šolski zbor, ki ga vodijo izmenoma gojenci tečaja za zborovodstvo. V Nabrežini so dirigirali Emil Daneu, Julijan Colautti, Ubald Vrabec ml., Albin Verginella, Maruška Gerdol in Frida Valetič. Vse priznanje je treba dati vodstvu glasbene šole, da je uvedlo tečaj za zborovodstvo. Vidi se. da je spoznalo potrebo po pevovodjih, l saj jih po naših zborih toliko manjka. Tudi zaradi tega zasluži naša glasbena šola vso podporo naše kulturne javnosti. Nedeljski nastop gojencev tržaške Glasbene Matice, ki je drugi med tremi na koncu šol- pajočih gojencev, ki so bili povečini tisti, ki obiskujejo na-brežinski razred te šole. Lepo je bilo gledati najmlajše gojence, s kako resnostjo so izvajali svojo točko in pokazali, koliko so se že naučili. In vsem je to uspelo, vsem so poslušalci dali zasluženo priznanje. Pri nekaterih, zlasti pri tistih, ki so že mimo začetniških težav, je bilo zaznati, da že skušajo dati tudi nekaj lastnega izraza izvajani skladbi. Kdo se ne bi vzradostil ob ljubkem nastopu drobne Nevice Slibarjeve pri klavirju, ali malega Roberta Stepančiča, ki je igral na majhni violini, ali pa nabrežinskih harmonikarjev, ki so vsak svoj del pogumno odigrali. Izkazal se je Slobodan Plahuta, ki je izvajal Kjudrovo Malo mazurko skupno s svojo sestro Marijo, ki ga je spremljala na klavirju. Vsi nabrežinski gojenci, pianisti Bogdan Brezigar, Jasna Logar, Klara Giusto, Sonja Petelin, Marija Plahuta in Herman Svetlič, violinista Robert Stepančič in Albert Krasnik ter harmonikarji Milena Volpi, Ivan Sirca, Bogomir Rudež in Slobodan Plahuta so pokazali mnogo vneme in zadovoljiv naptredek. Izkazali sta se še s samostojno IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA | 11 mesecev pogojnega zapora zaradi spopada s policijskim agentom te šole načrtno in da se poslužuje pri tem sodobnih pedagoških načel, tako da daje gojencem vso možnost, da pokaželo svoje sposobnosti, kar ugodno vpliva na njihov razvoj Gojenci nastopajo kot solisti in spremljevalci ter tudi v orkestru. Zdi se kot bi bili gojenej sami,' pravo vodstvo je popolnoma v ozadju. Iz javnih nastopov gojencev glasbene šole se vidi, da je vodstvo šole napravilo delovni načrt za daljšo dobo, ki ga skuša uresničiti, v kolikor je to mogoče. V okvir tega načrta spada tudi vzgoja kadra za orkester. In danes imamo že orkester, skromen sicer, vendar pa prav nič ne dvomimo, da se r,e bi s časom izpopolnil. Naša glasbena šola je s svojim delom vidno prispevala k dvigu kulturne ravni našega človeka, in ima zato primeren ugled. -ko -šek Izpiti na nižji trg. strokovni šoli v Trstu Na državni nižji trgovski strokovni šoli v Trstu so se vršili nižji tečajni izpiti od 4. do 18. junija. K izpitu se je prijavilo 10 kandidatov in 26 kandidatk ter 1 privatist. K ustnemu izpitu ni bil pripuščen en kandidat. Izdelalo je 5 kandidatov in 1 privatist ter 13 kandidatk, t.j. 51,35 odst. Trije najboljši so bili nagrajeni. Možakarja sla na vsak način holela v bolnišnico po urniku za obiske, pri čemer sla prišla v spor z vratarjem in agentom 29-letni Pietro Persi s Trga Gioberti je novembra lani imel svojo ženo v porodniškem oddelku bolnišnice in 18. istega meseca zvečer se Jč skupno s tastom^ odpravil tja, da bi izročil ženi neki zavoj. Toda vratar Giovanni Viola, ki je bil tedaj na vratih glavne veže ju ni hotel pustili v oddelek ker so obiski izven urnika po ukazu vodstva bolnišnice prepovedani. Ta prepoved je Persija razburila tako, da se .ie začel prepirati z vratarjem dokler se ni vmešal agent u-pravne policije Francesco Pangher. Tpdi med njima se je razvila diskusija: v katero se je vmešal tudi Persijev 49-letni tast Pietro Garbin in naenkrat je prvi potisnil a-gentu zavoj pod nos in mu rekel «Ali ga nesete vi, ali pa bova s silo šla naprej«. Trenutek zatem, vsaj tako je izjavil agent, ga je persi prijel za plašč in ga brcnil v spodnji del trebuha, medtem ko ga je Garbin prijel za roki in mu ju zvil na hrbet. Naravno je, da je agent, čim se je rešil stiska, oba spremil na policijsko poveljstvo, kjer sta oba zanikala, da bi ga napadla in celo izjavila, da je agent Persija surovo odrinil in ga tudi vrgel na tla. Verjeli pa jima niso in oba so prijavili sodišču, kjer sta se morala zagovarjati ne le zaradi uporabe sile proti agentu, temveč tudi zaradi povzročitve telesnih poškodb. Omeniti moramo, da se je agent zatekel v bolnišnico, kjer so ga najprej sprejeli na opazovalnem oddelku s prognozo okrevanja v 2 ali 4 dneh, a so ga morali kasneje poslati v kirurški oddelek. Kljub temu, da so agenta poslali iz bolnišnice zdravega se je ta ponovno zatekel k zdravniku kjer se je pritoževal nad bolečinami na udarjenem mestu. Agent se je pri razpravi prijavil kot zasebna stranka in zahteval za trpeljenje povračilo škode. Kljub temu, da sta se obtoženca izgovarjala, da agenta nista udarila in da je ravno agent uporabil proti Garbinu tolkalo, ju je sodišče spoznalo za kriva in obsodilo vsakega na Ji mesecev zapora in na plačilo sodnih stroškov. Nadalje bosta morila plačati 32.226 lir za povzročeno finančno škodo, medtem ko bo Pangher dobil za moralno škodo 100.000 lir. Persi in Garbin, katerima je sodišče priznalo pogojnost kazni, ki jima ju ne bodo vpisali v kazenski list, bosta tudi morala plačati odvetniku zasebne strarike 25.000 lir. Preds. Fabrio, tož. Pascoli, zapisn. Urbani, odv. zas. stranke Costanzo, obramba odv. Presti. Z avtom s ceste Sinoči ob 21, uri so morali sprejeti na nevrološkem oddelku glavne bolnišnice 32-letnega mehanika Milana Tavčarja z Opčin, Alpinska ul. 119. pripeljali so ga z avtom RK potem, ko se je malo prej na trbiški cesti v bližini odcepa proti padričam ponesrečil z avtom, katerega je imel v popravilu in ki je last nekega Amerikanca, ki trenutno stanuje v hotelu pri Obelisku. Zaradi zloma prednje osi je avto zdrknil s ceste na travnik pri čemer je Tavčar dobil poškodbe ozdravljive v 7 dneh, če ne bo komplikacij. Varekino je pila Kako je neprijetno in nevarno, če pomotoma zamenjaš varekino za vodo je včeraj občutila 71-letna Ivana Vuško-vič, vdova Kervin iz Ulice Teatro Romano 16. Ženica, ki je bila na obisku pri svojih znancih v Silosu, si je zaželela nekaj popiti. Zagledala je polno steklenico in misleč, da je v njej voda ali druga pijača, si je privoščila požirek, p« je takoj nehala, ker jo je pošteno opeklo v ustih. Odpeljali so jo v glavno bolnico in bo ozdravela v 5 dneh. O 22. t. m. ob 18. uri bo v občinski umetnostni galeriji na Trgu Unita otvoritev razstave slikarja Giannija Brumattija. ( S Ul.S lili prireditve") Učenci in učenke nižjega industrijskega strokovnega tečaja v DOLINI so priredili razstavo risb, ročnih del in kuharskih izdelkov. Razstava bo odprta samo še danes 21, t. m. od 9. do 13. in od 15. do 19. ure, Ker je na zavodu veliko ljubiteljev filatelije, bo na razstavi tudi kotiček za filateliste Sola v ZGONIKU razstavlja danes 21. Junija ročna dela in kuharske izdelke. Ljudska prosveta Prosvetno društvo Barkovlje. Odborova seja bo v četrtek 23. t. m. ob 21, uri. Prosimo, da bodo vsi odborniki prisotni m točni. Razna obvestila LulcežiČeva grafična mapa je na razpolago interesentom pri Slovenski prosvetni zvezi v Ul. Roma 15-11. Darovi in prispevki Družina Cotič z Repentabora daruje 2000 lir za Dijaško Matico. Nezgoda na delu Med delom pri podjetju »Ve-treria Triestina« v industrijskem pristanišču se je včeraj dopoldne ponesrečil 19-letni Enio Buldrin iz Ulice Prato 3. Ko je prenašal veliko šipo. mu je počila in ga ranila po čelu in nosu. Poleg ran ie Buldrin dobil tudi lahek pretres možganov. Ozdravel bo v 1Q do 15 dneh. Od M no danes Dne 19. in 20. junija t. 1. se je rodilo v Trstu 8 otrok (1 mrtvorojen), umrlo je 10 oseb, poroke pa ni bilo nobene UMRLI SO: 57-letni Mkhele Czpotorto, 77-ietna Angela Bo-netti, 54-letni Massimo Ruzzier. 73-letna Cnstina BestaK yd. Bor-stely, 70-letni Antonio Vito Sci-71-letna Giuseppina Cozzi cJl l £ ZA TRŽAŠKO OZEMLJE bo uprizorilo dones 21. t. m. ob 21. uri v NABREŽINI igro Edoarda de Filippa )) GLASBENA MATICA V TRSTU Danes zaključni naslon floiencev v UL. MONTECCHI 6-IV ob 20.30 Poleg solistov bodo nastopili še pomnoženi šolski orkester, šolski pevski zbor ter mladinski pevski zbor iz Nabrežine. Šolski zbor bo izvajal: Vrabec: Gor čez jezero -vodi Julijan Colautti: Žirovnik Večernica - vodi Ubald Vrabec ml.; Žirovnik: Kukavica - vodi Albin Verginella; Flajš-man: Pod oknom - vodi Vladimir Vodopivec; Foerster: Pevec - vodi Frida Valetič. Šolski orkester pa bo izvajal: Haydn - Vrabec: Trije divertimenti: Plat-ti: Koncert za klavir in godalni orkester, solist Tatjana Uršič, 1. r. sr., Sporedi se dobijo v šoli Glasbene Matice v Ul. R. Manna 29 - telefon 29779 ter eno uro pred pričetkom prireditve. Rossetti. 15.30: «Moulih Rouge«, J Ferrer, Zsa Zsa Gabor. Excelsior. 16.30: «Bolj živ kot mrtev« D Martin. J. Lewis. Fenice. i6.30': «Tri ure za ubijanje« D. Andrews, D. Reed. Nazionale. 16.30: «Rdeča džung- la«, J. Bentley, M. Hyer. Fiiodrammatico. 16.30: «Samoa», G. Cooper, B. Jones. Supercinema. 16.30: »Železna rokavica«, U. Thiess, R. Sta-ck. Arcobaleno. 16.30: «Trdnjava ti- ranov«, B Montalban, Astra Roian. 16.00: «Sinovi nevihte«, J. Justin, E, Dahlbeck. Capitol 16.30: »Tri broadwayska dekleta«. M. Champion, D. Re.ynolds. Cristallo. 16.30: «Tri dekleta in narednik«, V Mature, L. Bali. Grattacielo. 16.00: «Sčepec sreče«. D Day. Alabarda. 16.00: »Vrni se, moja mala!«, M. Vitale. Aurora. 15.30: «Pred orkanom«, . V . Heflin. A. Ray. Armonia. 16.00: «K vragu slava«, F. Marži. Ariston. 16.00: »Naši časi«, V. De Sira. Garibaldi. 16.00; «Daleč od zvezd«, C. Heston. Ideale, 16.30: »Napad Kybrov», T. Povver, Impero. 16.00: «Rdeča čarovni- ca«, J. Wayne. Italia. 15.30: «Strast», A. Valli. Mladoletnim prepovedano. S. Marco. 16.00: «Dve noči s Kleopatro«. A Sordi. Kino ob morju. 16.15: «Johnny Guitar«. zadnji dan. Moderno. 16.00: «Rdeč sneg«, I. Lupino. Savona. 16.00: «12 metrov lju- bezni«. Viale. 16.00: »Indijska zvezda«, C. Wilde. Vittorio Veneto. 16.00: »Malaga«, M 0’Hara. Azzurro, 16.00: «Serif brez revolverja«. W. Rogers. Belvedere. 16.00: »Vojaška policija«, B. Hope. Marconi, 16.00: «Gorje premagancem«, L, Padovani. Massimo. 16.00: «Patruija rdečih jopičev«, J. Craig. Novo cine. 16.00: »Suzana je spala tukaj«, D. Powell. Odeon. 16.00: «Atol - K», S. Laurel. Radio. 16.00: »Jamaika«, R. Mil-land. Venezb. 16.00: «7:enske proti neznanemu«, R. Taylor. Skedenj. 18.00: «Ženska željna pretresljajev«, A. Sothern. 3. Nelson. Kino na Opčinah. 18.00: «Sla po oblasti«. W. Holden. J. Allyson. POLETNI KINO Arena dei fiori. 20.30: «Sčepcc norosti«, D. Ka,ve. Ariston. 21.00: «Naši časi«, V. De Sica Grad Sv. Justa. 21.00: «Sonce sije visoko«, C. VVinniiger, Paradiso. 20.30: «Filipinski' uporniki«. T Potver, Ponziana, 20.30: «Ujetniki uso- de«, P. Calvert. Rojan. 20.45: «Sčepec norosti«, D. Kaye. Secolo. 20.30: «Zgodba Glenna Millerja«, J. Stevvart. ■r it n T «. 11.45 Koncert udeležencev med-narodnega klavirskega nat »F. Chopin«; 13.25 Operna K ha; 18.00 Plesna glasba, » Glasbeno popoldne; 21.30 win: «Koncert za klavir kester« s sodelovanjem sou G, Vidussa. k o p n it Slovenska poročila: 6.30, !■ 13.30, 14 30, 19.30 in 23.30 Hrvaška poročila: vsak oa» 20.20. ... Italijanska poročila: 6.15. 19.00 in 23,00. - on KO- 6.40 Jutranja glasba: 7^ iedar - vremenska napoved -poved časa; 7.05 Glasba » ^ bro jutro; 7.25 Mario I™ jv0 »Pesem Dubrovnika«, P0)e.2W Robič; 7.30 Za naše žene: K, Ritmi in Pesmi; H.M »Kultur-dije do melodije: 14.40 K ^ no življenje na PrimorsKciri. . Ob slovenskem vokalnem o* v 17.45 L. v. Beethoven: Soijsm E-duru op. 109; 20.30 B Smetana: «Proda n a nevesta*-mična opera Y 3 dejanjih. * i« o v *-i x a .i a 327,1 m, 202.1 m, 212-4 m „ Poročila ob 5.00, 6.00. 7.00. H-15.00. 17.00 in 22.00 , ,,h. 12.00 Opoldanski koncert i*. ke glasbe; 13.10 Pester operne in solistične glasbe: -j Domovinske pesmi - poje J j zbor iz Maribora; 1515 ste — poslušajte!; 16.00 Uh iz literature - Katherine M« field: Slike: 16.20 V svetu «*. nih melodij: 18.00 Zdraiatvo, nasveti; 18.10 Poje Ljubij*”^, komorni zbor: 18.30 Športni ted- nik; 19.00 Zabavna glasba: - , Pisan spored slovenskih nai nih pesmi; 20.40 J. Brahms: “L| bezenske pesmi - valčki za s ^ glasove in klavir štiriročno: ., Radijska igra - Dino PUJ", Njune nedelje (prva izvedba)- Tl-ILE VIZIJA 17.30 Zena in dom; 20.30 v - ' 20.50 Semafor; 21.00 Večer Pch mi; 21.30 Film «Boksar»: Giuseppe Verdi: «Othelio». Janje, dirigent Gabriele Sam TRST Ul. sv Fran. čiška 20/UL tel. 37-338 sprejema in-serate. male oglase, osmrtnice m 0 Ao od 8. do 12.30 in od 1*-18. ure. Izredna prilika! s katero se v dveh min tah vsako navadno Pj-L spremeni v N ALI'-L« PERO; približno 50.0£ pripravljenih posreb* nih naprav. S tem sistemom P°* jj ne navadno pero upogljivo in z njim napisali, ko da bi zlato, vsaj TRI s b0S!U bi'0 trai" ne protokolnega formata ^ da bi vam bilo treba makati peresce v črn niku. u. Pripravna za šole, “f žine, urade itd. . PRODA SE CELOTNr PARTIJA ZA 200.000 L" Informacije daje: UPRAVA LISTA Ul. S. Francesco 20 ZOBOZDRAVNISK* AMBULATORIJ . Dr.A.M. Sonci«* zobozdravnik-kiruT,®ni, Ustne in zobne bole zobne proteze. ^ Sprejema od 10. in od 15. do 19- ,jj. Ulica Torrebianea * ,j) (vogal z Ul. Carduc tel. 37-118 ADRIA TOREK, 21. junija 1955 'HlIS V l-OST t.l V A * 11.30 Zabavna glasba; 12.00 Kramljanje o krajih in ljudeh; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 Kulturni obzornik: 12.55 Operne arije; 13.30 Glasba po željah; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Arthur Bliss: Koncert za klavir m orkester- 18.40 Melodije iz filmov; 19.00 Ravel: Daphnis 'n Kloe: 19.15 Radijska univerza: Montalenti; Organizmi kot kemični laboratoriji; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.05 Briljantne skladbe za saksofon; 20.30 Slavni pevci; 21.00 Radij- sel, __________ por. Fabbris, 551etna Lui-gia Ciar. ga por. Miozzo, 52-1 etn i Ruggero skl oder: Gogolj: Revizor; 22.30 Marži. 45-letni Angelo Simionato, | Melodije Iz revij; 23.00 Nočni 55-letni Giuseppe Fonda, ples. TRST - Ulica Cicet°ne tel. 29-243 P O C I T N I f- OB MORJU, V HRlp OB JEZERI« Predstavništvo za zdravilisčS^.fjA RADENSKA in DOBRNA c(,„i Penzion 1700 lir ( njški je vključen zdra pregled in k°PelU Preskrba trgovsjdjj* ,n vadnih, turistici''" z, tranzitnih vizum0’ JUGOSLAVIJU Prodaja voznih l*s**i0 z»: avtobuse iz TRVSA^ZO * LAGO Dl CAVA* 0b nedeljski °dhc 7.30 uri 0dh°dl GRADO - dnevni o ob 8.30 uri gdho- MILANO - dnevni dl ob 21. url te- GENOVA - trikrat den ob 21. u jtifjT COMO - CHIASS odh0d krat na teden, ob 21. uri 0dh?° UDINE - dne'vni r, ob 6.30, dnevni oi' BELLUNO -dne. hodi ob 6.30 odh0* THEV1SO - dnev"1 di ob 8.30 uri TRST Ul. Ginneslica 22 7«/. 95-998 POZOR1-1-1' °bišč'^ vašo trgovino, ki vam ny bogato izbiro blaga za rn°Sgfr obleke po najugodnejših ce** ^ VSE KROJAŠKE POTREBŠČINE-VSAKOVRSTNE PO Ob VII. mednarodnem tržaškem velese/mu »•-••.SV.? Tudi v Ob no vili šoli v Dolini so otroci prikazali svoje uspehe: slika nam nudi pogled na del razstave v osnovni soli v Dolini OB DESETI OBLETNICI NflJVIŠJE MEDNARODNE ORGfiMIZftCIJE Ekonomska dejavnost Zd ruženih narodov 2e ob priliki ustanovitve yrganizacije združenih narodov so izrecno poudarili pomen gospodarskih vprašanj v današnjem svetu, in zaradi te-* P_,.so ta vprašanja žadobila tudi v njeni ustanovni listini in njeni dejavnosti v bistvu drugačno mesto, kot so ga ta vpra.šanja imela v konvenciji 'n dejavnosti Društva narodov. OZN je pristopila k neposrednemu reševanju, odnosno posredovanju pri reševanju vprašanj iz področja svetovnega gospodarstva in mednarodnega gospodarskega sodelo-Vanja. V ta namen so ustanovili ustrezne mehanizme, ki jih Društvo narodov ni poznalo- Namesto oddelkov za ekonomijo, finance in promet ter ekonomsko-finančnih konven-C1J, so ustanovili vrsto samostojnih organov, ki delajo na ost varit vi nalog ustanovne listine, zlasti njenega devetega ln desetega poglavja. Ekonomska vprašanja zavzemajo zlasti pomembno mesto v delu generalne skupščine in se vedno postavljajo .'kupno' s političnimi vprašanji, ker so medsebojno pogojena. Skupščina ima posebno ekonomsko-, finančni komite, ki pretresa na visoki ■ strokovno-politični lavni vsa vprašanja, ki se pojavljajo v zvezi s predlogi, ki so predloženi v diskusijo v generalni skupščini. Ekonomsko socialni svet. eden od petih glavnih organov OZN, je najvišje strokovno telo, . ki je Pristojno za določanje politike Združenih narodov na ekonomskem torišču, za dajanje Pfiporočil tako deželam članicam, kakor generalni skupščini, z namenom, da se pod-Vzamejo ustrezni ukrepi. Med temi telesi se po svoji dejavnosti zlasti uveljavljajo posamezne specializirane agencije, kot na pr. Mednarodna organizacija za poljedelstvo in Prehrano, Mednarodna banka. Mednarodni monetarni fond. Mednarodna organizacija de-nato agencije na področju prometa ter prometnih zvez in druge. Poleg teh zavzemajo pomembno mesto regionalne komisije, kot so komisija za Evropo, za Azijo in Daljni vzhod in za Latinsko Ameriko. Gre za vrsto zapletenih vprašanj, ki se z njimi peča ECOSOC. Zaradi tega je ECOSOC ustanovil vrsto komisij, ki pripravljajo material Za njegova zasedanja. (Sem spadajo predvsem komisija za stabilizacijo cen osnovnih proizvodov, komisija za gospodarstvo. zaposlitev in razvoj, statistična komisija, transportna komisija in druge). Ce pogledamo na problema-,:ko, Ki so se z njo do sedaj ukvarjale organizacije, je treba omeniti naslednje: v kolikor je bilo njihovo delo vezano na reševanje perečih vprašanj, kot na primer povojne obnove ali nekaterih drugih, ki so zahtevali nujno rešitev, so te organizacije izvršile vrsto velikih akcij. Zadošča, da omenimo UNRRA. pa se človek spomni velike koristi, ki so jo vsi imeli od njene dejavnosti. Danes je vsem jasna ogromna korist, ki jo mnoge dežele imajo v okviru programa UNICEF in tehnične pomoči, kakor tudi za-fadi njihove vloge v razvijanju, novih oblik mednarodnega ekonomskega in socialnega sodelovanja. Prav tako je evropskim deželam dobro znana dejavnost komiteja *a premog evropske gospodarske komisije, ki posreduje razdeljevanje koksa in premo-Sa v Evropi v razdobju njihovega najhušega pomanjkanja. Mogli bi navesti zelo mno-So sličnih primerov; toda na-J°Se, ki so jih te organizacije •mele, so se spreminjale po svetovnem gospodarskem po-ozaju, v door.nem delu tudi Po svetovnem političnem polo-aJu. Sedanja značilnost dejav-osti vseh teh organov je v da ti organi delajo na melju dolgoročnih progra-°v in teže k temu. da se od-£ aviio razne neskladnosti v tn u°Vnem gospodarstvu in ne-akomernosti v gospodarskem zvoju posameznih področij, .? popravijo krivice, ki st> * v Preteklosti prizadejane s 'sa,T>eznim narodom, da po-Hn sPrejetjp nove prakse. v V1‘> načel, oblik in metod Sk mednarodnem gospodar-„ ,m sodelovanju in njegovo allnjo razširitev, ia, desetletnem razdobju de-j0 nosti OZN je zlasti dozore-Prepričanje, da se vpraš«-fj®-. gospodarskega razvoja • in , «r>tev mednarodnega go-^ darskega sodelovanja ne nj'Cjl) reševati z mednarodna-’ Privatnim finansiranjem. rie_vlJu,i.|e mednarodnega jav-0ž*.a.i finansiranja se navadno tim'l,|l,|<’ k()t »Pomoč« nerazvi-1 državam. Toda pri tem ne za pomoč, ampak nujne oblike mednarodne-1,'j s<)delovanja in finansira-dan V *>(’Kojih, ki obstajajo .^em spada predvsem u>ta Iont* ki njegovi ju *Jov'tvi ostro nasprotuje-m' r;|zviti' države, zlasti ker t za nove metode in obli-, v dosedanji praksi medna-sodelovanja. Medna-i i„ ?***'• ki so Pred nji-Q ,n ki jih je mogoče korist-uporsbitj pri izvajanju goji. v tej dobi je bil položen vzročni temelj za ostro borbo nemškega liberalizma proti šoli, ki je nastala pod takim vplivom, za novo šolo. z omejitvijo cerkvenega nadzorstva na verouk. Pri tem je liberalizem nazadnjaštvo cerkvenega šolskega nadzorstva pobijal z reakcionarnostjo svojega nemškega nacionalnega šovinizma in je hotel v nacionalnem, jezikovnem oziru vzpostaviti stanje pred letom 1848. Učiteljstvo je v tej borbi stalo povečini na strani nemškega nacionalističnega liberalizma in je koroško slovenstvo „v . t?j borbi .utrpelo, veliko škodo. Za nadaljnji razvoj ljudskega šolstva, je bil pomemben državni zakon o občinskih zastopstvih iz leta 1862, po katerem' ima' občina poleg dolž-»nosti ustanavljanja, vzdrževanja in dotiranja ljudskih šol tudi pravico «vplivanja» nanje. Zakon' je med' drugim določal, da deželni zakoni u-rejajo sestavo občinskih zastopstev f. volilnim redom, ki mora primerno zavarovati interese »višje obdavčenih«. Volilna pravica je bila odvisna od posesti, od katere je bilo treba plačati vsaj 10 gld direktnih davkov. To je dalo piemoč meščanskemu prebivalstvu, na mešanem ozemlju pa nemškemu elementu. Prvoborci za uvedbo nemškega učnega, jezika na ljudskih šolah v slovenskih in jezikovno mešanih krajih Koroške so bili poleg nemških fevdalcev prav ti desetgoldinar-ski liberalci, nemški industrij-ci, denarno meščanstvo, veliki kmetje in drugi podeželski mogotci in tisti slovenski liberalci, ki so slovenstvo istovetili s klerikalizmom, naprednost pa z nemštvom in ki so, sramujoč se slovenske revščine. prešli v vladajoči nemški vpliv. To je bilo tisto ((prebivalstvo«. ki je v 60 letih po občinskih odborih nekaterih slovenskih in jezikovno mešanih občin zahtevalo, da uvede na šolah izključno nemški jezik in da zavzame nemščina privilegiran položaj pred slovenščino. Na takšno «slovensko prebivalstvo« se sklicuje nemško-avstrijska publikacija. ko dokazuje, da so slovenske oziroma mešane občine zahtevale nemške šole. Velika večina Slovencev pa je bila v tem času brez političnih pravic. Vendar se je slovensko šolstvo v 6o letih 19. stoletja dobro držalo. Leta 1858 je bilo na vsem Koroškem 216 nemških, 15 slovenskih in 67 slovensko-nemških šol, vt katerih je v prvih letih slovenščina prevladovala, v nadaljnjih pa zavzemala enakopravno mesto poleg nemščine. Najobširneje je obdelana doba od leta 1870 dalje, ki bi jo mogli imenovati tudi dobo načrtne germanizacije, predvsem s pomočjo šole. To kažejo zadosti jasno razni odloki in učni načrti te dobe, še bolj pa metode, ki so jih uporabljali nasprotniki proti slovenskim zahtevam za večje upoštevanje slovenščine na ljudskih šolah in učiteljska praksa na teh šolah. Avtor v svoji, obširno dokumentirani razpravi, navain /1'kone, uredbe, odloke in učne načrte, ki so vplivali na stanje slovenskega osnovnega šolstva na Koroškem. Tu av* tor med drugim opredeljuje pojem dvojezične ali utrakvi-stične šole in razloži n.ieno dejansko vsebino na Koroškem Oblike borbe za slovensko šolo so bile peticije, pritožbe, re solucije, govori in interpelacije v dunajskem parlamentu, v koroškem deželnem zboru in v tisku. Metode šolskih ob-lastev in praksa na koroških ljudskih šolah pa so odsvit zagrizene ponemčevalne težnje. ki so jo hranili in podpirali tudi pomanjkljivi pravni predpisi. Šolska oblast je sa- (Nadaljevanje na i, strani) nezaposlenim nudijo pomoč, ki jim zagotavlja eksistenčni minimum. Zveza danskih sindikatov šteje danes 693.204 člane, ki so organizirani v 71 strokovnih zvezah. Najvišji odstotek sindikalno organiziranih delavcev je v industriji (več kot 95 odst.), kjer ima socialdemokratska stranka največ članov in simpatizerjev. Sodelovanje med Zvezo in socialdemokratsko stranko se je doslej razvijalo ob polni podpori vsega sindikalnega članstva. Prvič po dolgih letih je to pot notri v sindikatih prišlo do močnejšega odpora proti vodstvu, oziroma proti določeni njegovi politiki. Kongres «De samvirkende Fagforbund« se je vršil pred kratkim v Kopenhagenu. Kongres je najviši organ Zveze sindikatov, njegovi sklepi so za sindikalno vodstvo obvezni ves čas med dvema kongresoma. Letošnjemu kongresu je prisostvovalo okrog 1.100 delegatov in gostov. S kongresne tribune s« se tokrat cule ostre kritike na račun določenih ukrepov in potez sindikalnega vodstva, storjenih v zadnjem času. Posebno se je napadlo stališče danskih sindikatov do zadnjih ukrepov vlade na področju ekonomske politike. Kot je znano je bila Danska v zadnjem času v precejšnjih gospodarskih težavah. Da bi se v deželi ponovno vzpostavilo gospodarsko ravnovesje. je vlada segla po ukrepu, s katerim se je realna kupna moč prebivalstva znižala za sto kron na vsakega prebivalca. Uvedene so bile mnoge utesnitve na področju gradbene dejavnosti, kreditne politike itd. Dosledno svoji politiki polne podpore vladi, je sindikalno vodstvo odobrilo vse te ukrepe. V praksi Je prišlo celo do tega, da je osrednje vods-tvo odrekalo pomoč svojim strokovnim zvezam v njihovi borbi za izboljšanje plač in mezd. Stopilo se je torei dosledno po poti omejevanja kupne moči prebivalstva, med drugim tudi tako. da se je hotelo raven delavskih plač in mezd postaviti izpod njihovih zahtev. Na kongresu so delegati postavili zahtevo, nai bi bili sindikati v svojem programu radikalnejši od socialdemokratske stranke. Zaradi deločene razporeditve sil v parlamentu so danski socialisti večkrat prisiljeni nastopati s skrajno opreznostjo, in tako se zgodi, da se pri reševanju raznih perečih gospodarskih vprašanj izbere prav tista pot, ki prizadeva celotno prebivalstvo. Namesto da bi se bremena v prvi vrsti naložila kapitalistom, so se morala ta, po mnenju danskih socialistov, enako porazdeliti med vse prebivalce. Prvi se je postavil proti tem in taksnim ukrepom, kakor tudi proti temu, da so sindikati vlado pri tem podprli, delegat sindikata gradbenih delavcev. Poudaril je, da povečanje uvoza še ne pomeni, da se je hkrati povečala tudi potrošnja delavstva. V relativnem odnosu do povečane proizvodnje je ta potrošnja, po mnenju delegata omenjenega sindikata, celo padla. Isti delegat je tudi kritiziral vladne ukrepe na področju gradbene dejavnosti. Dejal je, da bosta podražitev gradbenega materiala in omejitev gradbene dejavnosti privedli do povečanja števila brezposelnih gradbenih delavcev. Hansenova vlada pa je !• tem v zvezi izjavila, da sedanje znižanje kupne moči po-mejii samo neke vrste prisilno štednjo, dalje, da bo vlada kasneje povrnila delavcem vse, kar jim ie zdaj vzela. Toda, čeprav so prvi mc-sed po uvedbi novih ukrepov zares privedli do določene gospodarske stabilizacije v deželi in se je pri tem ohranila dosedanja raven zaposlenosti, pomenijo vendarle kritike posameznih delegatov na zadnjem kongresu resen opomin sindikalnemu vodstvu. Na kongresu je bilo ponovno izvoljeno dosedanje vodstvo, ki pa bo v bodoče moralo bolj u-poštevati pripombe in zahteve, ki so jih na kongresu prikazali delegati. Posebno je o-membe vredno njihovo stališče, da morajo danski sindikati imeti radikalnejši program od socialdemokratov, posebno na področju notranje gospodarske politike, kat je socialdemokratom, zaradi močne opozicije v parlamentu, večkrat zelo težko. To stališče sindikalnega članstva pa ni pomenilo zahteve, naj bi se vladi odrekla podpora. Nasprotno, po splošnem mnenju bi okrepljene zahteve sindikatov celo pomenile povečano pomoč vladi v njeni težnji, da bi kar največ storila za .koristi delavstva. Učenci slovenskega industrijskega strokovnega tečaja v Rojanu so pripravili zares uspelo razstavo svojih del, ki je vzbudila izredno zanimanje med občinstvom. Na sliki ročna dela dekliškega oddelka Gornja slika nam prikazuje delu učenk oddelka slovenskega industrijskega strokovnega tečaja v Hojami Pogled na razstavo 3. dekliškega oddelka slovenskega ind. strokovnega tečaja v Rojanu Pogled na razstavo del deškega oddelka slovenskega ind. strokovnega tečaja v Rojanu ...in osnovne šole v Dolini PRIMORSKI DNEVNIK GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK Pravica je na naši strani Čudno se igrajo paragrafi in usoda z nami beneškimi Slovenci. V vsakdanji borbi in trudu za obstanek in kruh še sami pozabimo, da nam manjka duhovni kruh, to je pouk in izobrazba v materinem jeziku in duhu. Komaj se zavedamo, da nimamo svojih šol, šol v svojem jeziku. Pojdite po vsem svetu in ne boste našli narodne manjšine brez sivoje šole. Obiščite črnce v osrčju Afrike in tudi tam boste našli, če drugih ne, pa misijonske šole, kjer ne poučujejo v angleščini ali italijanščini, ampak v jeziku tistega rodu, ki tam prebiva. Pojdite na himalajska pobočja ali v polarne kraje med Eskime, povsod se že poučuje v šolah v jeziku ondot-nega prebivalstva, ne pa morda v jeziku države. Po vsem svetu velja pravilo in postava: vsakemu narodu šole v njegovem jeziku in duhu! Le pri nas ne velja to danes splošno pravilo. Le pri nas, po beneško-slovenskih grapah, ne srečaš radostnih lic šolarjev, ki veselo gredo v šolo ali domov. Le naši otroci se morajo z muko učiti že v prvem razredu osnovne šole. Pouk jim postane težava; nedomači učitelj ali učiteljica začne gledati postrani našo mladino in jo štejejo zato med malo nadarjeno ali zabito. Toda kriva je šola in vzgojitelji, ki z učenci ne čustvujejo, niso pa krivi naši otroci! Take io šolske razmere pri •nas. Kdor ne ve, kar ostrmi. Tudi širši krogi in evropska javnost najbrž niso uverieai, da obstaja v sredini Evrop narodna manjšina, ki ima sicer na papirju zajamčene pravice, a je brez osnovnih in srednjih jol. Morda boste menili, da ni otrok, kar tako radi poudarjajo grobokopi slovenske šole. Ne, ni res! Pri nay je okoli 5000 šoloobveznih otrok, ckoli 2000 pa jih obiskuje otroške vrtce. To so številke, ki pričajo o potrebi in pravici, da terjamo svoje šole. Vsi ti otroci se duševne u-bijajo, ker se jim ne nudi niti skorja duhovnega kruha, to je vsaj malo izobrazbe v narodnem duhu m jeziku. Človeka pa ne ubijaš samo s telesno, ampak tudi z duševno lakoto. Tudi to je pioti peti zapovedi, ki pravi: ne ubijaj! Ko so se naši dedje 1. 13b" izrekli za miai», v »risorpi-mentuo vstajajočo Xtalij3 in proti zatiralni Avstriji, !-e s tistim plebiscitom nikakor niso odrekli svojemu jeziku in narodnim pravicam, med katerimi je prva domača šola. Ce država to pravico priznava na papirju, a po načinu «hladne vojne« dela na vse kriplje s tajnim pritiskom in očitnimi grožnjami, da ne pride do uresničenja teh pravic, prizadeva svojim državljanom strašne krivice, sama sebi ruši temelje, ker ne priznava več, da je »pravica temelj držav*. («Iz Matajurja«) Slinavka v Jazbinah Upoštevajte predpise, da se prepreči širjenje bolezni Kakor smo objavili v nedeljo, so v števerjanski občini, in sicer v Jazbinah ugotovili, da je živina obolela zaradi slinavke. Opozarjamo vse kmete na predpise, po katerih se morajo ravnati, da se bolezen ne prenese drugam. Okuženo področje bodo označili s posebni napisi na okuženih hlevih. Županstvo je odredilo, da morajo biti vse okužene živali oštevilčene po pasmah. O-bolele živali in tiste, za katere sumijo, da so bolne, morajo biti ločene od zdravih-Poginule živali je treba preiskati, dokler se ne dobijo natančnejša navodila. Živinorejci morajo paziti, da se ne bi bolnim živalim približevale tuje osebe, psi, mačke in druge domače živali, dalje morajo imeti zaprta hlevska vrata in pred pragom morajo temeljito razkužiti ter preprečiti sleherni stik ljudi, da ne bi bolezni prenašali na sosedovo živino. Zaradi higienskih vzrokov ni dovoljeno prodajati mleko dva tedna. Prodaja bo dovoljena le tedaj, če ga bodo vsaj 30 minut segrevali do 75 stopinj. Posode za molžo in za prevoz morajo biti razkužene v zbiralnih skladiščih pod nadzorstvom občinskega veterinarja, pred molžo si morajo osebe, ki se s tem ukvarjajo, redno razkuževati obleko in obutev. Na okuženem področju je treba zdrave živali cepiti, da postanejo imune. Kdor se ne bo ravnal po navodilih, bo kaznovan. •II II ISifarSij ■■lij P h-:-:;. ! ihils 1 llljjF - J: r.:;- ' jjjjl :::: lij! m V ITALIJI IN JUGOSLAVIJI ZAKLJUČENO DRŽAVNO NOGOMETNO PRVENSTVO Samo zaključna predstava na italijanskih igriščih Nedeljske teKme ni*o prinesle nihaKe spremembe, Ker je bilo že vse določeno prejšnjo nedeljo HAJDUK PRVI, BSK DRUGI Dinamo je kljub porazu v zadnjem kolu ostal na tretjem mestu, ker je bila tudi Crvena zvezda na svojem igrišču poražena REZULTATI: Catania-Napoli 1:1 Genoa-Torino 2:8 Inter-Novara 3:0 Juventus-Sampdoria 2:2 Lazio-Bologna 0:0 Pro Patria-Milan 1:1 Spal-Roma 2:5 Triestina-Fiorentina 1:1 Udinese-Atalanta 3:1 LESTVICA 34 19 10 5 Sl 33 4H 34 16 12 6 58 42 44 34 13 15 6 53 39 41 34 15 10 9 56 47 40 9 49 48 39 34 13 12 9 50 40 38 34 12 12 9 60 53 37 34 13 10 11 55 49 36 34 11 12 11 34 44 34 34 12 10 12 42 45 34 34 9 13 12 34 44 31 34 10 10 14 3t 47 30 34 11 8 15 41 52 30 34 9 12 13 34 52 30 34 8 12 14 35 38 28 34 10 8 16 39 53 28 34 5 13 16 24 49 23 Pouk na RoroSHih solati (Nadaljevanje s 3. stran i) ma nasprotovala slovenskemu pouku in je v ta namen uporabljala najrazličnejše načine. Sicer pa so nacionalisti preprečevali uporabo slovenskega jezika pri kateremkoli državnem ali koroškem samoupravnem uradu, pa tudi v privatnem gospodarstvu, v borbi za socialno boljša delovna mesta v industriji, na veleposestvih, v mestih in tako silili Slovence k učenju nemščine. Potrebna bi bila posebna monografija, ki bi na poteku reševanja vsake vloge, ki se je nanašala na razširitev slovenskega pouka, prikazala in dokumentirala vse metode, s katerimi so preprečevali in rušili slovensko šolstvo. Avtor navaja kot značilen primer občino St. Jakob v Rožu in ugotavlja, kako ni čuda, da se je ob takih metodah začela polaščati velikega dela koroških Slovencev otopelost in obup, £'aj za obravnavanje njihovih zahtev po enakopravnosti — posebno v šoli — niso nikdar veljala načela člo-večanstva, demokracije in zakonitosti. Avtor na koncu govori še o praksi in utrakvi-stičnih šolah od leta 1870 dalje in navaja kot vidni znak ravni teh šol učne knjige, ki so bile zlasti za slovenščino neustrezne, končno pa omenja vlogo učiteljstva pri tem raznorodovalnem poslu, kajti v vsem tem razdobju s« ponavljajo pritožbe zaradi nem-ško-nacionalistične miselnosti in pomanjkljive usposobljenosti učiteljstva na koroških u-trakvističnih ljudskih šolah. Nacizem je nato ukinil zadnje utrakvistične šole. Nova uredba o dvojezičnih šolah na Koroškem z dne 3. oktobra 1945 je spet uvedla dvojezične šole. Dolžnost druge avstrijske republike je. da na koroških Slovencih popravi ne samo težke zločine, ki jih je zagrešil nad njimi nacizem, temveč tudi tiste, ki sta jih zagrešila nad njimi avstrijska monarhija in prva republika, zaključuje pisec. Vsebino Udetove razprave smo podali v skopih izvlečkih, da bi opozorili na delo, ki objektivno in trezno govori o vprašanju, katerega poštena’ rešitev je tako pomembna za koroške Slovence in za njihov nadaljnji razvoj kot narodnostne manjšine v sosednji avstrijski republiki. N. Policija izsledila napadalca na mlado šiviljo iz Corone Pred enim mesecem je neznanec na cesti Grodiška-Corone napadel 18-letno Adriano Donda; s kladivom jo je trikrat udaril po glavi, nato pa je zbežal*Zdi se, da je napadalec duševno zaostal čiovek Po preiskavi, ki je trajala mesec dni, je policiji iz Gradiške končno uspelo izslediti napadalca na 18-letno Adriano Donda iz Corone pri Marianu, katero so prijateljice v noči med 19. in 20. majem našle v mlaki krvi na glavni cesti med Gradiško in Corono. 18. maja je Dondova skupno z Romeo Fontanin in Da-lio Seculin odšla v kino v Gradiško. Dekleta so «i ogledala zadnjo predstavo in se vračale domov pozno ivečer. Vse tri so imele kolesa; prva je bila Adriana Donda, za njo, precej zadaj, pa ostali dve. Bile so že blizu vasi, ko je neznan moški nenadoma napadel Dondovo s kladivom. Večkrat jo je udaril po glavi, nato pa se je nenadoma umaknil, ker je najbrž slišal, da se bližata zaostali dekleti. Dondova je bila v takem stanju, da so morali takoj poklicati rešilni avto in jo odpeljati v bolnico v Gradiško, kjer se je zdravila vse do 14 t. m. Ker je bila tema, Dondova ni mogla jasno videti svojega napadalca, zaradi tega je bila tudi policiji preiskava o-težkočena. Sele po enem mesecu ji je uspelo spoznati napadalca na mlado dekle, in sicer v osebi 25-letnega kmeta Luciana Cucita iz Villaor-be. Cucit je priznal, da je dekle napadel, vendar ni imel pri tem nobenih hudih namenov, udaril naj bi jo bil samo enkrat po glavi iz razburjenosti. Razburil ga je f ilrn «La lupa«, katerega je prvič gledal v Krminu, potem pa 18. maja kar trikrat v Gradiški. Film mu je bil neznansko všeč, vendar ga je tako razburil, da ie ni mogel več obvladati, Na povratku domov se je vsedel in ko je pred seboj zagledal luč kolesa, ni ni- ti malo pomišljal, marveč je iz žepa vzel kladivo, ki ga je odnesel materi, in z njim zamahnil po glavi neznanke. Ko je zaslišal glasove ostalih dveh deklet in še nekega moškega se je skril v žito in čakal, dokler niso ponesrečenke odpeljali v Gradiško. Kot se je zvedelo, je Cucit precej zaostal in njegovo zločinsko dejanje lahko pripišemo bolezni, ki povzroča duševne motnje, zla katere nesrečnež skoraj ne more biti odgovoren. Cucit je bil po dogodku zelo zaskrbljen za zdravje Dondove in je izjavil, da bi se v primeru, da bi umrla, obesil. Policija je Cucita odpeljala v zapore za duievno bolne, v kratkem pa bo proces, na katerem se bo moral zagovarjati zaradi poskusa umora Adriane Don-da. Danes v Rupi in Gabrijah pokrajinski veterinar Pokrajinski veterinar bo danes pregledal živino v Ste-verjanu. Ob 11. pa bo tudi v Rupi in Gabrijah. Včeraj je pregledal govejo živino tudi v mestu in v Standrežu. KINO CORSO. 17.30: «Ognjena zora*, barvni film, R, Cahoun. VERDI. 17,00: «Okno na dvorišče«, J. Stevvart in G Kelly. CENTRALE. 17.00: »Volkodlaki«. G. Kelly. V1TTORI A. 17.00: »Nevidna patrulja«, J. Weyne in A. Quinn. MODERNO. 17.00: «Nihče ni izdal«, V. Belmont, Milan Udinese Roma Bologna Fiorentina 34 14 11 Napoli Juventus Inter Samporia Torino Genoa Catania Lazio Triestina Atalanta Novara Spal ProPatria 34 6 9 19 29 55 21 V zadnjem kolu italijanskega nogometnega prvenstva sta se v nedeljo na tržaškem stadionu srečali enajstorici Fiorentine in Triestine. Glede na to, da tekma sama ni bila prav nič važna za končno klasifikacijo, je bil tudi obisk zelo pičel. Toda tisti najbolj vneti, ki so se zbrali na stopniščih, so vendarle prišli še precej na svoj račun, saj je tekma kljub vsemu bila še dokaj zanimiva in na trenutke tudi lepa. Rezultat 1:1 od-govorja njenemu poteku in tudi dejanskemu razmerju sil. Gostje so imeli več od igre v prvem polčasu z izjemo začetnih 10 minut, domači pa so prevladovali skoraj ves drugi polčas. Kljub temu pa se je poznalo, da predstavljajo gostje bolj vigrano in tehnično izdelano moštvo, ki bi zaslužilo tudi boljši končni plasma. Toda sedaj je, kar je, in kdo ve, v kakšni sestavi bo nastopalo v prihodnji sezoni. Vsekakor je bila Fiorentina najmočnejša v obrambi, kjer je bil odličen mladi rezervni vrata. Sarti poleg seveda obeh reprezentativnih branilcev Magninija in Cervata, V krilski vrsti se je odlikoval Chiappella, v napadu pa predvsem Virgilil ki je imel «svoj dan« in je za nekatere svoje res lepe poteze žel aplavze pri »odprti sceni«. Pri domačih pa je do neke mere ugajal napad, ki je predvsem pokazal dobro mero prizadevnosti. K temu je morda še največ doprinesel živahni Secchi, v nič manjši meri tudi Lucentini s svojimi naglimi prodori. Curti je bil zopet stari flegmatični režiser, mladi Scala pa je tudi dobro delal, dokler se ni upehal. Jensen je bil v tej družbi morda še najmanj koristen. V obrambi gre pohvala najprej Valentiju, ki je bil poleg Virgilija tudi najboljši mož na igrišču (zato so ga najbrž tudi že prodali?), takoj nato pa mlademu Ger-goletu v vratih. Morda bi bilo prezgodaj izreči neko dokončno mnenja o tem mladem slovenskem fantu iz Doberdoba, a eno je gotovo: fant ima talent in ko si bo pridobil še potrebnih izkušenj, bo kar čeden varuh zamreženega svetišča. Po nekaterih začetnih pogreškah (toda za prejeti gol ni bil kriv) se je v drugem polčasu popravil in je z nekate- rimi res elegantnimi paradami žel zasluženo odobravanje. Želeli bi ga še videti v prvem moštvu tudi, ko bo šlo malo bolj «za res« kot tokrat.-.. V vodstvo je najprej prišla Fiorentina in sicer v 18. minuti po zaslugi Virgilija, ki je z desne strani plasiral nemočno žogo v levi del vrat. Gol bi morda lahko preprečil Nay in z nekoliko večjo pozornostjo. (Sicer pa je bil Nay tokrat na splošno dokaj nesiguren). Do iznečenja je prišlo že v 2* drugega polčasa. Scala je streljal kot in Curti je žogo z glavo usmeril v mrežo. Do kraja je bilo še nakaj prilik za spremembo rezultata, kar dokazuje že to, da je Triestina izsilila v drugem polčasu kar 6 kotov proti nobenemu in seveda tudi dejstvo, da sodnik ni žvižgal očitnega prekrška gostov v kazenskem prostoru. Toda kljub vsemu temu so na koncu gledalci toplo pozdravili rdečo enajstorico, ki je dala letos tržaškim ljubiteljem nogometa vsaj to zadoščenje, da se ni bilo treba do zadnjega usodo. bati za njeno ln ostala moštva? Nekaterim se očitno ni več ljubilo trudili se, ker se jim je zdelo nepotrebno, nekatera pa so hotela le pripraviti občinstvu vsaj nekaj zadoščenja z lepo igro. Sem je treba šteti Inter, ki se je z lepo igro pred domačim občinstvom poslovil od naslova prvaka. Podobno je opravila tudi Genova, čeprav se lahko reče, da je bil Torino celo v premoči. Tudi tekma v Vidmu je bila bolj slavnostna predstava, ki se je na igrišču zaključila s tern, da so igralce in predsednika društva nosili po igrišču v zmagoslavnem pohodu. Kotni po ni bito vseeno, kako se konča tekma v Ferrari, zato je zaigrala z odločnostjo, ta- ko da si je zagotovila tretje mesto. Bologni v Rimu z La-ziom ni uspelo kaj podobnega. Točko je odnesel s Sicilije Napoli, ki mu je predvsem odlični vratar Catanie preprečil, da ni pobral obeh. Juventus je ie vodila z 2:0, pa si je le pustila odnesli točko. Končno je še novi prvak nastopil z enim izmed obsojencev na izpad. Izgubiti se prvaku ne spodobi, toda kaj bi mrtvega še enkrat ubijal — in tako se je končalo neodločeno. TQTOCALCIO Zadnjič je v tej sezoni Toto-calcio še osrečil precejšnje število ljudi in jih napravil deloma milijonarje (s približno dvema milijonoma in pol tiste, ki so zadeli 13). deloma pa jim za silo pomagal z okrog 100.000 (tistim, ki so zadeli 12). Domače prvenstvo ni prineslo nepričakovanih rezultatov. Toda trije X in pa še nekoliko zmede med tekmami nemških moštev je bilo dovolj, da je prišla ven le nekoliko komplicirana zadeva. Zmagoviti stolpec: X 1 1 X X 2 1 nevelj., 1 ne-velj., 2 1X21 Tudi Valenti v reprezentanci B RIM. 20. — Kot kandidati za reprezentanco B za tekmo proti Turiiji, ki bo prihodnjo nedeljo v Trstu, so bili pozvani v Firenze sledeči igralci: Cer-vato in Segato (Fiorentina), Pesaola (Napoli), Cardarelli in Giuliano (Roma), Conti, Ber-nasconi, Farina, Ronzoni in Tortul (Sampdoria), Bearzot in Lovati (Torino), Valenti (Triestina). Bettini, Magli, Romano (Udinese). Ti igralci bodo imeli v sredo trening pri zaprtih vratih z mladinci Fiorentine, v četrtek pa bodo odpotovali v Trst. Hajduk-Radnički 5:1 BSK-Partizan 1:1 Spartak-Dinamo 4:1 Zelezničar-Proleter 0:0 Lokomotiva-Vojvodina 0:4 Vardar-Zagreb 0:0 Crvena zvezda-Sarajevo 1:3 (odigrano v soboto) Hajduk 26 16 6 4 69:27 38 BSK 26 15 6 5 61:43 36 Dinamo 26 14 6 6 54:49 34 Crv. zvezda 26 14 5 7 57:36 33 Partizan 26 12 6 8 58:36 30 Vojvodina 26 10 9 7 48:36 29 Sarajevo 26 11 6 9 50:36 28 Spartak 26 10 5 11 54:57 25 Zagreb 26 9 6 11 34:44 24 Radnički 26 9 4 13 34:41 22 Železničar 26 8 3 15 34:52 19 Proleter 26 6 7 13 29:51 19 Vardar 26 5 8 13 24:41 18 Lokomotiva 26 3 3 20 24:81 9 V Jugoslaviji so tudi končali. Medtem, ko so morali čakati na rešitev vprašanja, kdo bo prvi in drugi, se je vsaj za tretjega vedelo že v soboto zvečer, ko je namreč Crvena zvezda nepričakovano na lastnem igrišču izgubila. Tedaj je bil Dinamo že varen na tretjem mestu, čeprav je imel teoretične možnosti povzpeti se še više. Vendar je na to gotovo resigniral, sodeč po rezultatu, s katerim se je vrnil iz Subotice. Poročajo tudi, da ni kaj prida igral, tako da smo kar radovedni , kako bo v sredo opravil s Fiorentino. Hajduk je igral z voljo, da si osvoji prvo mesto in to mu je povsem uspelo. BSK, ki bi ga lahko z zmago še dohitel ali prehitel, če bi Hajduk n. pr. izgubil, je svojo zadnjo tekmo igral neodločeno. Zagrebškim železničarjem (Lokomotiva) že davno nič več ni moglo pomagati in pustili so, da je Vojvodina igrala z njimi, kot je hotela. Štiri moštva. ki so blizu dna, niso v nedeljo dosegla gola. Ce bi v nedeljo Vardar doma zmagal in bi Proleter v Sarajevu izgubil, bi bil vrstni red na koncu nekoliko drugačen. Toda kar je uspelo Otfiječanom na tujem igrišču, to ni uspelo Skopljan- cem doma in tako so ostali na predzadnjem mestu. # * * V Kopenhagnu je Danska premagala Finsko z 2:1 (1:0). Na olimpijskem stadionu v Helsinkih je pred 25.000 gledalci Danska B premagala Finsko B z 1:0 (1:0). * * * PRAGA, 20. — Moštvo UDA Praha je osvojilo nogometno prvenstvo ČSR z 18 točkami pred Slovanom (Bratislava) 17, Spartakom 13 itd. Odlični Furukawa izenačil svetovni rekord Mladi japonski plavalec Ma-saru Furukawa, ki je prejšnji teden na meduniverzitetnem tekmovanju postavil nov re- kord na 200 m prsno z 2:36,8, je včeraj plaval to progo v enakem času, in sicer v veli" kem bazenu. Japonci stavijo velike na de na tega plavalca z* olimpiado v Melbournu. * * * PARIZ, 20. — Francoski plavalni prvak Jean BoiteauX J* pristal, da potuje s francoski« moštvom v Moskvo, medtem ko je prvotno to odklonil. Nello Barbadoro (peresu* kategorija) je premagal v i0" boto v Franciji Severnoafr1" čana Mohameda Omarij* P° točkah v 10 rundah. koskc kvkopskkga košakkakskkcsa prvenstva Madžari evropski prvaki Italija je premagala Jugoslavijo in si k Romunijo tleli 6. in 7. mesto, medtem ko je Jugoslavija na 8. mestu REZULTATI: Finalna skupina Italija-Jugoslavija 69:66 (29:33) Rusija-Poljska 101-76 (60-36) CSR-Bolgarija 73:67 (34:36) Madžarska - Romunija 71:60 (40:38) Tolažilna skupina Za 9. mesto Francija-Finska 65:49 (24:25) Za II. mesto Turčija-Anglija 77:54 ( 34:24) Za 13. mesto Avstrija-Svica 52:47 (23:19) Za 15. mesto Luksemburg-Svedska 56:52 (29:30) KONČNA LESTVICA finalne skupine: Madžarska 7 6 1 505 427 13 CSR 7 5 2 533 447 12 Rusija 7 5 2 536 467 12 Bolgarija 7 4 3 483 466 11 Poljska 7 3 4 461 506 10 Italija 7 2 5 434 510 9 Romunija 7 2 5 472 516 9 Jugoslavija 7 1 6 398 483 8 KONČNA KLASIFIKACIJA 1. Madžarska; 2. CSR, 3. Rusija; 4. Bolgarija; 5. Poljska; 6. Italija; 7. Romunija, 8. Jugoslavija; 9. Francija; 10. Finska; 11. Turčija; 12. Anglija; 13. Avstrija; 14. Švica; 15. Luksemburg; 16. Švedska; 17. Nemčija; 18. Danska. V nedeljo je bila na tekmovanju v Budimpešti za evropsko prvenstvo v košarki mogoče najbolj napeta tekma m?d Italijo in Jugoslavijo. V igri. ki naj odloči, kdo izmed finalne skupine naj zasede zadnje mesto, je bil končni rezui*at ves čas negotov. Vodili so večkrat Jugoslovani, ki so tudi prvi polčas zaključili v svojo korist. V zadnjih sekundah pa uspe Italijanom povišati razliko za tri koše. Tudi tekma med Bolgari in Cehi je bila napeta, ker je šlo za drugo mesto. Cehi so zmagali. Lahko so opravili Rusi s Poljaki in seveda so tudi Madžari premagali Romune, kar jim je končno prineslo prvo mesto. * * * MADRID, 20. — Za Tour de France je bilo špansko moštvo sestavljeno tako: Alomar, Ba-havontes, Botella, Company, Gelabert, Lorono, Massip. # * * Na kolesarski krožni dirki po Dauphineji je zmagal svetovni prvak Louison Bobet. Lahkoatletski prireditvi v Amsterdamu in Varšavi V Amsterdamu je bil v nedeljo vsakoletni «olimpijski dan«. Med drugimi so bili doseženi sledeči rezultati: 1500 m: 1. Hewson (Angl.) 3.47.8, 2. Hermann (Vzb.Nemč.) 3.48.6 (nov rekord Vzhodne Nemčije). 3. George Pierie (Angl.) 3.54.0, 4. Schmalz (Zah. Nemč.) 3.57.2. 100 m: 1. Van Hardeveld (Hol.) 10.6. 2. Saat (Hol.) 10.8, 3. Gibbs (Angl.) 10.8. 4. Rulan-der (Hol.) 10.9, 5. Steins (Zah. Nemč.) 10.9 100 m - ženske: 1. Stuebick (Vzh. Nemč.) 11.7, 2. Van Duy-ne-Brouwer (Hol.) 12.2, 200 m: 1. Van Hardeveld (Hol.) 21"8, 2. Gibbs (Angl.) 21 ”8. 800 m: 1. Laurers (Zah. Nemč.) 1’50”8, 2. Reinnagel (Vzh. Nemč.) 1’52”4. 3. Gorry (Angl.) 1'52"9, 4. De Kroon (Hol.) 1'53”9. 200 m - ženske: 1. Stuebick (Vzh. Nemč.) 24"1. 2. Scriven (Angl.) 24”7. 3. Van Duyne-Brouwer (Hol.) 25"1. 4. Veth (Hol.) 25”5. * * # V spomin Janusza Kusocin-skega je bil v nedeljo v Varšavi mednarodni lahkoatletski miting/ katerega so se udeležili atleti iz Belgije. Bolgarije, CSR, Danske. Finske. Jugoslavije, Madžarske in Vzh. Nem- čije. Navajamo nekaj rezulta-tov: Kopje - ženske: 1. Dobrzyc'!a (Polj.) 47.57 m, 2. Ciachowna (Polj.) 46.87 m. 3. WojtaszeK (Polj.) 46.41 m, 4. Manoli« (Rom.) 41.67 m. 1500 m: 1. Nielsen (Dan.) 3:49.6, 2. Lewandowski (Polj.) 3:51.1, 3. Radišič (Jug.) 3:54,1-Krogla-ženske: l.Roth (R°n’;’ 13.21 m, 2. Ciachowna (P°U' 13.18 m. 3. Voborilova (CSB) 13.06 m. 400 m - ženske: 1. Sicoe (Ro”0'' 57,2. 2. Mullerova (CSR) ’ 3. Wawrzvnek (Polj.) 58.2. 110 m ovire: 1. Opris (Rfrt1' 14.7. 2. Schmolonsky (Vri1, Nemč.) 14,8, 3. Kardas CP°l>'’ 15.4. Odgovorni iirednl« STANISLAV BENKO . Tiska Tiskarski zavod ZTT - mmn škbiihm predvaja danes 21. t. n1, ob 18. uri Ženska željna pretresi jajev Igralci: Ann Sotherni Barry Nelson Tum na Bologna na Danskem BOLOGNA, 20. — Moštvo Bologne je odpotovala na Dansko, kjer bo odigralo najbrž štiri tekme: 22. in 25. t. m. v Kopenhagneu, 28. in 30. pa izven glavnega mesta. Danca Pilmark in Jensen. ki sta že nekaj časa doma, se bosta pridružila moštvu v prihodnjih dneh. Bologna se bo vrnila 2. julija, da se pripravi za prvo tekmo srednjeevropskega pokala, ko bo nastopila proti praški Šparti 6. ali 7. julija v Pragi. « » « V avstrijskem nogometnem prvenstvu vodi Vienna z 39 točkami pred Sportklubom 38, Rapidom 34, Wackerjem 32 itd. predvaja danes 21. t. m. i začetkom ob 18. uri Metro lil1"1 99 „Sla po oblasti Igralci: VVILLIAM HOLDEN, JUNE ALLYSON, BARKA' RA STAKWYCK MOTO GUZZI I..11 lisli l, 7.A lUKIKKiU IM Sl*01tT TO VOK Mk ■ -15 SI OTOV, 1’HIOV K\I,.11 Vi V I1 I, I V J A (' I DEL L O K T O oo oo oo oo P K I BO K - IS A0 0.>1 KHTS I »BU DELAUNICn ZA POPRAUILA MOTORJE« AVTOMOTOIMICNHI. . HAT NOND1AI' TVRDKA CREMASCOLItkst Ul. Fablo Severo 18 - Telefon 3*9®^ Vladimir Bartol. MLADOST PRI SVETEM IVANU (Drugaknjiga) TEŽKA JE POT DO UČENOSTI ! Prvo poglavje > PRVIČ V ŠOLI - PLJUČNICA - NA PRAGU SMRTI 15. To novo, ki je vdrlo vame z vstopom in vključitvijo v neko organizacijo, v neko društvo in v družbo, s čimer mi ja bil odkuzan neznaten prostorček v tej družbi, je sicer za daljši čas potisnilo moj lastni notranji svet, v kolikor se ni že razsul, globoko v mojo notranjost, toda moja prejšnja vodilna zanimanja so mi ostala in so se po končnem prema-ganju bolezmi začela spet uveljavljati. Toda če sem se bil prej po domačem spodbujanju smatral pri svojih letih za dobrega risarja, sem prav v sokolskih vrstah spoznal, da so bili nekateri moji vrstniki, zlasti sitarejši, boljši. Spominjam se, kako je nekdo, ne spominjam se več imena, pred mojimi očmi kot mimogrede narisal Miklavževo skupino, ki se mi je zdela po svoji fantastiki imenitna. Nisem ga gledal brez občutja zavisti m pozneje sem doma zase «zrevoluclonirul» svoje nebogljene poizkuse po vzgledu njegove drznosti in iznajdljivosti. Ne bi se spominjal, kdaj sem prvikrat videl in sploh spoznal, kaj je to osebni «album», da mi ni ena izmed mojih sestričen, takrat že dekle, pokazala tak album, v katerega je eden izmed mladih članov Sokola, ki sem ga občudoval kot telovadca, narisal ne vem več kaj, kar se mi je zdelo imenitno, in čemur je dodal besede: «Danes meni — jutri tebi; uživaj, dokler je čas». Odraslemu se bo zdel ta stari izrek morda malce banalen. Prepričan sem, da tudi moja sestrična ni polagala važnosti vanj in ga je smatrala kot običajno mladeniško galantnost. Toda meni, otroku, dolgo ni hotel Iz glave. Zdelo se mi je. da se skriva za tem stavkom neka modrost, ki bi Jo bilo treba odgonetiti, a ji jaz še nisem prav kos. Čudil sem se na tihem tudi temu, da se da nekaj tehtnega in pomembnega izraziti tako na kratko. Z začudenjem sem po tolikih letih zasledil prav isti stavek, oziroma njegov prvi del, v «2ivenju ..» našega Godine Vrdelskega in sicer sele potem, ko sem si bil ta otiroški spomin ze pribeležil v svoj zasnutek teh spominov. Seveda nočem s tem reči, da je imela modrost v albumu prav v Go-dinovem «2ivenju» svoj izvor. Vendar me Je to sovpadanje nehote osupnilo. V tej zvezi naj navedem še en spomin. Omenil sem sokolski zlet v Gorici. Vse okrog njega mi je danes zavito v temo, razen ene same točke. Živo se spominjam poti s kolodvora v mesto pod žgočim soncem. Korakali smo v vrsti, Jaz med zadnjimi, ko pravi nekdo pred mano, kazoč na drevesa ob cesti, ki so tvorila lep drevored: «To so pa jeseni.» Beseda je udarila vame, kot bi me pičilo. Jeseni? Ali ne živi gosenica jesenovega zavrtača (vrtarja. metulja) v deblih jeseni? Ali ne piše tako v «Slovenskem metuljarju»? In že sem zagledal, ko sem ostro motril debla, rjavkasto lupinico, ki je molela iz enega od teh debel. Skočil sem iz vrste in potegnil lupinico iz debla. Bila ]e prazna buba. Tako sem skakal potem vso pot iz vrste na začudenje in jezo mojih vrstnikov, a našel sem seveda samo prazne bube. Kajti take, v katerih je se metulj, so skrite globoko v deblu-Končno mi je padel tudi metulj v roke, ki je mirno spal nizko spodaj na deblu, škatle nisem imel s seboj, pa sem ga nosil ves čas spečega na prstu. Tako sem ga menda ves Članstvo Sokola Vrdela (S. Ivan) - Trst leta 1912. Med drugimi stoje od leve proti desni: učitelj Vinko Trobec, Mikeluci, Svab (?), Škabar, Anton Gerrnek, Perhauc, Srnid itd. Sede od leve proti desni: Maroll, Dekval, Josip Kariž, Milan Negode. Zadaj stoje: drugi Mar-tineli Romeo, tretji Toiicele Prosen četrti Kornelij Ferluga. tisti dan prenašal s seb^diožil pekočim soncem in ga 0^r0g, nekam, menda na nelcl topu. šele ko sem moral k nas ^ Ko sem se vrnil, ni 1711 ^av-metulja na tistem mes’'u' lo»k dušenje ob iskanju in t se ob izgubi tega metulja s „^4 mi poleg skakanja iz vrst pekočim soncem do dalie rezala v spomin. 15. Medtem sem bil ■ ,< stematicno zbirati nieC“0^ kolikor se pač more Prl n začel s*v ■'e. ssdefli; r— -------------------- - sis^j letnem otroku govor*tl. ije tf1 mationosti. Imel sem Kkateri)1 škatle iz lepenke, na. jh‘ ra*' dnu sem bil v raz ^nvo Prl" delkih z razmočeno "\r~iet & lepil kose zamaškov. « ,e iZ' razpenjanje metuljev ^iie dolbel oče; vdolbin® j^r ^ različnih velikosti, metu' pač odgovarjale debel i ljih trupov. irnel *. Največje težave sem zmerom z ubiJ®nirUf?eg'a «**. Moj oče ni poznal prs«f, s tem a,» kakor stiskanje wvgdei izveo ga koša. Za eteJBl5^«ci»»££ šele pozneje, o kak.* : kjer P^1 rfli lijevih kozarcih*, ^ plin skozi plast nia ‘' takrat še sanjalo n*. ^ Očetov «s istem» J« eI*n /ie kolikor toliko P . ga dnevnike in morda dice. siedu pe- (Nadaljevanje