GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA OBMURJE M. Sobota, 30. januarja 1953 Leto V. — Štev. 5 — Cena 6 din Ureja uredniški odbor — odgovorni urednik Jože V i l d — uredništvo in uprava M Sobota, Trg zmage 5 — ček. račun pri NB FLRJ v M Soboti, št 641-T-308 — tisk Mariborske tiskarne — naročnina četrtletna 75, polletna 150, celoletna 300 din. — Izhaja vsak petek. Poštnina plačana v gotovini Če ste morda tudi Vi danes prvič prejeli »OBMURSKI TEDNIK«, smo Vam ga poslali NA OGLED, z željo, da bi naročili naš domači list, zato prosimo, PREBERITE NAJPREJ naše obvestilo namenjeno Vam in vsem našim rednim naročnikom in bralcem. — NA TRETJI STRANI! PO REORGANIZACIJI OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZKJ IN OSVOBODILNE FRONTE V MURSKI SOBOTI Takoj po volitvah v okrajni ljudski odbor in v ljudski odbor mestne občine je mestni komite ZKJ v Soboti začel izvajati sklepe VI. kongresa ZKJ, ki se je vršil prve dni meseca novembra v Zagrebu. Za osnovo je vzel 6 volilnih enot, na katere je bilo razdeljeno mesto ob volitvah. Do takrat je delalo v mestu več ali manj uspešno 18 osnovnih organizacij ali celic KPJ. Od teh sta ostali samo dve v naših največjih podjetjih, t. j. v Tovarni perila in v Tovarni mesnih izdelkov. Vse druge osnovne organizacije so bile ukinjene in ustanovljenih je bilo 6 novih po volilnih enotah. S tem je bilo izvedeno to, da so se člani povezali na osnovi teritorialnosti. Tako je bila odpravljena dosedanja praksa, da so osnovne organizacije delale v svoji hpodjetjih in ustanovah, ki so tako večkrat tavale v krogu birokracije in neplodno diskutirale, življenje zunaj pa je teklo s svojim nezadržnim tempom naprej, večkrat tudi brez njih. Z drugimi besedami povedano: mnogi člani KPJ so prihajali na sestanke osnovne organizacije, plačevali članarino in so tako mislili, da so opravili svoje delo kot komunisti. VI. kongres pa je jasno povedal, da sama legitimacija ZKJ ne daje nikomur nikakršnih privilegijev ali uslug, temveč vedo danes že vsi zavedni frontovci, da je dober komunist samo tisti, ki je povezan z delovnimi ljudmi, ki požrtvovalno dela v množičnih organizacijah, in da velja samo toliko, kolikor ga cenijo ljudske množice. V drugi polovici decembra so se po 4-dnevnem vpisovanju članov ZKJ v nove osnovne organizacije sestali člani v svojih novih osnovnih organizacijah ter so izvolili svoje sekretarje in namestnike, obenem pa so razpravljali o svojem bodočem delu. Doslej so že vse osnovne organizacije imele svoje organizacijske in študijske sestanke. Osnovna organi- zacija prve volilne enote se je morala razdeliti na dva dela, ker je imela preveč članov. Večina osnovnih organizacij je takoj v začetku povabila na svoje sestanke bodisi na študijske ali organizacijske frontovce iz svojega terena, kar je rodilo dobre uspehe. Člani Osvobodilne fronte aktivno sodelujejo pri razpravljanju in tudi predlagajo, kako naj bi se delo v bodoče razdelilo. Ena izmed prvih nalog vsake osnovne organizacije je bila ugotoviti, koliko prebivalcev ozir. volivcev je na njihovem področju in koliko od teh je včlanjenih v OF. Razen tega so si razdelili vse ozemlje mestne občine, kjer bodo pomagali osnovnim organizacijam ZKJ kakor tudi množičnim organizacijam. Tako sta sklenili obe osnovni organizaciji prve volilne enote pomagati osnovnima organizacijama v Tovarni perila in v Tovarni mesnih izdelkov. Osnovna organizacija druge volilne enote se bo povezala z osnovno organizacijo ZKJ in množičnimi organizacijami v Rakičanu, člani iz tretje bodo v tesnem sodelovanju z organizacijami v Bakovcih, oni iz četrte volilne enote bodo pomagali v Krogu, člani pete so prevzeli delo v Veščici in tovariši iz šeste enote v Černelavcih. Nekateri so že začeli delati, vendar bi bilo prezgodaj govoriti o kakršnih koli uspehih. Zavedajo pa se vsi komunisti, da mora biti Sobota kot mestna občina mnogo bolj povezana v celoto, kjer ne morejo vasi v organizacijski in ideološki dejavnosti zaostajati za mestom. Prav tako se mora tudi kulturno-prosvetno delo po vaseh mestne občine dvigniti. Tu nam je lahko Rakičan za vzor in bo treba vlagati mnogo truda, da ga bodo ostale vasi dohitele. ma, so bili organizirani po terenih. Ne smemo trditi, da so bili funkcionarji nedelavni, nasprotno bili so dela voljni, le dela jim ni nihče dajal. Ker se tudi po terenu frontne organizacije niso ujemale z novimi volilnimi enotami, je bilo najprej treba sklicati člane OF po volilnih enotah, izbrati delegate za mestno in okrajno predkongresno konferenco, kakor tudi izvoliti iniciativne odbore, ki bodo vodili delo do bodočih občnih zborov Socialistične zveze delovnih ljudi Jugoslavije. Toda ti sestanki niso izvršili samo navedenega dela, temveč so dali več rezultatov. Frontovci so predlagali, da si želijo sestankov in koristnih predavanj. Pri tem so se posebej iz- kazali Turopoljčani, ki so že tudi imeli svoje prvo predavanje o perspektivi razvoja kmetijstva na njihovem terenu, ki ima možnosti predvsem v vrtnarstvu. Čez 14 dni se bodo zopet sestali. Ta dejavnost je nujno sprožila vprašanje Ljudske univerze v Soboti, ki bo morala razširiti svoje delovanje v posamezne enote in v vasi naše mestne občine. Po drugih volilnih enotah so si poleg iniciativnih odborov izvolili tudi ulične zaupnike. Večinoma ima vsak zaupnik na skrbi po 10 hiš in s tem vse frontovce, ki tam stanujejo. Zaupniki bodo pobirali članarino, vodili evidenco in obveščali člane o dogajanju v fronti. Že ta prva akcija, v kateri skupno delajo komunisti in frontovci, je rodila lep uspeh. 400 novih članov Fronte Doslej se je prijavilo nad 400 novih članov v Fronto. Na sestanka v V. volilni enoti so frontovci pregledali dosedanje svoje člane ter so tiste, ki so se Vsled premale budnosti vrinili v OF in celo v ZKJ in so sedaj na zatožni klopi pred sodiščem, soglasno obsodili in izključili iz organizacije. Že kratka doba novega načina dela ZKJ nam je pokazala, kako potrebna je bila reorganizacija. Zato so se v nedeljo 11. januarja 1953 sestali člani ZKJ v Soboti ter so pregledali svoje dosedanje delo in si postavili nove naloge, ki jih že začenjajo reševati. Ena izmed teh je ustanovitev Društva prijateljev mladine. Mnogi člani se bodo vključili aktivno v razna društva, ki bodo ostala enotna za vse mesto. Tako se bodo udejstvovali v kulturno-prosvetni, telesno vzgojni, športni in tehnični dejavnosti. Torej, dela je za vsakogar dovolj. Kdo pa namerava še naprej ostati neaktiven med množicami, za tega kmalu ne bo več mesta med komunisti. Menda bodo prvi na vrsti za izključitev tisti, ki ne hodijo na sestanke, za njimi pa pridejo tisti, ki se branijo dela. Prepričani smo, da naši ljudje že pravilno cenijo komuniste in mislimo, da je že nastopil čas, ko bodo tudi naši frontovci in drugi pošteni delovni ljudje javno povedali svoje mnenje o posameznih komunistih. Tako se bo najbolj pravilno odražala demokratizacija našega političnega dela. V kratkem se bo reorganizirala po volilnih enotah tudi sekcija žena pri OF (AFŽ), kakor tudi mladina, ki ni zajeta v kolektivih šol in podjetij. Prepričani smo, da bodo tudi tu doseženi boljši uspehi. Seminarji za ljudske odbornike Na pobudo okrajnega frontnega vodstva v Ljutomeru bodo v prihodnjem mesecu priredili v okraju več seminarjev za ljudske odbornike, ki živijo na podeželju. Seminarji bodo na sedežih občinskih ljudskih odborov. Predavali bodo izkušeni tovariši, ki poznajo našo zakonodajo s področja izgradnje ljudske oblasti. Odbornikom bodo pojasnjene spremembe v organizaciji oblastnih organov, novi ustavni zakon in drugi važni predpisi. Zaželeno je, da bi se teh seminarjev udeležili tudi voditelji občinskih vodstev Fronte. Pet najboljših bo zastopalo frontovce okraja Ljutomer na kongresu LFJ Preteklo soboto je bila v Ljutomeru okrajna volilna konferenca Osvobodilne fronte. Poleg ljudskega poslanca in ministra za pravosodje vlade LRS tov. dr. Helija Modica je bilo navzočih 116 delegatov, iz osnovnih frontnih organizacij. O preimenovanja osvobodilne fronte v Socialistično zvezo delovnih ljudi, je govoril predsednik okrajnega vodstva tov. Jože Gričar, ki je zlasti poudaril, da čakajo osnovne organizacije v zvezi s tem zgodovinskim aktom številne naloge, ki jih bo treba izvesti še pred kongresom. Na osnovi njegovega poročila in razprave so navzoči delegati sklenili, da bodo v predkongresnem tekmovanju izključili iz Fronte vse one posameznike, ki delajo proti njene- mu programu, pridobili za organizacijo vse poštene volivce, se prizadevali, da bodo davčne obveznosti pravilno razdeljene med posameznike, tolmačili članom ukrepe v zvezi s prekinitvijo diplomatskih odnosov z Vatikanom in napori našega državnega vodstva, da se normalizirajo odnosi med katoliško cerkvijo in državo, pridobivali mladino in ostale kmečke ljudi za zimsko izobraževalno delo v kmetijsko-nadaljevalnih šolah, tečajih za izvenarmadno vzgojo ženske mladine, praktičnih tečajih In drugih vzgojnih institucijah ter poskrbeli, da bo imela Prešernova družba v okraju kar največ ustanovnih, podpornih in rednih članov. Na konferenci so bili izvoljeni za delegate za kongres Ljudske fronte Jugoslavije naslednji tovariši: stari borec NOV in sekretar OK ZKJ Jože Gričar; borec od 1943. leta in sekretar okrajnega frontnega vodstva Aleksander P i r h e r; aktivistka Iz NOV in članica OO AFŽ Marija Levarjeva; borec .iz leta 1942 in sekretar ObO OF Apače Alojz Mark o n in požrtvovalni frontni voditelj iz Razkrižja Ivan Jug. Navzoči delegati so s ploskanjem potrdili pozdravno resolucijo, v kateri izražajo tovarišu Titu svoje iskrene želje, da bi nas kot prvi predsednik republike še mnoga leta uspešno vodil do zmage socializma v naši deželi. Delovni razgovor soboške mladine V nedeljo so se sestali v M. Soboti mladinci — delegati mladinskih aktivov s področja soboške mestne občine k svoji letni konferenci. Pregledali so svoje enoletno delo in se pogovorili o bodočih nalogah. Ocena tega enoletnega dela sicer ni visoka, vendar le boljša kot prejšnja leta. Soboška mladina se je z uspehom udejstvovala v pripravah za »Prekmurski teden«, sodelovala v pohodu partizanskih patrulj, uspeš- no pa je tudi delo mladine pri zadnjih volitvah. Izmed 7 predlaganih kandidatov-mladincev sta bila dva izvoljena v ljudski odbor mestne občine in eden v OLO. Mladina pa čedalje bolj dela tudi v raznih kulturnih društvih, slabše pa je z delom v Partizanu. Na letni konferenci so delegati izvolili novo vodstvo svoje organizacije za področje mestne občine M. Sobota. Zimska narava vabi... Komunisti vzgajajo sami sebe — in množice Študij, ki so ga vse osnovne organizacije že pričele izvajati, je pokazal uspehe pa tudi pomanjkljivosti. Na študij prihajajo tudi člani OF v večjem ali manjšem številu, povsod jih je nekaj. Študirajo snov VI. kongresa in začeli so s prvo temo t. j. s prvim delom Titovega referata. Kjer je vodja študija snov pravilno zajel v skrčeni obliki, je tako razumljivo podal, nato pa v razgovoru razširjal in razjasnjeval, je bil uspeh dober. Kjer pa je bila snov podana preučeno in je v razgovoru sodelovalo samo par ljudi, namen ni bil dosežen. Tako so v IV. volilni enoti na prvem uspešnem študijskem sestanku podrobno razdelili delo in bodo prihodnjič ponovno govorili o tej snovi. Posamezniki bodo razlagali odnose naše države do drugih držav. Vzporedno s tem pa bodo o vsaki državi dobili ob zemljevidu še kratke podatke o gospodarstvu, velikosti, kulturni stopnji, da bo mogel tudi manj poučen član ali državljan uspešno slediti študiju. Domnevamo, da more le tak način študija roditi dober uspeh pri vseh, ki se študija udeležujejo. Pa še nekaj: tak način študija bo privabljal vedno večje število poslušalcev, ker bodo neposredno videli koristi takšnega načina dela. Ko se je tako zbralo v novih osnovnih organizacijah ZKJ po 35 do 60 članov, se mnogi med njimi niso poznali med seboj, niti niso vedeli kje kdo dela in kakšne sposobnosti ima. Ker pa mora vsak pravi komunist delati nekje med množicami, je mestni komite sklenil, da vsak sam zase napiše karakteristiko, ki jo naj dopolni ali potrdi 3-članska komisija. Namen tega sklepa je bil spoznati posameznika, kje dela, zakaj se čuti sposobnega in končno kam ga je treba usmeriti. To seveda ni bilo po volji nekaterim »papirnatim« komunistom, ki ne morejo ničesar pokazati v dosedanjem delu. Skratka, precejšnjemu številu članov je bilo nerodno pogledati kritično na samega sebe, čeprav znajo o drugih marsikaj povedati Nekaj misli o delu po frontnih terenih Resolucija VI. kongresa pravi, da so komunisti zavedni in organizirani del Socialistične zveze (t. j. dosedanje OF) in da je le-ta glavna, osnovna organizacija, v kateri morajo razvijati svojo politično in idejno aktivnost. Komunist ne more biti diktator, temveč s svojo politično in idejno aktivnostjo prepričuje, predvsem prepričuje. S tem spoznanjem so se naše osnovne organizacije lotile de- la. Fronta v Soboti ni prirejala sestankov za svoje člane, članstvo pa je bilo vpisano po dveh linijah. Tisti, ki so zaposleni, so bili včlanjeni kot frontovci v sindikatih, oni pa, ki so do- „Želimo poti do sporazuma med cerkvijo in državo...“ IZJAVLJAJO KATOLIŠKI DUHOVNIKI, ČLANI CMD V OBMURJU Minulo sredo so se v Ljutomeru sestali katoliški duhovniki, člani Cirilmetodijskega društva iz ljutomerskega okraja. Med drugim so se pogovorili tudi o vseh važnejših dogodkih, tako doma kakor v svetu, in ugotavljali velik ugled, ki ga iz dneva v dan vse bolj in bolj uživa v mednarodnem življenju naša država. Navzoči duhovniki so pozdravili izvolitev maršala Tita za prvega predsednika republike in izražali svoje zadovoljstvo, ko so slišali poročilo o razgovoru maršala Tita s katoliškimi škofi. »Želimo« — so izjavili v razpravi — »da bi se začeti razgovori uspešno nadaljevali in končali tako, da bi lahko složno sodelovali z delovnim ljudstvom v boju za napredek in srečnejše življenje. Tak sporazum je v interesu vseh poštenih duhovnikov in vernikov. S svojega sestanka so poslali tudi pozdravno pismo predsedniku Verske komisije pri vladi LRS, Jožetu Lampretu, ob njegovi 50-letnici. TUDI PREKMURSKI KATOLIŠKI DUHOVNIKI, ČLANI CIRILMETODIJSKEGA DRUŠTVA so se sestali v Murski Soboti naslednji dan, v četrtek. S svoje konference so poslali pozdravno resolucijo maršalu Titu, v kateri mu čestitajo k izvolitvi za prvega predsednika FLRJ. Dogodki zadnjih dni Prijateljski OBISK TURŠKEGA ZUN. MINISTRA vzbuja veliko pozornost v svetu tudi sedaj, ko je visoki gost že odpotoval v Atene. Razgovori, ki jih je imel v Beogradu z jugoslovanskim tajnikom za zunanje zadeve Kočo Popovičem ter z maršalom Titom na Brionih, so vsemu svetu dokazali, da sta obe državi trdno odločeni, upostaviti čim tesnejše stike na vseh področjih mednarodnega sodelovanja. V času, ko grozi Turčiji prav tako kakor naši državi in sosednji Grčiji neposredna nevarnost pred kominformističnim napadom, veljajo razgovori predvsem obrambnim vprašanjem balkanskih držav in s tem ohranitev miru in varnosti. Tesno sodelovanje na vojaškem področju pa je mogoče le tedaj, če se zainteresirane stranke navežejo druga na drugo tudi na političnem, gospodarskem in kulturnem področju. Veliko željo po medsebojnem zbližanju sta najjasneje izrazila maršal Tito in visoki turški gost v svojih zdravicah na Brionih. »Nimamo enakega notranjega sistema,« je dejal maršal Tito, »imamo pa enake težnje: obvarovati svoj svobodni in mirni napredek, ohraniti svojo neodvisnost in nedotakljivost. Naše sodelovanje ne ograža nikogar, ki ima poštene namene.« Sodelovanje med Jugoslavijo, Turčijo in Grčijo temelji še od vsega početka na odkritosti, popolni enakopravnosti in medsebojnem spoštovanju. Tako sodelovanje v resnici lahko doprinese mednarodni solidarnosti v borbi proti agresiji, kjer koli bi se že pojavila. Zaradi tega tudi spremlja svetovni tisk obisk zunanjega ministra s toliko pozornostjo. Balkan postaja v sedanjem obdobju, ko se kuje med našo državo, Grčijo in Turčijo tesno prijateljstvo, spet zanimiva točka sveta, kakor je bila tudi v preteklosti. PRIHOD TURŠKE PARLAMENTARNE DELEGACIJE v Beograd samo še potrjuje gornjo resnico. Medtem ko bo turški zunanji minister te dni v Atenah poročal o uspehu svojega potovanja v Jugoslavijo ter hkrati izvedel podrobnosti o nedavnem obisku italijanskega vladnega predsed- nika De Gasperija Grčiji, si bodo turški parlamentarci ogledali uspehe naše povojne izgradnje in se hkrati seznanili s predstavniki našega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja. Zato jih v svoji sredi tudi prisrčno pozdravljamo. Po vesteh IZ PERZIJE je prišlo do odprtega razdora med vladnim predsednikom dr. Mosadikom in predsednikom skupščine ter verskim in nacionalističnim voditeljem Kašanijem, potem ko je parlament potrdil tudi še za bodoče posebna pooblastila vladnemu predsedniku. Sedaj poizkušajo sprti stranki spet pomiriti. GENERAL NAGIB pa je v Egiptu pripravil novost. Ustanovil je »gibanje nacionalne neodvisnosti«, ki naj bi vključilo kot fronta pristaše pred nedavnim razpuščenih egiptovskih političnih strank. In ZDA? Govor, ki ga je imel novi predsednik ZDA general Eisenhower ob svojem vstoličenju, je v glavnem zadovoljil svetovno javno mnenje. Evropske države, posebno članice Atlantskega pakta, zanima stališče nove ameriške vlade do pomoči m podpore, ki ju bodo deležne od ZDA. V ta namen bosta v petek odpotovala zunanji minister Dulles in direktor urada za vzajemno varnost Stassen v Evropo, da se podrobneje seznanita s položajem zahodnoevropskih držav. Za sedaj še ni znano stališče Washingtona do novih prizadevanj INDIJSKE VLADE, da bi korejsko vprašanje spravila z mrtve točke. Poročajo, da je indijski veleposlanik sprejel ukaz, naj pri pekinški vladi poizveduje, ali je pripravljena pogajati se na podlagi malce izpremeni ene indijske resolucije, ki jo je Generalna skupščina sprejela na prvem delu VII. zasedanja. Ob koncu naj navedemo še vest, da je skupina ITALIJANSKIH ČASTNIKOV obiskala političnega italijanskega svetovalca pri anglo-ameriski vojaški upravi cone »A«, kar je tesno povezano z razkričanim pisanjem italijanskega iredentističnega tiska o »potrebi, da italijanske čete zasedejo Trst«. Italijanski uradni krogi te vesti niso zanikali. Stran 2 OBMURSKI TEDNIK M. Sobota, 30. januarja 1953 Predlog družbenega plana Okrajnega ljudskega odbora Sobota Podjetja zvišujejo svoje prispevke skupnosti Okrajni zbor in Zbor proizvajalcev OLO Sobota bosta na prihodnjem zasedanju obravnavala in sklepala o predlogu družbenega plana za leto 1953. Predlog je že obravnaval Gospodarski svet pri OLO Sobota na svoji prvi seji in ga stavil delovnim kolektivom in družbenim organizacijam ter ostalemu prebivalstvu v javno razpravo. Da bi lahko seznanili naše bralce vsaj z glavnimi značilnostmi tega prvega okrajnega družbenega plana, bomo iz predloga nanizali nekaj osnovnih stvari. Družbene plane, ki usmerjajo naše celotno gospodarstvo za določeno obdobje (eno leto), smo pri nas uvedli z novim ekonomskim sistemom v letu 1952; vendar so takrat določali osnovne proporce le zvezni in republiški državni organi in nekateri ljudski odbori večjih mest. Po reorganizaciji organov ljudske oblasti in državne uprave in po uvedbi novega ekonomskega sistema, s katerim so ljudski odbori dobili široke pristojnosti v reševanju ekonomsko družbenih nalog, sestavljajo okrajni ljudski odbori svoje družbene plane, sicer v okviru republiških in zveznih, vendar o nekaterih postavkah, posebno o višini stopenj akumulacije odločajo samostojno in dokončno. Predlog družbenega plana za okraj Sobota sestavlja šest poglavij: o družbenem brutoproduktu, o formiranju sredstev, o razdelitvi sredstev, o razdelitvi okrajnih sredstev in poglavje, ki določa individualne stopnje akumulacije v državnih gospodarskih podjetjih ali panogah. (v 1000 din in s povprečno stopnjo v odstotkih): V industriji 371.223 din 175 % ; v kmetijstvu 300.750 din 20 %; v gradbeništvu 25.250 din 107 %; v prometu 32.336 din 128 %; v trgovini 32.010 din 63 %; v go- stinstvu 10.660 din 55 %; v obrti 119.780 din 50 %. Najvišjo stopnjo ima podjetje za proizvodnjo in razdeljevanje električne energije v višini 906 %, najnižjo pa uslužnostna obrt v višini 50 %. Brutoprodukt v letu 1953 bo znašal nad 4 milijarde dinarjev Iz prvega poglavja, ki predstavlja nekakšno osnovo preloženega plana, je razvidno, da bo vse gospodarstvo okraja ustalilo v letu 1953 4203 milijonov 444.000 dinarjev brutoprodukta. Pod nazivom brutoprodukt razumemo vrednost vseh proizvodov, pridelkov in uslug. Brutoprodukt sestavljajo posamezne gospodarske panoge (v 1000 din — število din je treba pomnožiti s 1000) kakor sledi: 1. Industrija in rudarstvo 1,638.397 din ali 39 %; 2. Kmetijstvo 1,890.258 din ali 45 %; 3. Gradbeništvo 55.699 din ali 1,4 %; 4. Promet 100.091 din ali 2,4 %; 5. Trgovina 85.725 din ali 2 %; 7. Gostinstvo 42.000 din ali l %; Obrt 391.274 din ali 9,2 %. Ta pregled potrjuje, da je v strukturi gospodarstva kmetijstvo najmočnejša panoga, saj 1x3 ustvarilo 45, % družbenega produkta. Takoj za njim je industrija s 39 %, nato pa obrt, promet, trgovina, itd. Da kljub agrarni značilnosti okraja zavzema industrija tako visoko mesto v družbenem produktu, je pripisati predvsem podjetju Proizvodnje nafte v Lendavi, ki ustvarja štiri petine brutoprodukta industrije ali 33 % vsega brutoprodukta v okraju. Medtem ko je višino produkta v industriji možno ugotoviti dokaj točno, je v kmetijstvu to nekoliko teže, predvsem zaradi obsežnosti in razdrobljenosti kmetijske proizvodnje, pa tudi zaradi tega, ker Je ta v veliki meri odvisna od letine. Višina brutoprodukta v kmetijstvu Je izračunana kot petletno povprečje zadnjih let. Narodni dohodek se izračuna tako, da se od brutoprodukta odšteje amortizacija. Ker po predlogu družbenega plana ta znaša 1185 milijonov 290.000 dinarjev, je narodni dohodek, ki ga sestavljajo potrošni fond in akumulacija, predviden v višini 3018 milijonov 154.000 dinarjev. Akumulacija - prispevki pod etij in davkoplačevalcev Akumulacija je zelo važna, če ne najvažnejša postavka družbenega plana. Pod njo razumemo vsa tista sredstva, ki Jih gospodarstvo daje skupnosti za kritje stroškov investicij, zdravstva, prosvete, socialnega zavarovanja, državne uprave, komunalne dejavnosti in podobno. Pri državnih gospodarskih podjetjih se določa v odstotku na plačilne fonde, pri ostalih gospodarstvih pa na dohodnino. O stopnjah akumulacije delovni kolektivi mnogo razpravljajo. To je tudi razumljivo, saj je to delež, ki ga dajejo skupnosti; od tega pa je tudi odvisna možnost presežkov in njihova konkurenčna sposobnost. Stopnje akumulacije morajo biti v enakih ali sorodnih podjetjih sorazmerne in morajo dajati možnost stimulacije in neovirane proizvodnje. Kakor ostali okraji, tako je tudi soboški okraj, da bi zbral sredstva za investicije, predlagal podjetjem zvišanje stopenj akumulacije. Mnogi delovni kolektivi so ta predlog sprejeli. Med prvimi je bila tovarna perila »Mura« v Soboti, ki je dvignila stopnjo za 15 %, Proizvodnja nafte v Lendavi za 10, »Panonija«, industrija kovinske galanterije v Soboti za 50, dežnikama »Heroj Stefan Kovač« v Lendavi za 90, trgovsko podjetje »Pridelki« v Soboti za 20 itd. To povišanje stopenj akumulacije pa ne bo vplivalo na povišanje cen proizvodov ali uslug iz leta 1952, temveč bodo podjetja toliko prištedilo. Predlog družbenega plana predvideva 892 milijonov 11.000 dinarjev akumulacije. Od tega Zbiranje in razdeljevanje sredstev V naslednjem delu prikazuje predlog družbenega plana zbiranje denarnih sredstev za javne potrebe, ki izvirajo: iz akumulacije državnih gospodarskih podjetij 479 milijonov, iz prometnega davka 41 milijonov, iz dohodnine kmečkih, obrtnih in zadružnih gospodarstev skoraj 247 milijonov in iz ostalih dohodkov skoraj 22 milijonov, skupno 788 milijonov 889.000 dinarjev. Največji delež skupnosti dajejo državna gospodarska podjetja in sicer 61 % vseh sredstev, ki se stekajo na področju okraja; to je dvakrat toliko, kakor znaša dohodnina privatnih kmetijskih gospodarstev. Ta zbrana sredstva se razdelijo na zvezne, republiške in okrajne sklade ter na sredstva za samostojno razpolaganje podjetij, za zdravstveno zaščito, za socialno zavarovanje in investicijske sklade. Naše ljudi zanima predvsem oni del, ki se bo uporabil za proračun OLO in investicije. Ta znaša 296 milijonov 588.000 dinarjev in sicer: Za prosveto in kulturo 74 milijonov 676.000 din, za ljudsko zdravstvo 38,535.000 din, za socialno skrbstvo 22,750.000 din, za državno upravo 51,249.000 din, za ObLO 51,445.000 din, za komunalno dejavnost 21,265.000 din, za proračunsko rezervo 10,000.000 din in za investicije in komunalno dejavnost 26 milijonov 668.000 din. Iz tega se bodo krili izdatki vseh šol, plačevali bolniški stroški za vse, ki imajo pravico do brezplačnega zdravljenja, izplačevale se bodo socialne podpore, vzdrževal se bo dom onemoglih v Rakičanu in vse proračunske ustanove okraja ter občinski LO. Zasigurana so sredstva za zaščito rastlin pred škodljivci, predvsem koloradskim hroščem in murvinim prelcem. Predvidene so potrebne podpore za pospeševanje živinoreje, za dečje domove, društvene organizacije in fondi za vzdrževanje cest. In končno, določena so sredstva, ki se bodo uporabljala za komunalno dejavnost mestnih občin in vasi, kakor tudi sredstva za investicijsko graditev. Svet za komunalno dejavnost je že predložil, naj se dopolnilna sredstva, ki se bodo uporabila za investicije, uporabljajo predvsem za opremo nove bolnišnice v Rakičanu in za nadaljnjo graditev oziroma adaptacije kirurškega oddelka v Soboti. Predlog družbenega plana, kakor je predložen v diskusijo, še ni dokončen, ker bodo z republiškim družbenim planom nastale gotovo še izpremembe; tudi nekateri delovni kolektivi bodo gotovo povedali svoje mnenje in stavili dodatne predloge. Edvard Perhavec Beseda naših bralcev SE EN PRISPEVEK K ČLANKOM O LENDAVI V dveh številkah našega časopisa smo brali članek pod naslovom »Lendava se je razširila«, kjer prvi in drugi pisec dajeta svoje mišljenje, kako rešiti vprašanje zbližanja in sodelovanja med mestom in naseljem Nafte. Seveda da hoče rešiti to vprašanje vsak po svoje, ali pa kratko rečeno, da bi po njegovem mišljenju in logiki morala obveljati njegova. Res, da je z obeh strani dano tudi nekaj dobrih predlogov. Prav gotovo je vsestransko sodelovanje predvsem v kulturnoprosvetni dejavnosti osnovni pogoj za rešitev tega vprašanja. Toda do sedaj tega ni bilo opaziti. Tako so namreč menili na občnem zboru SKUD »Miško Kranjec« v Lendavi. Skrajni čas je, da se neha z ugibanjem in prerekanjem, kdo ima prednost: mesto ali naselje Nafta; kajti jasno je, da Lendava brez Nafte ne bi bila to, kar je danes, niti Nafta ne bi mogla biti na drugem mestu, kjer je. Vsekakor pa moramo biti ponosni, da je Lendava postala — tako znana v naši domovini in tudi po vsem svetu ravno zaradi nafte. Tako ne preostaja drugega, kakor začeti bo treba takoj skupno delati, kar Ima pisec -C- popolnoma prav, in uspehi gotovo ne bodo izostali. Prvo predavanje Ljudske univerze minuli petek v Lendavi je pokazalo že lep napredek pri sami udeležbi iz Lendave in naselja Nafte. Čas hiti, zato mnogokrat marsikaj zamudimo. Tako se je zgodilo tudi pri nabavi instrumentov za godbo. Ko so bile možnosti, se je razpravljalo o nazivu in čigava bo godba — sedaj, ko so se instrumenti podražili, pa se lahko sprašujemo, kje naj vzamemo potreben denar. Ali ni bolje, delati skupno In imeti nekaj, kakor pa nič? P. B. ALI JE V ČRENSOVCIH POTREBNA PRODAJALNA TOBAČNIH IZDELKOV? Ne, ker imamo dovolj le-teh v zadružni trgovini KZ In je ta na zelo primernem prostoru. Tako bo odgovoril marsikdo, preden bo pomislil še na naslednje: v trgovini sl moral marsikdaj, če ne vedno, čakati, da sl dobil zavitek cigaret, ker so trije uslužbenci neprestano zaposleni. Tebi pa se je mudilo. Marsikdo nima naročenega časopisa iz različnih vzrokov, toda v trgovini ga še nikoli ni mogel kupiti. Približno enako je z nakupovanjem poštnih vrednotnic In drugih vrednostnih papirjev ter obrazcev. Nedvomno bi se z odprtjem posebne prodajalne tobačnih iz- delkov izboljšala prodaja tobaka. Nič manj ni važna vloga razpečavanja časopisja in drugih kulturnih revij, S tem bi bila nekoliko razbremenjena notranja poštna služba, ki prodaja znamke v uradu, in to posamezno, kar zelo ovira blagajniško in odpravno službo. Skoberne Stanislav NEKAJ BESED O KMETIJSKIH PREDAVANJIH Okrajna zadružna zveza v Soboti Je organizirala tečaj za zadružne funkcionarje, in sicer za sledeče odbore: upravni, nad- zorni, poljedelski, sadjarski, živinorejski in sekcijo žena zadružnic. Tečaju bi lahko prisostvovali tudi oni člani zadruge, ki niso funkcionarji. Tečaj bi bil enodneven in brezplačen. Predavalo bi se o poljedelstvu, sadjarstvu, živinoreji in o organizacijskih vprašanjih kmetijskih zadrug. Tak tečaj bi moral biti 22. januarja 1953 pri KZ Gornji Petrovci, kot tečajniki pa bi morali priti iz KZ Gornjih Petrovec, Lucove, Adrijanec, Ženavlja in Križevcev. Toda Da, če ne bi bilo toda! Toda vsled preskromne udeležbe članov in funkcionarjev ni bilo predavanj, Vseh ljudi se je zbralo le 31, in sicer 29 iz Petrovec, 1 iz Križevec In 1 Iz Lucove. Ali bodo predavatelji še hoteli priti k nam, če ljudje In celo zadružni funkcionarji ne bodo rajši prihajali na predavanja. Ali morda člani KZ mislijo, da je pri nas kmetijstvo In sadjarstvo na tako visoki stopnji, da se ni treba nič več učiti? Ali pa je naš kmet tako zanikrn, da noče napredka? Aleksander Šarkanj Papirničarji na Sladki gori so dali nad milijon din za elekirifikaciko Velke Sveti državljanov že delajo Pred kratkim so se sestali sveti državljanov pri občinskem ljudskem odboru Apače. Obravnavali so razna vprašanja v zvezi z nalogami ljudskega odbora. Prvi se je sestal svet za komunalne zadeve. Člani tega sveta so med drugim sklenili, da bodo letos v Apačah izboljšali kanalizacijo, ki je bila doslej zelo zanemarjena. Zato je ob večjem deževju in kopnenju snega voda uhajala v dvoriščne in kletne prostore stanovanjskih in gospodarskih zgradb. Zgradili bodo tudi kopali bazen in tako pomagali ustanovljenemu društvu »Partizan«, da bo med telovadne discipline la- hko uvrstilo tudi plavanje. Popravili bodo stavbe zadružnikov — kolonistov, skrbeli za čistočo in boljšo ureditev vasi in naselij, preprečili uhajanje gnojnic iz greznic v studence in zavarovali gnojišča. Gospodarski svet je na svoji seji razpravljal o tem, kako izboljšati kmetijsko proizvodnjo v kmetijskih delovnih zadrugah in povečati stalež živine. Člani sveta so izrazili željo, da bi strokovnjaki državnega posestva v Črncih bolj pomagali zadrugam s strokovnimi nasveti. Osvojili so tudi več predlogov, ki se nanašajo na popravilo vaških cest, poti in občinskih mostov. Lanske jeseni so se vaščani Velke lotili elektrifikacijskega dela, ki zaradi hribovitega terena in redke naseljenosti ni moglo na mah roditi večjih uspehov. Toda vztrajni vaščani niso prej odnehali, dokler jim ni ob zatonu starega leta prvič zasvetila električna luč. Prinesla jim Je novo življenje v prej zapu- ščen kraj. Na svečanosti so dali zasluženo priznanje predsedniku ObLO tov. Škrgetu, šolskemu upravitelju Pavlinu in ostalim graditeljem, ki so dali največ od sebe, ko je bilo treba premagovati težave. Tudi delovni kolektiv tovarne papirja in lepenke na Sladkem vrhu se je z nad milijonsko pomočjo uvrstil med tiste, ki se jih bodo kmečki ljudje vedno radi spominjali. V zadnjem času pa vaščani Velke pridno pomagajo prebivalcem sosednjih vasi, ki bodo še letos dobile elektriko. Tudi izobraževalno društvo »France Prešeren« dohiteva gospodarski napredek. Pred kratkim je uprizorilo igro »Start grehi«, sedaj pa se učijo Linhartovo dramo »Zupanova Micka«. Težave imajo s prostori, ki so pretesni za javne prireditve. Igre uprizarjajo v šolskem poslopju. Zato so se odločili, da bodo v prihodnjem letu postavili zadružno dvorano in poslopje za bife. Sčasoma bodo kupili tudi novo kinoaparaturo. V perspektivni načrt za dobo treh let so zapisali, da bodo postavili novo šolsko poslopje za osnovno šolo in osemletko. Sedanji prostori v šolski zgradbi so pretesni in le s težavo strpajo vanje nad 300 šoloobveznih otrok. V enem razredu se mora stiskati po 60 otrok. Na šoli pa imajo tudi premalo učnih moči, saj odpade na enega učitelja nad 70 otrok. Zato bi bilo potrebno tej šoli dodeliti vsaj še eno učno moč. Učiteljem namreč preostaja zelo malo časa za ljudsko izobraževalno delo. PRIDOBIVAJTE NOVE NAROČNIKE ZA »OBMURSKI TEDNIK«, KI VAM PRINAŠA VSAK TEDEN DOMAČE NOVICE IN ZANIMIVOSTI! Zgodovinski profil Prlekije Piše Jože Makovec Z zanimanjem sem si ogledal zgodovinsko gradivo, ki ga je Zveza borcev dala v vpogled našim ljudem, ko je decembra lanskega leta odprla v Ljutomeru muzej narodno-osvobodilnega boja. Ta — sicer skromen prikaz borbenosti naših Prlekov, ki so ponesli plamenico upora proti okupatorjem v naše kraje in zaselke, pa bi bil še bolj popoln, če bi razstavljenim predmetom dodali še zgodovinske dokumente iz starejših časov, ko so se naši ljudje bojevali proti Krncem in drugim krvoločnim osvajalcem — za narodnostni obstoj in svobodo. S starejšimi zgodovinskimi dokumenti dopolnjeno gradivo bi obogatilo že odprti muzej in ga napravilo bolj privlačnega za večji krog obiskovalcev. Virov nam ne manjka, treba jih bo samo poiskati. Zato sem se odločil, da v skromnem prispevku nanizam nekaj misli, ki posegajo v zgodovino naše pokrajine — drage nam Prlekije. Kdaj so se nastalili prvi prebivalci na Murskem polju in bližnjih Slovenskih goricah, je težko določiti. Ko je bilo konec diluvialne poledenitve, v kateri sta tudi naše kraje pokrivala led in sneg, je nastopila doba, ko je našo pokrajino oblila voda. Da je bilo pred to dobo življenje pri nas zelo bujno, pričajo živalski ostanki, ki so jih našli pri Vidmu ob Ščavnici; našli so čeljusti predpotopnega jelena. Hranijo jih v mariborskem muzeju. Iz dobe, ko je morje pokrivalo naše kraje, so našli pri kopanju okamenine morskih ježkov, polžev in klobukov. Okamenine polžev so našli na Moti pri Ljutomeru in drugod. O človeku še nimamo nobenih poročil. Sele potem, ko je voda usahnila, so bili dani pogoji za naselitev ljudi. V starejši kameni dobi se je naš človek pečal večinoma z lovom in ribištvom, pozneje v mlajši kameni dobi pa je postal poljedelec. Poznal je ječmen, proso in pšenico. V to dobo sega tudi lončarska obrt, ki ni bila neka ločena stroka, temveč rezultat spretnosti, ki je bila takrat svojstvena vsakemu odraslemu človeku. Lončene posode so izdelovali brez vretena. Orodje iz kamna so našli v okolici Veržeja, na Kamenščaku in še v nekaterih krajih. To so bile kamenite sekire, preluknjani podolgovati kamni, ki so jim služili kot kladiva, in še drugi predmeti. V tej dobi so se naši predniki začeli baviti s kmetijstvom. Približno pred tisoč do pet sto leti pred našim štetjem, ko so začeli izdelovati orožje in orodje iz brona, se v naših krajih naselijo Iliri. Iz te dobe imamo na Murskem polju vse polno najdbišč. Na Krapju, Moti in v Radomerju so izsledili cele naselbine. Proti koncu preteklega stoletja so našli na pro- storu, kjer sedaj stoji cvenska šola, gomile, v katerih je bilo vse polno bronastih zaponk, katerih vrednost niso znali ceniti in so jih zaradi tega zavrgli. Za Iliri so prišli v naše kraje Kelti Prične se tako imenovana keltska doba. Bron izpodrine železo. Mnoge gomile, ki so jih ljudje še pred leti razkopali, najdene predmete pa raztrosili na vse vetrove, sodijo v to dobo. V te gomile so naši predniki shranjevali pepel mrličev. Razen lončene posode, ki so jo v tem času izdelovali že na vretenu, sa našli v gomilah tudi razne okrasne predmete. Take keltske grobove so našli v Dokležovju. Keltska doba sega do prihoda Rimljanov v naše kraje. Rimljani so prišli k nam okrog leta 10 pred novim štetjem. Posamezni zgodovinarji menijo, da so v tem času pokrivali Mursko polje neizmerni gozdovi, da pri nas ni bilo pravih ljudskih naselij. To pa ni res! Ob prihodu Rimljanov je bilo na Murskem polju že dokaj razvito poljedeljstvo, pa tudi trgovina in obrt sta močno cveteli. Muropoljec se je že takrat pečal s konjerejo. Da so bili tod veliki gozdovi, pričajo mnoga krajevna in rodbinska imena: Hrastje, Hrastovec itd. Ostanke teh velikih gozdov še lahko danes najdemo. Kdaj so v ljutomerskih goricah nasadili vinsko trto, se ne da dokazati, verjetno pa so Rimljani gorice samo obnovili. Naši kraji so takrat prvič dobili politično upravo, spadali so pod starodavni Petovio. Dobre ceste, ki so jih Rimljani zgradili po vsem imperiju, so pripomogle, da se je začela močno razvijati trgovina. Čeprav so se kulturne razmere za časa Rimljanov pri nas vidno izboljšale, nimamo iz te dobe ohranjenih preveč zgodovinskih spomenikov. Temu so krivi neprestani vpadi tujih osvajalcev v naše kraje. Največ škode so napravili Huni, ki so pustošili in upepelili vse, kar so postavili Rimljani. Najdene so čelade, meči in konjske ostroge. V Veržeju in okolici Radgone so našli tudi arhitektonske spomenike. V to dobo sodi spomenik, vzidan v steno soboške cerkve. Našli pa so tudi rimski denar. Konec rimski kulturi so napravili Huni, ki so okrog leta 448 prevzeli oblast v naših krajih. Vladali so približno 400 let. Okrog leta 845 so prišli naši kraji pod oblast slovanskega kneza Pribine. On in njegov sin Kocelj sta jih naselila z novimi prebivalci — Slovani. Večina prejšnjih prebivalcev je bila namreč za časa hunskih vpadov pobita, nekaj pa se jih je izselilo iz pokrajine. Ko se prične porajati Fevdalizem, je prišlo Mursko polje v roke različnim zemljiškim gospodom. Vladar je dajal zemljo zvestim privržencem v fevd ali pa trajno last. Po zgodovinskih listinah je izpričano, da je vojvoda Friderik Babenberški imel v »zajmu« ljutomerski grad in okolico. Pred njim je bilo to področje v rokah solnograških škofov. Tako so se ves čas menjavali zemljiški gospodje. V času zemljiške obveze leta 1848, ko je bilo odpravljeno podložništvo, je prišla zemlja v roke kmetov. Položaj kmetov pred zemljiško obvezo je bil dokaj različen in odvisen od dobre volje zemljiških gospodov. Grajščak je po navadi imel velike potrebe, zato so bile dajatve večje kot je bilo zapisano v urbarjih. Do večjih kmečkih puntov ni prišlo. Naši kraji pa so bili podvrženi večnim nemirom. Nanje so prežali Kruci in Turki. Ko je bila ustanovljena na Hrvaškem in v Bosni tako imenovana Vojna krajana, so s tem vsaj delno zajezili turške napade. Severovzhodna narodnostna meja je ostala nezavarovana. Obramba Murskega polja je bila zaupana domačinom, zlasti v bojih s Kruci. Deželni vladar ni Uspeli tečaji ženske kmečke mladine v Prekmurju Tečaja izvenarmadne vzgoje ženske kmečke mladine sta bila doslej zaključena v Gaberju in Martjancih. Največje uspehe so dosegli na tečaju v Gaberju, kjer je trajal 70 učnih ur. Obisk tečaja je bil dober, zato so tudi končni uspehi, ki jih je ugotovila izpitna komisija, zadovoljivi. Izmed 38 je napravilo izpit z odličnim uspehom kar 14 tečajnic. Ker je občina Gaberje naseljena večinoma s prebivalstvom madžarske narodnosti, se je vršil tečaj v madžarščini. Po končanih izpitih so tečajnice priredile čajanko, na katero so povabile tudi svoje matere. Tečajnice izvenarmadne vzgoje ženske kmečke mladine v Martjancih so bile nekoliko slabše, vendar so tudi te pokazale precej zanimanja in volje, kar se je pokazalo tudi na izpitih. Od 32 tečajnic je bilo 7 odličnih. Po končanem tečaju so priredile prosto zabavo s plesom, katere čisti dobiček so namenile nabavi sanitetnega materiala. CEZANJEVČANI SI BODO POSTAVILI PROSVETNI DOM Na zadnjem občnem zboru kulturnoumetniškega društva v Cezanjevcih je dozorela misel o postavitvi prosvetnega doma v središču občine. Dom bi olajšal delo prosvetarjem in ostalim množičnim organizacijam. Predlog naprednih članov je naletel na ugoden odmev v množici kmečkih ljudi. Pred dnevi se je sestal iniciativni odbor, ki je skenil, da se takoj prične z delom. Kmetijska zadruga bo zaprosila za potrebni kredit, kmetje so obljubili gradbeni les, z Henamimi sredstvi in prostovoljnim delom pa bodo pomagali tudi gasilci, domači prosvetarji, člani kulturnoumetniškega društva s Stare ceste in frontovci. Tudi mladi tehniki bodo primaknili svoj delež. V domu bodo imeli gasilci svojo orodnico, v njem bo dvorana, ki bo lahko sprejela do 300 ljudi, sejna soba, pisarniški prostori in stanovanje za hišnika. Predvidevajo, da bo dom že letos stal v surovem stanju. imel toliko moči, da bi ukrotil nadležne ogrske osvajalce. Še pred vzadi Krucev na naše ozemlje, to je že v 12. stoletju, ko so pri nas naseljene Madžare potiskali proti vzhodu, so bili skoraj po vsej vzhodni Sloveniji ustanovljeni strelski dvorci. Strelci so bili najnižja stopnja fevdnikov. Deželnoknežji strelci so dobili v »zajm« posamezne kmetije in dvorce. Zmanjšane so jim bile tudi obveznosti v dači, zlasti pa roboti. Sprva so bili davkov prosti, zato pa so morali biti vedno pripravljeni, da ob vsakem času osebno nastopijo vojno službo. Še danes zasledimo na Murskem polju starejše kmečke stavbe, kjer so bili nekoč strelski dvorci. To pa niso več prvotne stavbe, temveč zgolj prostori, o katerih se da sklepati, da so nekoč služili strelskim dvorcem. Taki dvorci so bili po navadi obdani z jarkom. V slučaju napada so se vaščani zbrali za okopi in odbijali napade sovražnika. Pozneje — še pred vpadi Krucev, zlasti pa Turkov — so ti strelski »zajmi« izenačeni z ostalimi podložniki. Za obrambo niso imeli večjega pomena, ker se ljudje niso mogli več uspešno braniti v strelskih dvorcih pred večjimi napadi. Za časa napadov Krncev so naši kraji mnogo trpeli Iz različnih virov je moči posneti, da so napravili neprecenljvo škodo. Najhrabrejši branitelji Murskega polja so bili Veržejci. Še danes so ohranjene mnoge zgodbe o njihovih brambovcih in junaškemu voditelju Ropoši. Socialne razmere so bile zelo slabe zlasti ob izbruhu kužnih bolezni. Ljudje so stanovali do sredine 19. stoletja v hišah, ki so bile krite s slamo, povečini v lesenih bajtah, brez dimnikov. V stropu je bila luknja, skozi katero je uhajal dim. Take hiše najdemo še danes v Prekmurju in na Pohorju. Leta 1767 je dunajska vlada prepovedala postavljati take dimnice, prispevala pa je tudi nekaj denarja iz državne blagajne, da so lahko že postavljene dimnice podrli in na njihovo mesto postavili udobnejše stavbe z dimniki Prav tako je bilo z razsvetljavo Najbolj poceni so bile trske Proti uporabljanju tega primitivnega svetilnega sredstva je nastopil ljutomerski magistrat zaradi bojazni pred požari, ki so bili na dnevnem redu zaradi obilice stavbenega lesa in strnjenosti naselij. Kako so ljudje živeli v teh dimnicah, nam najbolj nazoro opiše dr. Franc Kotnik v knjigi »Slovenske starosvetnosti«. Tu so pozimi predli, popravljali orodje, v jeseni ličkali koruzo in opravljali druga opravila. Poleti so bili naši prednki oblečeni v »bregüše« in »robače«, ko pa je bilo mrzlo, so nosili kožuhe; črne, na robeh belo vložene kožuhe, ki sta jih nosila oba spola. Nosili so tudi dolge ovčje kožuhe, ki so bili znotraj kosmati, na hrbtni stra- ni pa sc bili okrašeni z različnimi ornamenti. Zemlje do najnovejših časov niso gnojili. Vsako leto so puščali »preloge«, da se je zemlja odpočila. Zaradi redke naseljenosti zemlja ni bila racionalno obdelana. Vedno večje potrebe razvijajoče se industrije pa so PRLEŠKI »POZAFČIN« prisilile kmeta, da je začel zemljo gnojiti in krčiti že tako reducirane gozdove. Razen poljedelstva, ki je imelo od pamtiveka vse pogoje za razvoj, je bila pri nas tudi obrt močno razvita. Lončarska obrt ima najstarejšo zgodovino. Kasneje, ko so se posamezne obrtne stroke osamosvojile in sčasoma zahtevale specializacijo, imamo na Murskem polju dokaj razvito obrtništvo. Obrtniki so se že v 16. stoletju združevali v zadruge ali cehe. V Ljutomeru, k je bil središče Prlekije, so bile naslednje zadruge: lončarska, kovaška, tkalska, sodarska in čevljarska. Vsaka zadruga je imela svoja pravila, ki so bila obvezna tako za mojstra kot za pomočnika in vajenca. V pravilih je bilo tudi med drugim določeno, da mora vsak pomočnik delati določeno dobo pri tujih mojstrih in prepotovati več dežel, preden je lahko potrjen za mojstra. Zadruge so določevale število mojstrov za posamezni kraj. Obstojale so dolgo časa. Tako je bilo leta 1859 v ljutomerski lončarski zadrugi 12 mojstrov, 2 pomočnika in 3 učenci. Najvišjo sodno oblast v naših krajih je imela gosposka. Podložniki so imeli svojega sodnika v grofu, le mesta in nekateri večji kraji so imeli svojo sodno oblast Tako je imel Ljutomer svojo sodno ustanovo; kljub temu so se solnograški in braneški zemljiški gospodje vmešavali v sodno oblast ljutomerskega magistrata vse do leta 1849, ko so bila sodišča na Spodnjem Štajerskem reformirana, ko so bila ustanovljena okrajna sodišča kot najvišja sodna usta- nova v civilnih zadevah. Kasneje so po novih uredbah prešle te pravice na okrožno sodišče; najprej v Celju, leta 1898 pa v Mariboru. Šolstvo na Murskem polju je v primerjavi z ostalimi predeli slovenskega ozemja še kar dobro uspevalo. V Ljutomeru so imeli že v 16. stoletju svojo šolo, čeprav so postavili prvo šolsko zgradbo šele v začetku 18. stoletja. Vse ostale šole so bile ustanovljene v 19. ali pa v začetku 20. stoletja. Razen ljudskih šol smo imeli v Prlekiji še eno-razredno realko v Ljutomeru. Obstojala je od l. 1863 do l.1915. Naši ljudje so večinoma študirali na gimnaziji v Varaždnu, Mariboru in Rušah, vseučilišče so obiskovali v Gradcu ali na Dunaju. Iz zgodovinskih zapiskov pa je razvidno, da so Veržejci dobili svojo šolo že v začetku 18. stoletja. Na šolah so poučevali v nemškem in slovenskem jeziku. Važen gospodarski činitelj, ki daje poudarek našemu Murskemu polju, je konjereja. Že v začetku smo povedali, da je bila pri nas konjereja že nekdaj močno razvita. Toplokrvne konje pa so začeli rediti za časa vladanja Marije Terezije. Leta 1875 je bilo ustanovljeno Dirkalno društvo, tako da je postal Ljutomer že za časa avstro-orske monarhije eno izmed važnih središč konjereje in konjskega športa. M. Sobota, 30. januarja 1953 OBMURSKI TEDNIK Stran 3 Naš domači list »Obmurski tednik« ti s vsakim dnem vse bolj utira pot med ljudstvo Prekmurja in Prlekije. Mnogi naši naročniki in bralci nam pišejo in sporočajo svoje mnenje o njem dobro in slabo, ter svetujejo, kako naj bi izboljšali vsebino in obliko našega tednika, da bi bil še bolj zanimiv in pester. tudi vi lahko pomagate PRI TEM, če boste le pridobili čim več novih naročnikov za domači časopis. Če bo vsak naš naročnik pridobil vsaj enega novega naročnika, bo »OBMURSKI TEDNIK« lahko redno Izhajal v povečanem obsegu. na šestih ali osmih straneh. Tako bo list lahko prinašal vsega več, kar si mnogi naši naročniki in bralci želijo. DANAŠNJO ŠTEVILKO »OBMURSKEGA TEDNIKA« SMO POSLALI NA OGLED raznim organizacijam, društvom, sindikatom, podjetjem, ustanovam, frontnim odborom in občinskim ljudskim odborom s prošnjo, naj stopijo vsi člani kolektiva v akcijo ZA NOVE NAROČNIKE DOMAČEGA LISTA. V dneh po novem letu je »OBMURSKI TEDNIK« naročilo toliko novih naročnikov, da nam je to dalo pobudo, izvesti v prihodnjem mesecu širšo akcijo pod geslom »FEBRUAR — MESEC „OBMURSKEGA TEDNIKA“«. Prepričani smo, da nam bo uspelo pridobiti mnogo novih naročnikov, če bodo list priporočali vsem ljudem vsi naši naročniki, a posebno še. če se bodo za akcijo zavzeli vaški in občinski frontni odbori in vodstva množičnih organizacij. »OBMURSKI TEDNIK« uredništvo — uprava Naj velja geslo: Obmurski tednik v vsako hišo! »Obmurski tednik« naj pride v sleherno hišo v Prekmurja in Prlekiji! Naročajte ga svojim sorodnikom in svojcem drugod po Sloveniji in državi. Naročajte naš domači list svojcem — vojakom v JLA, gotovo Vam bodo hvaležni zanj. saj bodo vedno zvedeli vse novice iz domačega kraja. Naročajte »Obmurski tednik« sorodnikom in znancem, slovenskim izseljencem v Ameriki in v drugih deželah! Za Vašo pozornost Vam bodo hvaležni, saj jim boste tako posredovali novice iz ožje, rodne domovine. Tekmujmo v mesecu »Obmurskega tednika« — domačega frontnega lista! Pogovor z dopisniki B. M.. Lukavci. — Vašega prispevka pod naslovom »Dobre lastnosti silaže in njeno pravilno pokladanje živini, nismo mogli objaviti, ker tema trenutno ni aktualna in smo o njej že pisali v jeseni preteklega leta. To Vas naj ne prestraši! Primite še za pero in napišite nam nekaj novic o življenju v Vašem kraju in okolici. Tudi za kmetijske nasvete Vam bomo hvaležni; pazite pa, da bodo nasveti tudi časovno aktualni. Ma, Grad. Vaš dopis o Novoletni jelki je bil prepozen. Drugič poročajte hitreje, ker naši bralci želijo zvedeti čimprej, ko se nekaj naredi ali zgodi. Fantje v. p. 4738, Sinj. Vaš dopis pravzaprav ni dopis, temveč le pozdravi. Take pozdrave pa objavljamo le za državne in ljudske praznike. M. F.. Rogaševci. Dopisov brez polnega naslova ne objavljamo. Salinčar in Gerlinčan. Tudi za vaju velja gornje. Sicer pa dopise za Vüjeca Balaža podpisane in s polnim naslovom pošiljajte na uredniški pododbor v Ljutomeru. Petrovci. Dopis »Kaj pravite k temu« ni slab. Toda, žal, mora v uredniški koš, ker manjka čitljiv in popoln naslov. V. Š., Kapca. Vaš dopis ni za objavo v taki obliki, kakor ste ga napisali. Lahko pa bi objavili, če bi napisali, kaj je v tisti zadevi ugotovil občinski ljudski odbor. B. F., Markiševci. Mnogo truda ste vložili v svoj članek. Vendar ga ne moremo objaviti, ker je preveč načeln. Pišite rajši o raznih dogodkih v svojem kraju. A. M., Rožički vrh. — Vaš prispevek za »Vüjeca Balaža« nam je zelo dobrodošel. Kakor ste lahko opazili, smo ga tudi v celoti objavili, izvzemši zgodbo o devizah. Menimo, da bi kazalo o tej zadevi napisati obširnejši članek, podkrepljen z dejstvi in dokazi z gospodarskega stališča. V takem članku morajo odpasti tudi razna domnevanja. Zato ne oklevajte in oglasite se še kaj! „Pošljite mi vse številke iz letošnjega leta...“ tako zahtevajo naročniki, ko se naročajo na naš Ust. Vsak dan jih je precej. Se enkrat pa sporočamo vsem, da to ni več mogoče. Razen nekaj izvodov, kar pa moramo hraniti za naš arhiv, so nam pošle že vse številke, tudi zadnja, t. J. 4. številka, ki je izšla preteku petek. Nekaj novih naročnikov četrte številke ni več prejelo, v seznam naročnikov smo jih uvedli šele z današnjo, t. j. peto številko lista. Zato sporočamo vsem našim naročnikom, ki so naročili Ust po 15. januarju, pa niso prejeli številke iz preteklega tedna (čeprav so mnogi takoj nakazali naročnino za naprej), da jih vodimo v seznamu rednih naročnikov s 1. februarjem. Vsem pa smo seveda poslali že današnjo številko »Obmurskega tednika«. 18 novih naročnikov v eni minuti! In 49 v enem dnevu — bi moral biti podnaslov, kar pa povemo v ostalem besedilu. To se je zgodilo preteklo soboto v upravi našega Usta. Prvih osemnajst naročil je prišlo z dopoldansko pošto, naslednjih 11 je prinesel tovariš Sreš, šolski upravitelj iz Ižakovec, 20 novih naročnikov pa je kar samih prišlo v našo upravo, kjer so naročili in plačali polletno naročnino za »Obmurski tednik«. „10 novih iz Puconc...“ je sporočil naši upravi tovariš Olas Ernest tajnik ObLo v Puconcih, »naslove pošljemo jutri ...« Dodal je še, da je to le začetek, pa še to, da v Puconcih želijo, da bi še o njih kaj pisali, ker da le poredko zasledijo kaj iz svojega kraja v domačem listu. V uredništvu se strinjamo s tem. Dodajamo pa; naročajte naš list, pa še poročajte kaj, objavili bomo! Tovariš Stanislav Škoberne je razgibal črensovski okoliš kjer je še nedavno bil »Obmurski tednik« precej redek gost. Stanislav Skoberne, učitelj v Odrancih, je naš stalni dopisnik za navedeni okoliš — obenem pa naš najbolj priden nabiralec novih naročnikov. Število novih naročnikov, ki jih je nabral, presega že 50. Učitelji, prosvetni delavci! Se Vi tako! Preberite! »Obmurski tednik« izhaja vsak petek v Soboti. Letna naročnina znaša 300 dinarjev. Na list se lahko naročite z navadno dopisnico, položnico za nakazilo naročnine Vam bomo poslali takoj s prvo številko lista po Vašem naročilu. OBČINSKI IN VAŠKI ODBORI OF! Nabirajte nove naročnike! Pošiljajte naročila na naslov: »Obmurski tednik« uprava, Murska Sobota, Trg Zmage 5. NAROČNIKI! Tekmujte, kdo bo pridobil več naročnikov! Pišite nam. kako Vam ugaja naš list. kaj še želite, da bi prinašali PRIPOROČAJTE »OBMURSKI TEDNIK« SOSEDOM. ZNANCEM. SORODNIKOM IN PRIJATELJEM »... Da bi se komunisti usposobili za vzgojitelje in učitelje, se morajo tudi sami učiti, mnogo učiti in to ne samo iz knjig, marveč tudi iz praktičnega življenja, učiti se od množic. Ne smejo zaostajati za splošnim razvojem, marveč spoznavati nove kvalitetne spremembe na tem področju, ki same po sebi zahtevajo večjo odgovornost in sposobnost komunistov, kakor tudi vseh drugih funkcionarjev katerekoli naše družbene institucije in političnih delavcev nasploh. To je danes ena naših najvažnejših metodičnih nalog v novem letu, zato, da bi odpravili razne slabosti našega dosedanjega dela, zato da bi želi čim večje uspehe v naši osrednji nalogi: vzgajati in usposabljati naše delovne množice za socialistično demokracijo ...« MIHA MARINKO. Na poštah v Prekmurju domuje poštenost Na prekmurskem podeželju posluje 20 pošt, katere spadajo vse pod okrajno pošto v Murski Soboti. Okrajni enoti načeljuje od osvobojenja sem tov. Perš, ki ima največ zaslug za zadovoljivo stanje, ki se vse bolj izraža na prekmurskih poštah. Kolektiv, ki šteje 91 članov in članic, pretežno mladine, preveva duh tovarištva. Poštarji, ki imajo sicer največ stika z ljudmi, so tihi in skromni ter se o njihovem delu v javnosti bore malo sliši. Glavna direkcija pošt v Beogradu je v preteklem letu izdala niz novih strokovnih pravilnikov. Prekmurski poštarji so se z vso vnemo lotili učenja pravilnikov, zavedajoč se, da le s temeljitim strokovnim znanjem lahko uspešno opravljajo službo. Tudi z znanjem domače geografije so se dodobra oborožili. Vsako napačno usmerjeno pismo škoduje roku pravočasne dospelosti. Izpiti, ki so se vrstili skozi vse leto pri Okrajni pošti v Murski Soboti, so dali povprečno prav dobre rezultate. Ob novem letu je bila premeščena pošta iz malih Bankovcev na Tišino, kjer je tudi sedež občine. Ustanovljena je bila nova pošta na Kuzmi, kar si je tamošnje prebivalstvo od davno želelo. V delu našega časopisja je bilo v zadnjem času dvignjeno dokaj prahu okrog ameriških paketov. Najbrž bo držalo, če povemo, da odhaja iz Prekmurja dnevno največ avionskih pisem za Ameriko in od tam v sorazmerno malo Prekmurje največ paketov. Sindikat prekmurskih poštarjev ugotavlja iz leta v leto, da kolektiv ne beleži nobenih kraj in utaj. Kjer domuje poštenost, se kaj takega tudi zgoditi ne more. Pri podeželskih poštah nastajajo težave z mesečnimi izplačili invalidnin. Tresoča in onemogla roka invalida ali vojne vdove si namreč ne more izpolniti izplačilnega naloga in invalidske knjižnice. V prvih dneh meseca pa se nagnete pred vsako blagajno pošte na desetine teh ljudi. Poštarju je težko zavrniti invalida, kateri je prišel tudi po 8 kilometrov daleč po svoje več kot zaslužene prejemke. Prevzame vse delo v zvezi izplačila, kar mu sicer predpisi zabranjujejo, ker mu to ovira ostalo delo. Zato naj bi invalidske organizacije v bodoče določile v vsaki vasi po enega člana, kateri naj bi pomagal vsem tistim, ki si sami ne morejo. Zaslužna delavca sta dobila odlikovanje Na predvolilnem zborovanju, ko so borečki Opekarniški delavci izbrali kandidate za voditelje sindikalne podružnice, je predsednik okrajnega ljudskega odbora tov. Verdev izročil dvema delavcema visoko odlikovanje Prezidija zvezne skupščine: medalji dela. Prvi odlikovanec je tov. Ludvik Zeraec, ki je — kot zidar v opekami Boreči, preuredil dimni kana! v krožni peči in tako olajšal naporno delo žgalcev opeke. Sedaj se zidaki hitreje sušijo v umetnih sušilnicah. Vzorno je vodil tudi zidarska dela pri postavljanju dvonadstropne stano- vanjske stavbe in si z zvestim delom pridobil ugled med delovnimi tovariši. Njegov sovrst- nik je Ivan Straus, obratovodja v opekami Puconci. Kot dober voditelj je znal pravilno organizirati delo in je brez večjih finančnih sredstev obrat tehnično tako izpopolnil, da lahko danes s svojimi izdelki konkurira vsem ostalim opekarnam v Sloveniji. Vzoren red v opekami je dokaz njegove požrtvovalnosti. Pionirji iz Križevskega odreda so obema odlikovancema čestitali in jima želeli še mnogo uspehov pri socialistični graditvi. Kc V radgonski občini je Fronta na delu Frontna organizacija v radgonski občini se z živahnejšim političnim delom pripravlja na republiški in zvezni kongres Ljudske fronte. V prvi polovici januarja so bili množični sestanki v vseh osnovnih organizacijah po vaseh. Občinsko vodstvo se je na te sestanke dobro pripravilo. Na seji so odborniki kritično ocenili delo Fronte v času minulih volitev v ljudske odbore. Ugotovili so, da so volitve najslabše izpadle v Spodnji Ščavnici in Policah V ostalih vaseh je Fronta opravila svojo nalogo. Vaščani teh vasi pa so se slabo izkazali tudi pri volitvah delegatov za občinsko in okrajno konferenco. V Spodnji Ščavnici so se sicer sestali komunisti in voditelji množičnih organizacij in se dogovorili o volilnem zborovanju. Ko pa je do zborovanja prišlo, so našteli le pet ljudi. Mnogi frontovci o sestanku niso bili obveščeni. Tudi posameznih komunistov in voditeljev Fronte ni bilo blizu. V tej vasi so v zaostanku tudi s članarino Uspešneje pa so potekale volitve v Lumanoših, kjer so izključili iz organizacije nekaj neaktivnih članov. Množično udeležbo so Imeli tudi v Podgradu in Zbigovcih. Frontne organizacije v radgonski občini bodo morale opraviti še mnogo vzgojnega dela, preden bodo opravičile dano jim priznanje — biti osnovne celice Socialistične zveze delovnih ljudi t. j. tiste organizacije, ki bo uspešno reševala vsa gospodarska in politična vprašanja na svojem področju Delavke tovarne perila „Mura“ na obisku v Zagrebu Pretekli teden je skupina delavk iz tovarne perila Mura v Soboti obiskalo podjetje enake stroke v Zagrebu, da bi se seznanile z njihovimi izkušnjami ter dobre stvari prenesle tudi v svoje vrste. Podjetij teh vrst je v Jugoslaviji precej, kar se odraža na trgu v konkurenci. Zato morajo biti izdelki kakovostni, pa tudi hitro narejeni, da cena ni previsoka. Ugotovile so, da so nekateri načini dela v zagrebški tovarni boljši, drugi pa tudi slabši. Boljše načine bodo preizkusili v svojem podjetju, kolikor jim bedo naprave dopuščale. Mladina v Apaški kotlini tekmuje Pred kratkim so mladinci Apačke kotline na letnem zborovanju izvolili svoj občinski komite. Sekretarka Angelca Marčič je v svojem poročilu naštela lanske uspehe in slabosti v delu mladinske organizacije. Tako so lani ustanovili dva nova vaška aktiva in imeli več vzgojnih predavanj v posameznih vaseh. Mladinci so se teh predavanj radi udeleževali in tako pokazali, da imajo smisel za izobraževalno delo. Tudi festival kmečke mladine v Apačah je dobro uspel. Mladina je pomagala pri postavljanju zadružnih domov in pri tem prispevala na stotine ur prostovoljnega dela. Tudi na tečajih za izvenarmadno vzgojo ženske mladine v Apačah in Stogovcih so zabeležili stoodstotno udeležbo deklet. Na zborovanju so sklenili, da bodo v tekmovanju v čast V. kongresu Ljudske mladine povabili v svoje vrste še neorganizirane mladince in ustanovili osnovne organizacije v Žibercih, Lešanah in Vratji vasi. Posamezni aktivi že tekmujejo med seboj, kdo si bo zagotovil večjo udeležbo pri pouku v kmečko-nadaljevalnih šolah, ki so jih odprli v Apačah in Stogovcih. S svojim delom bodo nadaljevali tudi v dramatski sekciji, pevskem zboru, knjižnici in drugih izobraževalnih skupinah. Na spomlad, ko bodo tudi v Podgorju in Stogovcih odprli nove prosvetne dvorane, jim bo izobraževalno delo še olajšano. Dopisujte v ,Obmurski tednik' NAD 300 LJUDI OBISKUJE TEČAJE PROTILETALSKE ZAŠČITE V ivanjkovskem okolišu so priredili več tečajev za člane protiletalske zaščite. Nad 300 moških in žensk redno obiskuje pouk in se trudi, da bi pridobili čim več potrebnega znanja. Posebno se je izkazal sekretar Bernard Vindiš. Tečaj obiskuje tudi župnik tovariš Ludvik Duh, ki je s svojo udeležbo dokazal, da je mogoče sodelovati z ljudsko oblastjo, če gre za obrambo domovine. LOK Stran 4 OBMURSKI TEDNIK M. Sobota, 30. januarja 1953 KULTURA - ljudska izobrazba Pogled nazaj — in smer naprej za še večji razmah ljudskoprosvetnega dela v Prekmurju Pred vojno je bila Jugoslavija ena izmed najbolj zaostalih držav v Evropi. Po podatkih iz leta 1931 je bilo v stari Jugoslaviji 54,6 odst. t. j. 7 milijonov nepismenih. NOB in naša ljudsko revolucija pa sta na široko odprli pota tudi naši kulturni revoluciji. Z revolucionarnimi spremembami v ekonomsko-družbenem razvoju se niso bistveno spremenili samo pogoji za splošni kulturni razvoj pri nas, temveč so se spremenili tudi odnosi do onih sredstev s katerimi se ljudje vzgajajo, s katerimi se ustvarja kultura. Prvič v naši zgodovini je postalo delovno ljudstvo lastnik vseh pozitivnih in naprednih kulturnih pridobitev. Znanost, prosveta, kultura, je postala last vsega ljudstva. Vse to je zgovorno pokazala okrajna skupščina Ljudske prosvete v Murski Soboti in zadnja seja okrajnega odbora Ljudske prosvete. Na okrajni skupščini Ljudske prosvete so delegati pregledali dosedanje delo društev in celotno kulturno rast Prekmurja, na svoji prvi seji pa je novoizvoljeni odbor postavil plan za nadaljnje delo in poiskal nove načine dela. Skupščina Ljudske prosvete je objektivno in ostro obravnavala napake, seveda z namenom, da bi na podlagi iznešenih napak lahko doprinesla pozitivne zaključke. Ena največjih napak nekaterih društev, tudi pri SKUD je, da je v teh društvih premalo delavcev — aktivnih članov. Ta pojav se opaža seveda pri SKUD v Murski Soboti, v Lendavi, a najbolj kričeč primer je pri SKUD »Beli rudar«. Skupščina Ljudske prosvete je ugotovila še nadaljnje nedostatke: premalo konkretne pomoči iz centrov, predavateljski kader predava samo na sedežih občin, mesto Murska Sobota še vedno nima odbora LU in LP itd. Napake niso nepremostljive. Uspehi ljudskoprosvetnega dela so vsekakor večji kot napake. VIDEN NAPREDEK PEVSKIH ZBOROV IN GODB Pevskih zborov je v okraju 21, godb 16 in dva orkestra. Kljub pomanjkanju kadrov za vodstvo zborov in godb je ta panoga kulturnoumetniškega dela razveseljivo napredovala. To se je doseglo s požrtvovalnostjo strokovnih kadrov v Murski Soboti, ki so temu kulturnoumetniškemu delu nudili direktno pomoč. Izkazalo se je, da je tak način pomoči boljši kakor prirejanje krajših tečajev. Okrajni odbor Ljudske prosvete bo tudi v bodoče nudil tako pomoč našim društvom. Vsa kulturnoumetniška društva imajo dramatske skupine, a te delajo pod najtežjimi pogoji in je tudi kvaliteta tega dela znatno nižja. Dograditev zadružnih domov bi izboljšala to delo, če bi pa okrajni odbor Ljudske prosvete nudil še Več pomoči, uredil izposojevalnico, kakor je to skupščina sklenila, bi tudi na tem področju lahko dosegli lepše uspehe. Kljub vsem težavam pa je bilo v preteklem letu 218 kulturnih prireditev v okraju, kar je vsekakor razveseljivo število. Prekmurje je bogato področje folklore, tako duhovne, kakor materialne, a od 7 plesnih in folklornih skupin je le ena utrjena, ostale so pa šele v razvoju. Tu bo treba več storiti. Okrajni odbor Ljudske prosvete je priredil še eno razstavo, razstavo prekmurske književnosti, zbira narodne pesmi v Prekmurju itd., vse to pa zaradi tega, ker se zaveda, da znanost in umetnost ne sme ploditi, duha le nekaterim, češ da jih je priroda izbrala. To so trdili tisti, ki so se bali, da bi znanost prodrla med množice, da bi jim odprla oči in bi se množice potem znale otresti težkih verig telesa in duha. Prekmurje po osvoboditvi v resnici doživlja viden polet v svoji kulturnoprosvetni izobrazbi. Ta široki razmah kulturne revolucije je rezultat novih ekonomskih in družbenih pogojev pri nas. Bela H. PISMO IZ LJUBLJANE Ustanovitev Kluba obmurskih študentov V družabnem življenju obmurskih študentov je bilo že dalje časa občutiti neko vrzel, ki se je predvsem odražala v medsebojnih odnosih, — ki sta jih grupaštvo, — kakor ludi v skrajni neaktivnosti pri reševanju vprašanj tako študentov samih, kot pri reševanju družbenih, gospodarskih in kulturnih vprašanj ožje domovine — Obmurja. Ni dvoma, da je prav ljudska inteligenca poklicana, da sodeluje pri reševanju teh vprašanj, da jih prikazuje in obravnava s širših perspektiv in vsedržavnih, to je skupnih interesov. Prav zaradi navedenih dejstev In naraščajočo vrzel jo, ki se je večala z vedno večjim dotokom študentov, se je med študenti Obmurja vse bolj izražala želja po ustanovitvi lastnega kluba, po vzorcu nekdanjega naprednega Kluba prekmurskih akademikov, ki je nedvomno globoko zaoral v družbeno-polilično in kulturno dogajanje predaprilskega Prekmurja in odigral zgodovinsko pozitivno in napredno vlogo v tem koščku slovenske zemlje. Na bogatih izkušnjah nekdanjega Kluba prekmurskih akademikov tudi študentom Obmurja ni bilo težko uresničiti vse češče želje, da si ustanove podoben klub, ki bi v svojih vrstah zbral vse študente Obmurja, to je današnjega soboškega in ljutomerskega okraja. Iniciativni odbor za ustanovitev Kluba obmurski h študentov s sedežem v Murski Soboti, ki je pripravil osnutek pravil, je sklical ustanovni občni zbor na dan 23. januarja, ki se ga je udeležilo 60 študentov in nekateri ustanovitelji nekdanjega Kluba prekmurskih akademikov, Po Izvolitvi delovnega predsedstva je Bogdan Pleša, štud. ek., obrazložil stališče iniciativnega odbora in razloge, ki so narekovali ustanovitev kluba, ter zavrnil zgrešeno mnenje nekaterih, da gre pri ustanavljanju tekega kluba za poživljanje lokalpatriotskih tendenc. Po poročilu tov. Pleše, posebno pa pri čitanju in sprejemanja pravil, se je razvila živahna diskusija, ki pa je bila pri številnih diskutantih večkrat neprepričljiva. Del krivde za to nosi tudi iniciativni odbor, ki ni pripravil pravočasno dovoljno število Pravil za ustanovne člane. Največ diskusije je bilo okrog imena kluba, za katerega so bili nekateri mnenja, da bi se imenoval Klub prekmurskih ne pa obmurskih študentov, pri čemer so se sklicevali predvsem na tradicije bivšega Kluba prekmurskih akademikov. Ni dvoma, da je tako sklicevanje na tradicije KPA pravilno, vendar pa je res, da je tako vloga naprednega študenta, kakor tudi položaj Prekmurja bistveno drugičen, kot v predaprilski Jugoslaviji, kakor je tudi res, da postaja Obmurje vse bolj enotno gospodarsko, še celo kulturno in politično področje, iz katerega rasle nova, ljudska inteligenca več ali manj iz ne popolne gimnazije v Soboti. Prisotni so k pravilom stavili največ pripomb še pri členih, ki obravnavajo sprejem članov in častnih članov. Poleg številnih diskutantov so se največ oglašali k besedi Ferenc, Kučan, Lejko, Ovčar, Lapoša, Zerdin, Sagadin, povedali pa so svoje mnenje tudi prisotni ustanovitelji KPA dr. Tivadar, Ferdo Godina in Miško Kranjec. Po sprejemu pravil in ustanovitvi Kluba obmurskih študentov s sedežem v Soboti, je bil izvoljen upravni odbor, v katerega je bil Izvoljen z absolutno večino za predsednika Pleša Bogdan, štud. ek., za odbornike pa Sagadin, Lejko, Čretnik Olga, Lapoša Štefan, Kolarič in Lanščak Niki, dva odbornika pa bosta kooptirana iz vrst zagrebških študentov. V nadzornem odboru so: Ferenc, Ovčar in Šandor. Ustanovni občni zbor je izvolil tudi prve častne člane, in sicer: Ing. Cigita Kolomana, Ferda Godino, Miška Kronica, dr. Tivadarja in Martina Žalika. Glede na dejstvo, da je na ljubljanski Univerzi vpisanih okrog 120 študentov iz Prekmurja in okrog 80 študentov iz Prlekije, ima Klub obmurskih študentov osnovni pogoj, da bo kar najbolje razvil svoje delovanje na vseh področjih družbene dejavnosti, kar delovni ljudje Obmurja tudi pričakujejo od svoje inteligence. kš. Prešernova dražba in njeneknjige V SOBOTI JE USTANOVLJEN INICIATIVNI PODODBOR Pretekli teden je bil na pobudo Okrajnega odbora OF v Soboti ustanovljen iniciativni pododbor Prešernove družbe. V tem so razni prosvetni in kulturni delavci ter ljudje iz večjih podjetij. Naloga pododbora Je razširiti in utrditi poverjeniško mrežo v mestu in na podeželju in pa zbirati redne in podporne člane Prešernove družbe, ki ji bodo s svojo članarino in s svojimi deleži pomagali k izboljšanju programa in pocenitvi knjig vsakoletne knjižne zbirke. Važna naloga je tudi zbiranje naročnikov Prešernove knjižnice, kar bodo opravljali poverjeniki, ki jim je dobra knjiga pri srcu. To je v našem okraju posebno važna naloga, saj je zadnji letnik Prešernove knjižnice naročilo le nekaj sto naročnikov. Napredno ljudsko knjigo, ki lahko mnogo prispeva k socialistični miselnosti naših ljudi, pa je treba čim bolj razširiti. Da bi imela družba čim širšo osnovo in da bi mogla nuditi svojim članom za čim nižjo članarino tem bolj bogat knjižni dar, bo imela poleg rednih tudi ustanovne in podporne člane. Ustanovnina je najmanj 25.000 din, kar bodo lahko vplačala predvsem podjetja, velika tudi po več ustanovnin. Manjša podjetja, zadruge, ustanove itd. pa bodo lahko pristopala k družbi kot podporni člani. Podpornina je od 5000 do 25.000 din. S tem je omogočeno, da lahko vsakdo podpre Prešernovo družbo po svoji moči. Podporni člani pa so lahko tudi posamezniki. Ti bodo vplačali podporno članarino 1000 do 5000 din. Naloga iniciativnega pododbora in poverjenikov je, da bodo zbirali take člane in sicer z osebnimi obiski in pojasnjevanjem. Redni člani bodo plačevali nižjo članarino, ki za letošnje leto ne bo višja od 250 din, čeprav še ni točno določena. Za ta denar pa bodo prejeli knjige Prešernove knjižnice, ozir. če to računamo kot članarino, bodo prejeli knjige brezplačno. Program Prešernove knjižnice za letošnje leto še ni dokončno sestavljen, ker bi ga odbor rad skrbno izbral, da bi zadovoljil člane, in je zato razpisal anketo. V glavnem pa je že določeno, da bosta poleg koledarja izšli dve beletristični knjigi, ena poljudnoznanstvena in ena mladinska, skupaj torej pet knjig. Članarina pa se lahko plačuje tudi v obrokih, a najmanj po 50 din mesečno. Zato ne odlašajte, temveč postanite čimprej člani Prešernove družbe! Prvi ustanovni člani Prešernove družbe v soboškem okraju Iniciativni pododbor Prešernove družbe v Soboti je že začel zbirati člane. Ta teden bodo odborniki obiskali vsa podjetja in ustanove ter bodo zbirali ustanovne in podporne člane. Redne člane pa bodo zbirali poverjeniki ali zaupniki v prihodnjih dneh. Do ponedeljka je iniciativni pododbor zbral devet, ustanovnin, ki so jih vplačali: Okrajni odbor Ljudske prosvete Sobota 1, Okrajni ljudski odbor Sobota 1, Okrajni odbor Osvobodilne fronte Sobota 1, Ljudski odbor mestne občine Sobota 1, Sindikalna podružnica »Pridelki«, Sobota 1, Tovarna mesnih izdelkov, Sobota 2, Trgovsko podjetje Okrajne zadružne zveze, Sobota 1, Splošna kmetijska zadruga, Sobota 1. Poleg tega je ljudski odbor mestne občine Sobota prispeval tudi kot podporni član 15.000 din. Prihodnji teden od 1. do 8. februarja, ko bo Teden knjige, bo treba ljudem pojasnjevati pomen dobre knjige, predvsem knjig Prešernove knjižnice. O tem je že razpravljal iniciativni pododbor in bo ukrenil vse potrebno, da bodo ljudje čim bolje seznanjeni. Koristno bo, če bodo o tem spregovorili tudi vsi drugi prijatelji dobre knjige. „Begunka‘‘ na logarevskem odru Kulturno-prosvetno društvo »Ivan Žalik« iz Logarevec je predzadnjo nedeljo gostovalo v Križevcih z F. Detelovo dramo v treh dejanjih »Begunka«. Igralci so svojo nalogo opravili v zadovoljstvo navzoče publike. Večina igralcev je tokrat prvič nastopila na odru. Izkazal pa se je tudi tamburaški zbor, ki je v odmorih skrbel za veselo razpoloženje med gledalci, nik— Kljub napakam, doseženi uspehi niso majhni V okraju je sedaj 54 društev z 2800 člani. Res je, da so med temi društvi tudi taka, ki nimajo pravega pogoja za obstoj in bi bilo primemo, da bi se združila s sosednjimi društvi, kjer bi lahko bolj uspešno delala. Okrajni odbor LU v Murski Soboti je s svojimi 90 predavatelji organiziral po okraju 343 predavanj. Ta predavanja je poslušalo 20.000 ljudi. To je morda največji uspeh ljudskoprosvetnega dela v preteklem letu. Predavanja so bila zajeta iz mnogih področij. Ljudstvo pa si želi največ kmetijskih predavanj. V bodoče pa mora LU svoje delo tesneje povezati z dogajanji pri nas in v svetu in mora biti. dober tolmač dogodkov. Predavatelji pa bodo morali svoja predavanja bolj približati ljudstvu, biti morajo bolj poljudna, razumljiva za vsakogar. Razen predavanj pa bo potrebno organizirati literarne večere, prikazovati poučne filme, prirejati glasbene nastope za glasbeno vzgojo širših množic itd. Izobraževalni tečaji so v preteklem letu šli svojo pot, ker je bilo težišče dela na predavanjih Ljudske univerze, kar se pa ne bi smelo zgoditi, ker je ta oblika dela še vedno nujno potrebna na vaseh. 17 izobraževalnih tečajev je za naš okraj premalo. Večje zanimanje je bilo za kuharske tečaje. Teh je bilo 23. Tu pa je obučutno pomanjkanje sposobnih voditeljic tečaja. Želje po teh tečajih so večje, kakor ga zmorejo naši kadri. Knjiga je mogočno sredstvo za širjenje prosvete in kulture. Prav zaradi tega imajo ljud- ske knjižnice posebno vlogo v kulturnem dvigu ljudskih množic. Število naših knjižnic, 74, odgovarja našemu okraju, a 25.000 knjig v teh knjižnicah je prenizko število. Ponekod pa knjižnice propadajo, ker nimajo potrebnega vodstva, ne morejo primerno dvigniti števila knjig in tako ne morejo čitateljem nuditi zaželjenega čtiva. Naloga vseh društev in knjižničnih odborov bi morala biti vsaj v tem tednu, v tednu naše knjige ta, da bi se zavzeli za pomnožitev knjig, za ureditev knjižnic, da bi privabili v knjižnice čim večji krog čitateljev, ter prirejati konference bralcev, ki naj bi izrazili svoje mnenje in želje. Uspela predavanja Ljudske univerze v Puconcih V zadnjih štirinajstih dnevih je bilo v Puconcih dvoje predavanj Ljudske univerze. Prvo o naši novi Ustavi in drugo o zunanjepolitičnem položaju. Posebno slednje je bilo zelo dobro obiskano. Za letošnji „Prešernov teden“ Bogat kulturni spored v Ljutomeru Tudi Ljutomerčani in okoliški ljudje se bodo v prihodnjem tednu spomnili na velikega misleca in pesnika slovenske dežele F. Prešerna. V Prešernovem tednu se bodo s kulturnimi programi predstavile sekcije mestnega kulturnoumetniškega društva »Ivan Kaučič«. V Domu kulture bo premiera Župančičeve drame »Veronika Deseniška« pod vodstvom znanega režiserja Petra Maleca iz Ptuja. To dramo bodo ljutomerski igralci večkrat ponovili. Ljudska univerza pripravlja zanimivo predavanje »Prešeren — naš velikan«. Predaval bo znani kulturni delavec iz Maribora. Na svečani akademiji, posvečeni spominu Franceta Prešerna, bodo nastopili recitatorji, moški oktet in orkester mestnega društva. Posebnost na tej proslavi bo nastop pevcev-solistov tovarišice Sršenove in tovariša Ozmeca, ki bosta ob spremljavi orkestra zapela pesmi »Nezakonska mati« in »Mornar«. Slovesnosti v Prešernovem tednu bo zaključil ženski pevski zbor s samostojnim koncertom. Nastopil bo z narod- nimi in umetnimi pesmimi, na sporedu pa bo tudi nekaj pesmi iz bogate zakladnice Prešerna. Posebno pozornost poslušalcev pa bo zaslužilo izvajanje pevske suite Cirila Cvetka »Prleško gostu vaje. K tem važnim kulturnim dogodkom sodi tudi ustanovitev iniciativnega odbora Prešernove družbe, ki bo skrbela za to, da bo slovenska knjiga prodrla v množice naših ljudi in si pridobila čim več hvaležnih bralcev. ... in prireditve v Murski Soboti Tudi soboška kulturna društva se pripravljajo, da bodo dala dostojno obeležje letošnjemu Prešernovemu tednu. Tako bo v dneh od 2.—8. februarja več kulturnih prireditev. Sindikalno kulturno-umetniško društvo »Stefan Kovač« pripravlja celovečerni koncert z nastopom mešanega zbora in orkestra. Mladinsko kulturno umetniško društvo »Ludvik Rogan« iz učiteljišča, pripravlja pester »Večer Prešernovih pesmi«, na sporedu večera pa bo- do tudi plesne in druge glasbene točke. Napeve na pesmi Franceta Prešerna bo spremljala primerna poučna razlaga. Tudi MKUD »Dane Šumenj ak« na soboški ekonomski srednji šoli pripravlja celovečerni spored s telovadno točko, enodejanko, recitacijami in nastopom pevskega zbora; gimnazijci, člani MKUD »Štefan Cvetko« pa pripravljajo akademijo. Kulturne prireditve pripravljajo tudi v ostalih večjih krajih Prekmurja. Soboška godba na pihala mnogo obeta V prejšnjih letih smo v Soboti bili vedno v zadregi, kako dati zunanji poudarek notranjega političnega razpoloženja ljudi ob raznih prireditvah političnega in družbenega značaja. Manifestacije in razne prireditve niso odražale tistega, kar bi bilo merilo mišljenja ljudi. Vsi so začeli govoriti o potrebi ustanovitve godbe na pihala, ker smo imeli objektivne pogoje za to, le da nam je manjkal strokovnjak. Končno smo ga dobili v osebi tov. Gerleca, ki je kot strokovnjak čutil tudi dolžnost in veselje za ustanovitev godbe na pihala. Tov. Gerlec je prvi začel z delom, ko je pri mladini začel vzbujati zanimanje za godbo na pihala. Danes je v tej godbi, razen štirih odraslih članov, 15 mladincev, ki so izredno napredovali; nekateri so se celo vpisali v soboško glasbeno šolo, da se izpopolnijo. Medsebojni odnosi v godbi so tovariški in vlada disciplina, ki je odraz medsebojnega spoštovanja. Ta disciplina se odraža pri vseh nastopih, ker godba nastopa vedno polnoštevilno. Godba je v preteklem letu nastopila 42-krat, od tega 27-krat v mestu in 15-krat izven mesta. S svojimi nastopi so člani pokazali, da se zavedajo svoje vloge v našem življenju. Naši godbeniki so nastopili ob raznih praznikih, v Titovi štafeti, komemoracija vojnih žrtev ni šla mimo njih, udeleževali so se proslav in nastopov družbenih organizacij, v partizanskem maršu so tri dni spremljali bobce; nastopali so ob odhodu naših regrutov, a niso pozabili niti na naše najmlajše v Soboti in Rakičanu ob prireditvi Novoletne jelke. Spremljali so tudi naše ljudi v Dolenjske Toplice, kjer je vsa Slovenija manifestirala svoje politično prepričanje in idejo bratstva in edinstva. V pripravah Prekmurskega tedna so obiskovali nekatere godbe na terenu in tako dvigali kvaliteto vseh godb v okraju. V tem oziru so izvršili nalogo in vlogo, ki bi jo lahko posnemala vsa ostala društva in posamezne sekcije. Mestna občina Sobota je zaradi takega dela tega kolektiva prevzela patronat nad godbo. Danes ima godba svoje prostore, kurivo, najbrž pa bodo godci dobili tudi svoje uniforme. To si pridni fantje, delavci v naših delovnih kolektivih, tudi zaslužijo. To bi morala upoštevati vsa naša podjetja in delavnice. Včasih se zgodi, da se ponekod, delodajalec ne strinja s tem, ko mora godbenik za nekaj časa zapustiti svoje službeno mesto. Upajmo, da tega v bodoče ne bo, ker je vendar boljše, da se naša mladina tako izživlja, kakor da bi posedala v gostilnah in kavarnah ali pa kako drugače zapravljala svoj prosti čas. V zadnjem času se godbeniki resno pripravljajo na koncert, katerega bodo priredili konec ; februarja v Soboti in Še nekaterih krajih soboškega okraja. Tedensko vidijo trikrat. Vsekakor bo ljudstvo s svojim obiskom nagradilo te mladince za njihov trud. NAROČAJTE »OBMURSKI TEDNIK« SVOJCEM SORODNIKOM, ZNANCEM IN PRIJATELJEM IZVEN PREKMURJA. GOTOVO JIH ZANIMAJO NOVICE IZ DOMAČEGA KRAJA! NAROČAJTE NAŠ DOMAČI LIST — »OBMURSKI TEDNIK«! M. Sobota, 30. januarja 1953 OBMURSKI TEDNIK Stran 5 ZA NAŠE KMETOVALCE Pred občnimi zbori zadrug Letni občni zbori, ki bodo v naših zadrugah v prihodnjih dneh, morajo biti prelomnica v dela po dosedanjem načina, morajo biti tribuna za sprostitev tiste demokracije, ki naj poveča zanimanje naših kmetov do zadružništva, za večjo produktivnost dela, skratka za tisto, kar Je pogoj za uspešno odpravljanje zaostalosti na našem podeželju. Z večjo delovno storilnostjo bomo izboljšali kmetijsko proizvodnjo in zmanjšali proizvodne stroške. Če pa hočemo to doseči, moramo na zadružnih zborih sprejeti taka pravila, ki bodo privlačna tudi za tiste kmete, ki še niso postali člani splošne kmetijske zadruge. Na občnih zborih moramo pomesti s starimi in šablonskimi pravili ter z napakami, ki smo jih imeli v dosedanjem delu. Zadružniki naj že pred zborom dodobra pregledajo osnutke novih pravil, če pa bodo potrebovali pomoč, naj jo zahtevajo pri okrajnem zadružnem vodstvu. Na svoji konferenci so predsedniki in knjigovodje zadrug ljutomerskega okraja dali besedo, da se bodo na občne zbore temeljito pripravili. Sprejete so bile tudi ustrezne obveznosti. Zadružniki naj že pred občnimi zbori pripravijo pametne predloge za kandidate, ki naj bi prišli v vodstva zadrug. To naj bi bili najboljši zadružniki, ki so že z dejanji dokazali, da so za napredek v zadružništvu, ljudje, ki se v praksi bojujejo za večjo kmetijsko proizvodnjo, zadružniki, ki se odlikujejo po poštenosti in iskrenosti, ki ne oklevajo, ko se Je treba zoperstaviti izkoriščanju človeka po človeku. V zadružnih vodstvih naj ne bo mesta za ljudi, ki želijo, da bi nekdo zanje delal, ki iščejo v zadrugi trenutne ugodnosti in se na vsakem koraku izogibajo obveznostim. Pošten zadružnik ne bo glasoval za tiste, ki so proti sprejemanju zemlje v najem. Taki ljudje nimajo nobenih kvalifikacij, da bi lahko stali na čelu delovnih zadružnikov. Glasovi zanje bi pomenili nesrečo za zadrugo. Od takih ljudi ne moremo pričakovati, da se bodo bojevali za napredek v zadrugi, niti si ne moremo zamisliti, da bo zadruga pod njihovim vodstvom postala svetla točka, okrog katere se bodo radi zbirali vsi pošteni kmetje. Praksa kaže, da je povsod tam, kjer so imeli dobro zadružno vodstvo, tudi gospodarstvo napredovalo, čeprav so normalni tok življenja ovirali razni administrativni ukrepi in šablone. Zadruge s slabim vodstvom so doživele gospodarski in politični polom. Ni nesreča v tem — kakor nam posamezniki radi očitajo. — da smo imeli toliko in toliko zadrug, marveč v tem. da smo v zadrugah imeli ljudi, ki so podirali, namesto da bi gradili. zaslužni zadružniki. Kdor je pomagal pri prodajanju kmetijskih pridelkov in nakupovanju industrijskega blaga, skratka, kdor je bil organiziran v zadrugi, naj dobi več kot pa tisti zadružniki, ki so pasivno stali ob strani. O tem odloča zbor zadružnikov. Ostalih 80 odst. dobička pa Je treba razdeliti med posamezne odseke, za povečanje kmetijske proizvodnje. Zadružniki naj budno odkrivajo napake, ki so jih med letom delali posamezni voditelji. Tako se bodo zadružniki v Bučkovcih morali vprašati, kako to, da sta dva nakupovalca sadja zaslužila prav toliko, kolikor je imela zadruga dobička pri sadju. Mimogrede povedano, ta dobiček znaša okoli 400.000 dinarjev, če sta nakupovalca sploh člana zadruge — je druga stran medalje! Prav tako bodo morali vprašati svojega predsednika, zakaj jih ni vprašal za nasvet, ko je samovoljno kupil star kamion, ki je sedaj v popravilu in ga zadruga ne potrebuje. V takih primerih naj zadružniki odločno zahtevajo, da ljudje, ki so s samovoljnim početjem zadrugi škodovali, povrnejo nastalo škodo, četudi iz svojih sredstev. KZ ne sme biti le trgovina, temveč izhodišče vsega naprednega kmetijstva Kmetijska zadruga ne sme biti samo trgovina na vasi. Trgovine naj bodo samo odsek za zamenjavo kmetijskih in industrijskih proizvodov. S svojim dobičkom so dolžne podpirati napredna stremljenja po izboljšanju kmetijske proizvodnje. Dobiček naj se deli na posamezne odseke, ki naj samostojno gospodarijo. Če hočemo imeti večji promet in dobiček v trgovinah, potem moramo stremeti za tem, da bo naša zemlja dala čimveč pridelkov. Več ko bomo imeli kmetijskih in industrijskih proizvodov, večji bo promet v trgovini, ki Je le podaljšek proizvodnje. Tako razumemo posredniško vlogo trgovine pri zamenjavi blaga in ostalih dobrin. Splošna kmetijska zadruga, ki bo spravila k življenju razne proizvodne odseke (živinorejski, strojni, poljedelski, kreditni, sadjarski itd.) bo postala zbirališče vseh naprednih kmetov, ki bodo videli v njej svojo ustanovo, kjer bodo lahko dobili vse, kar jim je potrebno za življenje in umno gospodarjenje. Taka zadruga je našim kmetom potrebna. Zadružniki naj se na občne zbore dobro pripravijo, da bodo lahko aktivno soodločali, ko bodo delili letni dobiček trgovskega odseka. Letos bodo imeli to ugodnost, da si bodo lahko 20 odstotkov dobička razdelili med seboj. Na zadružnih zborih bodo odločali o tem kako razdeliti ta dobiček. Ponekod so se zadruž- niki odločili, da bodo dobiček uporabili za brezplačno škropljenje sadnega drevja. Razdelili ga bodo enakomerno. Tisti član, ki ima večji sadovnjak, bo moral nekaj doplačati Dohodek je treba deliti tako, da bodo prišli do svojega priznanja predvsem Večja kmetijska proizvodnja, mehanizacija, članski deleži, krediti . . . Zaradi prostih cen v blagovnem prometa bo treba povečati tudi članske deleže. Če hočemo povečati kmetijsko proizvodnjo, potem moramo nabaviti nove stroje, reprodukcijski material in druge potrebščine, postavljati gospodarska poslopja, silose, gnojišča, gnojnične jame, hleve itd. Melioracijska in izsuševalna dela, namakanje zemlje, obnova vinogradov in sadovnjakov, nakup plemenske živine, povečanje zalog idočega blaga v trgovinah itd. — vse to terja Izdatna sredstva. Najeti bo treba kredite. Narodna banka pa daje kredite le tistemu, ki jamči, da bo denar dobro naložen. Ce gre za zadrugo z omejenim jamstvom, t. j. za zadrugo, v kateri plača vsak član delež v znesku tisoč dinarjev, je moči dobiti kredit, če vsak član jamči z desetkratnim jamstvom — v našem primeru z desetimi tisočaki. Na občnem zboru naj zadružniki napravijo načrt, kaj nameravajo letos graditi, kaj obnavljati itd., naj pooblastijo svoje vodstvo, za koliko se lahko zadolži. V mislih imamo obratni in investicijski kredit. Banka bo dala zadrugi le toliko kredita, kolikor bo imela jamstva. Zato bodo zadruge, ki imajo malo jamstva v deležih, morale članske deleže povečati vsaj do tisoč din na družino. Gospodarsko boljše stoječe zadruge pa se ne bodo zadovoljile niti s tako vsoto, marveč bodo stremele za tem, da se bodo še z večjimi članskimi deleži izognile raznim težavam, ki rade nastanejo v gospodarskem letu. Letos bo banka morala strožje zahtevati jamstvo za zadolžitev kot je to bilo dosedaj. Osnova za letni občni zbor Je letni obračun. Skoraj v vseh kmetijskih zadrugah že imajo sestavljene letne bilance. Treba bo le temeljito pripraviti predloge za razdelitev letnega dobička. Zadružniki, ki imajo vse to pripravljeno, lahko takoj skličejo občne zbore. Ivan Horvatič KMETIJSKI SVETOVALEC Očistimo kmetijske stroje in orodje Priznati sl moramo, da za vzdrževanje kmetijskih strojev in orodja slabo skrbimo. Marsikdo postavi po uporabi stroj neočiščen pod streho ali ga pusti celo na dvorišču — nekateri pa ga puste kar tam, kjer so ga rabili. Enako postopajo z ostalim kmetijskim orodjem. To je škodljivo za kmetijske stroje in orodje, posebno pozimi, ko jih ne uporabljamo; razjeda jih rja, leseni deli pa trohnijo. Ko bo prišlo pomladansko delo, pa jih ne bomo mogli pravočasno uporabljati, ker bodo ponekod manjkali vijaki, sadilcu za koruzo morda celo kolo, brani zobje, motika bo imela zlomljeno toporišče itd. Pri nekaterih strojih bomo imeli težave, ker bodo nekateri deli zrjaveli in podobno. Kako preprečiti take sitnosti, ki nas mnogokrat spravljajo v slabo voljo? Najvažnejše je, da jeseni po uporabi in sedaj pozimi vse stroje in orodje očistimo, kovinske dele namažemo, nato pa jih shranimo na primernem mestu. Spomladi se ne bo treba nič jeziti in ne bo nobenih ovir pri delu. Pripravimo si neke vrste strgalko in nekaj že rabljenega strojnega olja. Najprej temeljito očistimo zemljo s stroja ali orodja, preglejmo vse kovinske vezi ter namažimo vse kovinske dele z oljem. Obenem izvršimo nekako tehnično kontrolo s tem, da pritegnemo vse vijake (matice), poškodovane čimprej nadomestimo z novimi, ugotovimo, če so preveč obrabljene osi in zobata kolesa, ter jih po potrebi zamenjamo ali si vsaj preskrbimo nove, da jih v sili lahko hitro zamenjamo. Vse to pa nam ne bo koristilo nič, če bomo čez zimo pustili stroje in orodje na snegu in dežju. Zato naj si vsak gospodar pripravi primeren prostor, kjer bo to vskladiščil. Vedeti pa je treba, da noben del stroja, pa najsi bo lesen, železen ali gumijast, ne sme stati na zemlji. Zato pod kolesa in oporne točke položimo majhne deščice. Motike, krampi, rovnice, kose, grablje in podobno pa naj bodo obešene. Kakor potrebuje vsako živo bitje nego, ravno tako tudi stroji in orodje. S tem mu daljšamo dobo njegove uporabnosti in zmanjšujemo lastne stroške. Kmetovalci, preberite! Izšla so nova navodila o izvajanju odredbe o prodaji industrijskih izdelkov za potrebe kmetijske proizvodnje in ribarstva. Največji odstotek znižanih cen je pri umetnih gnojilih in sredstvih za zaščito rastlin. Medtem ko je znašal popust pri superfosfatu 65, znaša sedaj 73 %. Pri dušičnih gnojilih je odstotek znižanja povečan od 65 na 76 %. Skupno znižanje cen oziroma regres, ki ga bodo dobivala podjetje, ki prodajajo po znižanih cenah, bo znašal devet milijard 700 milijonov letno, medtem ko je lani znašal šest milijard. Z novim navodilom je povečano tudi število tistih, ki lahko kupujejo industrijske izdelke, namenjene kmetijstvu in ribarstvu po znižanih cenah. Sedaj bodo n. pr. tudi tovarne sladkorja lahko kupovale te izdelke s popustom, kolikor jih bodo uporabile za zboljšanje kmetijske proizvodnje. To znižanje cen industrijskih izdelkov, namenjenih kmetijstvu in ribarstvu, naj bi omogočilo cenejšo nabavo kmetijskih strojev in orodja, umetnih gnojil in drugega industrijskega blaga, ki ga potrebujejo kmetijski proizvajalci. Bralcem „Kmetijskega svetovalca" Pogovori z bralci »Obmurskega tednika« so nam dali mnogo koristnih pobud, ki jih bomo radevolje uresničili. Mnogi bralci so nam celo dali nasvete, o čem naj bi pisali v naši rubriki. Zato smo se — dragi bralci — odločili, da bomo v prihodnjih številkah objavljali v nadaljevanjih nasvete o »gnojilih in gnojenju«, kjer še žal večkrat grešimo. Naše bralce naprošamo, da nam pišejo o svojih željah, da nam sporoče tudi svoje težave, ki jih imajo v kmetijstvu. Naš svetovalec vam bo na vprašanja odgovarjal v rubriki »Strokovni odgovori« Zato korajžno na delo, oglasite se kaj, dopise pa pošiljajte na naslov: Uredništvo »Obmurskega tednika«, Murska Sobota, ali na podružnico: Ljutomer, Prešernova 13 (za »Kmetijskega svetovalca«). Na kmetijskem gospodarstvu v Črncih dobro gospodarijo Nekaj nad 700 ha obsegajoče kmetijsko gospodarstvo v Črncih se je v zadnjih letih uvrstilo med vzorna gospodarstva v naši republiki. Z naprednim kmetovanjem in izkoriščanjem naravnih možnosti je delovni kolektiv izboljšal kmetijsko proizvodnjo. Največ zemlje ima v nižinskem predelu Apaške kotline. VINOGRADI OB ŽIČNI NAPELJAVI V vinogradništvu, ki prevladuje na delovišču Vratji vrh, kjer jih na površini 22 ha načrtno obnavljajo, so zavrgli zastarelo vzgojo vinske trte in jo zamenjali z nasadi ob žični napeljavi. To se je najbolj obneslo na področju Lokavca. Vsako leto obnovijo povprečno po 2 ha vinogradov. Zaradi hribovitega terena v Vratjem vrhu Je strojno rigolanje skoraj nemogoče, zato še vedno rigolajo s krampi in lopatami. To je precej dražje in bolj zamudno. Lani so uvedli v vinogradih akordno delo ter tako povečali storilnost in Izboljšali kakovost pridelka. Spričo toče in suše je bil pridelek vina precej manjši kot predlanski, saj so na 20 ha pridelali le 350 hl vina, ki je imelo od 11 do 12 maliganov. Dosedaj Jim je primanjkovalo hlevskega gnoja. Zato bodo preuredili večje hleve na Tratah. V njih bodo redili več goveje živine in si tako zagotovili potrebno količino naravnega gnoja. REKORDNI PRIDELEK SADJA Tudi v sadjarstvu se kažejo začetni uspehi. Na Tratah že imajo zarodek novih nasadov na površini devetih hektarjev, ki so jo lani strojno zrigolali in zasadili z visokodebelnimi sadnimi drevesci. S pravilno uporabo zaščitnih sredstev so se uspešno zoperstavljali ameriškemu kaparju. Tudi na stare nasade jablan in hrušk niso pozabili. Drevje redno čistijo in škropijo. Zato so v preteklih letih imeli rekorden pridelek sadja. Lani so kljub suši prodali en vagon namiznega sadja in naprešali 10 tisoč litrov jabolčnika. Pred kratkim so opravili zimsko škropljenje in čiščenje drevja. Gospodarski uspehi delovišča Vratji vrh so rezultat skupnih naporov vseh delavcev, ki so z zavestjo, da so postali gospodarji v svojem podjetju, odločno stopili v boj za večje hektarske donose in nove izboljšave v kmetijski proizvodnji. V upravnem odboru posestva imajo tri svoje zastopnike. Tudi na delovišču Črnci so zabeležili precej uspehov v sadjarstvu in vinogradništvu, ki imata svoje področje v Limanoših in na Plitvičkem vrhu. Pred leti so v Črncih zasadili manjšo površino z nizkodebelnimi drevesci. Plantažni nasad se jim spričo neugodne lege ni posebno obnesel, zato ga bodo v prihodnjih letih opustili. DOBRA ŽIVINA — MNOGO MLEKA Suša je lani najbolj prizadela poljedelce in živinorejce, ki prevladujejo na črnskem delovišču. Zmanjšala je pridelek žita za dobrih 25 odstotkov in krompirja za 60 odstotkov. Le oves je dal boljši pridelek. Veliko manj pa so pridelali sena in otave, zaradi česar je bila na posestvu zelo prizadeta živinoreja. Da bi omilili pomanjkanje krme, so v jeseni napolnili silose s koruznico, izkoristili druga razpoložljiva sredstva in tako stalež živine obdržali, pri kravah pa celo povečali. Tudi izpad mleka je malenkosten v primerjavi z nastalo škodo. Po načrtu bi morali namolsti 2400 kg mleka na eno kravo, v resnici pa je dala ena krava povprečno 2163 kg. Uspeh, ki je vreden pozornosti! Najbolj darežljiva je bila krava »Ada«, stara 10 let, ki je dala v 255 dneh kar 3020 kg mleka. Lani je dobila na živinorejski razstavi v Soboti prvo nagrado. Krava »Bradla«, stara 6 let, je v 280 dneh dala 3333 kg mleka, ki je vsebovalo 124 kg masti, od krave prvošnlce »Azije« so nadojili v 315 dneh 3176 kg mleka, ki je dalo 108 kg masti itd. Takih uspehov bi lahko našteli še več. Lanska suša je pustila tudi v proizvodnji mleka precejšnje posledice, ki pa spričo umne živinoreje niso preveč občutne. Na posestvu odgajajo priznano plemensko živino. Trenutno imajo v hlevu pet iz Avstrije in Švice uvoženih in dobro negovanih plemenjakov. Z njimi oplemenjujejo tudi krave zasebnih kmetov in tako pomagajo pri izboljševanju živinoreje v okolici. Imajo tudi več traktorjev in sodobnih kmetijskih strojev. Mehanizacija je v skladu z dejansko zmogljivostjo posestva. Minulo jesen so globoko preorali vse površine, na katerih bodo spomladi sejali. Stroje so pravočasno očistili, podmazali in jih spravili na varno mesto. Omembe vredni so tudi uspehi v drugih gospodarskih panogah, kot n. pr. v svinjereji, perutninanstvu, čebelarstvu. Vendar so tudi tu občutili posledice suše. Ko so uvedli gospodarski račun, so delavci še prihajali na delo in povečali svojo storilnost. Lani so opravili mnogo več dela kot v preteklih letih ko so morali najemati sezonske delavce. Število zaposlenih so celo zmanjšali. Delavski svet in upravni odbor sta se pri izvrševanju samoupravnih poslov bolje znašla in si nabrala novih izkušenj. Gospodarski uspehi na posestvu v Črncih dokazujejo, da je delovni kolektiv uspešno premagal posledice lanske suše. -jh. Dober obisk v križevski kmetijsko nadaljevalni šoli Tudi pri zimskem izobraževalnem delu so Križevčani med prvimi v okraju. Sprva se je vpisalo v kmetijsko nadaljevalno šolo 25 mladincev, ki so brez oklevanja poskušali srečo v šolskih klopeh. Že v prvih urah pouka pa so se tako navdušili, da so sami začeli agitirati za obisk pouka v tej šoli in so kmalu pridobili še 20 mladincev, ki so se jim pridružili. V šoli poučujejo splošne in strokovne predmete. Med predavatelji so tudi domači kmetijski strokovnjaki, ki vcepljajo mladini osnovno znanje za čimbolj uspešno delo v vinogradništvu, sadjarstvu, živinoreji in gozdarstvu. V semestralnih počitnicah tudi praktično preizkušajo svoje znanje. Najbolj se zanimajo za predavanja iz veterinarske stroke. Tudi odrasli ljudje so izrazili željo, da bi jih večkrat obiskal veterinarski strokovnjak in jih v poljudnih stvareh poučil, kako je treba zatirati živalske bolezni, krmiti in negovati živino. Pod okriljem šole pa so odprli tudi tečaj za mlade gospodinje in šivilje. Pouk v tečajih obiskuje 30 mladink. TUDI V INDIJI DELIJO ZEMLJO TISTIM, KI JO OBDELUJEJO V državi Uttar Pradesh v Indiji izvajajo agrarno reformo. To je najbolj obljudena indijska država in ima 63 milijonov prebivalcev. Med 10.000 vasi so razdelili 30 milijonov hektarov zemlje, ki je prej pripadala majhnemu številu veleposestnikov. Zdaj bo preživljala 12 milijonov družin. Ali vas tudi to zanima? V Ameriki (ZDA) so zaklali 21 let staro kravo, ki je imela 18 telet in je dala 89.191 litrov mleka s 4965 kg maščobe. Največ mleka je dala v 18 letu starosti: 6806 kg mleka s 374 kilogrami maščobe. Zaradi mehanizacije v kmetijstvu je v Združenih državah Amerike padlo število konj od 24 na 2 milijona komadov. To se je zgodilo v razdobju od 1915 do 1951 leta. Gotovo ste že slišali o penicilinu. Pred kratkim pa so znanstveniki napravili poizkus, kako vpliva penicilin na kaljivost semenja. Seme solate je v čisti vodi vzklilo v 18 urah. V raztopini penicilina pa ni vzklilo niti v 48 urah. Ko so raztopino zamenjali s čisto vodo, je seme zopet začelo kliti. Penicilin potemtakem ne uničuje semenja, pač pa zadržuje kaljenje. Tuji znanstveniki posvečajo veliko pozornost pravilni obdelavi zemlje in negi krompirjevih nasadov. Posajen krompir po desetih dneh na slepo osujejo. Kaj takega pri nas še ne delamo. Po desetih dneh, preden je krompir pognal, branajo na slepo z mrežnimi branami tako, da so krajši zobci obrnjeni navzdol. Po brananju krompir naglo požene. Tedaj ga ne smemo motiti v rasti. Ko že dobro ozeleni in se razraste, ga ponovno branajo z mrežno brano, toda sedaj tako, da so dolgi zobci obrnjeni navzdol Po 14 dneh ga okopljemo, ko pa zopet mine toliko časa, ga prvič osujemo; po potrebi ga po desetih dneh (če je vmes deževalo) še enkrat, t. j. drugič osujemo. Ne pozabite! Kjerkoli ste, povsod povejte ljudem o našem domačem časopisu. Stran 6 OBMURSKI TEDNIK M. Sobota, 30. januarja 1953 Zanimivosti doma in po svetu Naša industrija kmetijskih strojev Po drugi svetovni vojni smo podedovali le nekaj delavnic za kmetijske stroje. Privatne delavnice so bile v Osijeku, Petrovaradinu, Leskovcu in še kje. Po osvoboditvi so se iz leta v leto obnavljale in širile stare delavnice, rasle pa so tudi nove tovarne za izdelovanje kmetijskih strojev. Proizvodnja v teh je čedalje večja. Poleg izdelkov slovenskih tovarn v Mariboru in Lescah so znani kmetijski stroji tovarne »Zmaj« v Zemunu, »Pobede« v Novem Sadu, proizvodi kovinskega zavoda »Tito« v Skoplju in prve bosanske tovarne kmetijskih strojev v Tuzli. Stotine in tisoče strojev domače proizvodnje že obdelujejo njive zadružnih gospodarstev in zasebnih kmetov, postopno nadomeščajo vprežno živino in kmetovalcem lajšajo delo. Tisoče motornih črpalk iz tovarne »Jastrebac« v Nišu, iz zavoda »Tito« v Skoplju, iz tovarne »Aleksandar Rankovič na Reki že oskrbujejo z vodo razsežne predele po naši deželi. Pred tremi leti so začeli v Rakovici pri Beoragdu izdelovati prve domače traktorje tipa »Zadrugar«. Leta 1951 je ta tovarna izdelala 650 traktorjev, lani pa 50 do 60 mesečno. Hkrati pa montirajo v tovarni tudi italijanske traktorje »Ansaldo«. To so nedvomno veliki uspehi, ki jih je dosegla naša industrija kmetijskih strojev in orodja po osvoboditvi. Naj več j e naše tovarne kmetijskih strojev, hkrati pa tudi glavna središča, v katerih je osredotočena te vrste industri- ja, so Zemun, Osijek in Novi Sad. Vsaka izmed teh izdeluje posebne proizvode. Tovarna »Olt« v Osijeku proizvaja vse stroje za setev, žetvene stroje izdeluje »Pobeda« v Novem Sadu, mlatilnice in nekatere druge kmetijske stroje pa zemunska tovarna »Zadrugar«. Stroje teh tovarn, kakor tudi lastne proizvode, prodaja v Soboti trgovina tovarne poljedelskih strojev v Mariboru. Letna proizvodnja teh treh največjih tovarn kmetijskih strojev dosega nekaj tisoč raznovrstnega orodja. V njih je zaposlenih nad 3000 delavcev. Samo v zemunski tovarni »Zadrugar« dela nad 1400 delavcev. Razen drugega orodja je dala ta tovarna lansko leto našemu kmetijstvu 450 mlatilnic raznih velikosti. Tudi v Prekmurju jih že poznamo. Proizvaja tudi velike, 10-tonske mlatilnice. Vezalke snopov iz novosadske »Pobede« skoraj nič ne zaostajajo za izdelki slovitih italijanskih in avstrijskih tovarn. Dokaj izpopolnjeni so tudi že kosilni stroji, za katere se naši kmetovalci zelo zanimajo. Tovarna »Pobeda« izdela letno 500 do 700 večjih strojev in na tisoče manjšega orodja. Osiješki »Olt« proizvaja sejalnike za bombaž in druge kulture, kopače za krompir, najraznovrstnejše vprežne in druge pluge ter sploh orodja za kmečka gospodarstva. V proizvodnji plugov je dosegla znaten napredek. Njene izdelke že uporabljajo številna zadružna gospodarstva. Nekdanja delavnica v Leskovcu, ki je štela dobrih 20 delavcev, Je že zrasla v manjšo tovarno z okrog 150 delavci; imenovali so jo »Proleter«. Razen kultivatorjev proizvaja kopače za krompir, plug »Slon«, dvojne vprežne brane itd. Posebno pa je izpolnil proizvodnjo vprežnih plugov, tako da danes že lahko uspešno tekmujejo s tovarno »Olt« v Osijeku. Tudi »Proleter« izdela letno več sto traktorjev in velike množine raznega orodja. Že nekaj let dela tovarna kmetijskih strojev v Tuzli, ki je doslej proizvajala ročne mlatilnice, stiskalnice za seno, manjše trierje, vprežne pluge in podobno. Tri sto delavcev, zaposlenih v tej tovarni, izdela na leto nad 1000 strojev. Nekaj manjših strojev in kmetijskega orodja izdela tudi delavnica »Mitko Cecvo« v Stipu. Takšna je v glavnem industrija kmetijskih strojev in orodja v bratskih republikah. Ta industrijska panoga je še mlada, bori se še z vrsto tehničnih in organizacijskih problemov, a jih postopoma rešuje. V doglednem času pa se bo naša dežela uvrstila med države, ki proizvajajo vseh vrst kmetijske stroje in orodja. Lep načrt Ljudske univerze v Martjancih Množične organizacije v Martjancih so sklenile, naj bi v zimskem času imeli vsak četrtek predavanje v Ljudski univerzi, ki naj bi bilo zajeto iz znanosti, politike ali gospodarstva, kakor bi si publika želela. Doslej se je vršilo že dvoje predavanj. Ta predavanja pa bodo domači predavatelji prenesli tudi v ostale vasi občine. Domači predavatelji, kakor Ratkaj iz Andrej ec, Horvat iz Nemčavec, Emil Erniša iz Tešanovec bodo predavali po vaseh. Prebivalci Martjanc, ki imajo največje možnosti in priložnosti, so obljubili, da bodo na prihodnja predavanja prihajali v večjem številu, kakor so prišli na prva. TUDI PRI ORANJU SNEGA JE TRAKTOR ZAMENJAL KONJA Pretekli teden sta cestna uprava in podjetje »Obnova« v Ljutomeru preiskala traktorje znamke »Fiat« pri oranju snega. Poizkus se je dobro obnesel. Zapadli sneg so s traktorji že prvo noč odstranili s cest. Delo je bilo boljše opravljeno in je tudi za 50 odst. cenejše, da ne govorimo o prihranjenem času. Tako je tudi pri oranju snega stroj izpodrinil konja. Računajo, da bodo odslej to delo opravljali samo s traktorji. Z obiska turškega zunanjega ministra na Brionih Maršal Tito izroča g. Köprülüju darilo — dragocen kipec. Z leve na desno: g. Köprülü, dr. Smodlaka in maršal Tito. Koruza, ki uspešno prenaša sušo V institutu za oplemenjevanje in proizvodnjo rastlin v Zemun-polju so dobili s križanjem domače sorte koruze in neke ameriške sorte novo sorto koruze, ki uspešno prenaša sušo. Z raziskovanjem so sodelavci omenjenega instituta ugotovili, da so bili donosi koruze na naših njivah doslej majhni, tako glede možnosti same rastline kakor tudi glede naših podnebnih pogojev. Povprečni donos v najrodovitnejših letih se je gibal med 20 do 30 metrskimi stoti na hektar; po znanstvenih računih pa bi moral doseči najmanj 50 do 60 stotov. Zato so začeli skrbno proučevati biološke lastnosti raznih sort koruze, razen tega pa so raziskovali številne »hibride« (križance), ki so jih dobili iz Amerike s posredovanjem organizacije FAO. Na enakih površinah zemlje so gojili posamezne sorte koruze in križancev pod enakimi pogoji obdelave: sejali so jih ob stem času in v enakih presledkih, ob istem času so jih redčili in okopavali. Skrbno so opazovalni koruzo od kali do plodu, Da so dobili križanice, so umetno opraševali, tako da so ločili vršičke (moški organi rastline) in storže (ženski organi) in to prej, kot se je vršiček razcvel in preden se je koruza oklasila. Ko je storž začel cveteti, so prenesi nanj cvetni prah z vršičkov najboljših rastlin. S križanjem »nerodovitnih« se dobi »heterosls«. Na ta način so se izognili degeneraciji. Ker naši kmetovalci ne posvečajo dovolj pozornosti degeneraciji rastlin, tudi koruze, niso redki pojavi, da se najde na naših njivah 20 do 30 odstotkov jalovih rastlin, kar znatno vpliva na zmanjšanje donosa. Posebno skrb so v institutu posvečali sorti mešane koruze, odporne proti suši. To so delali tako, da so domače sorte križali z ameriško sorto, ki raste v suhih predelih Amerike. (»Arizona« je dobila ime po suši, ki Je značilna za to deželo). Sorta arizonske koruze se odlikuje s tem, da zelo dobro prenaša sušo. Ima globoke navpične korenine, znatno globje od naših sort. Pomanjkljivost te ameriške sorte za naše razmere pa je ta, da zelo pozno zori. Da bi se izognili tej pomanjkljivosti, so znanstveni delavci v institutu križali arizonsko koruzo z našimi sortami, ki zgodaj zore. Tako so dobili arizonske mešance. Nekatere izmed novih sort so zgodaj zorele, druge so bile odpornejše proti suši itd. Arizonska mešanka, ki so jo sejali letos, je dala zadovoljive rezultate. Steblo te koruze zraste v višino štirih metrov. Tudi v sušnem času ima bujne, nezasukane liste. Ta koruza je cvetela in se klasila ob največji suši. Zaradi globokih korenin Je bila rastlina močno pritrjena na zemljo, tako da je niti močan veter ni mogel podreti. Vzlic letošnji suši, toči in zmrzali je ta koruza zrasla in bogato obrodila. V mnogih primerih so tehtali koruzni storži 50 v nekaterih celo 80 dkg. Povprečni storži naših koruznih sort pa tehtajo po 35 dkg. Novi poiskusi pa še niso končani, ker traja tako delo več let. Zato naši kmetovalci ne bodo mogli dobiti novega semena vse dotlej, dokler znanstveniki ne bodo vzgojili sorte, ki bi imela vse dobre lastnosti: dobro rodnost, zgodnja zrelost in odpornost proti suši. Dobiti najrodovitnejše in najkvalitetnejše seme koruze, ki bo ustrezalo našim naravnim in podnebnim pogojem, je za naše kmetijstvo velikega pomena. Naši kmetje pa se bodo z novimi sortami koruze spet prepričali o moči znanosti. Sodobna Turčija Iz raznih povesti in zgodovine vemo, kako so pred več sto leti Turki plenili po naših krajih in grozili celo zapadni Evropi. To je daleč za nami, kajti zaradi nazadnjaških, roparskih idej se je moč turških sultanov in janičarjev začela krhati. Po prvi svetovni vojni pa je Turčija izvedla temeljito socialno reformo, ki je pometla vse stare, fevdalne, napačne nazore. Konec prve svetovne vojne, ko je Turčija skupno z Nemčijo in Avstro-Ogrsko bila poražena, je bil sultanski Istambul (Carigrad — glavno mesto, kjer je živel sultan) pripravljen strahopetno pristati na vse pogoje, ki so jih postavljali zmagovalci. Če bi se bil ta imperialistični načrt o delitvi Turčije uresničil, bi bila izgubila poleg vseh obrobnih, neturških dežel še dve tretjini Anatolije, popolnoma turške pokrajine. Leta 1919 je grška vojska že začela prodirati od Smirne v notranjost. Carigrad so zasedli Angleži, južnovzhodno Anatolijo Francozi, v vzhodnih pokrajinah so se dvignili Armenci in Kurdi. Vse se je dvignilo nad Turke, ki so bili notranje popolnoma onemogli in še divje razklani na kapitulantsko sultanovo strujo ter Kemalovo nacionalno. Toda Turčija je to izkušnjo, najtežjo v vsej svoji zgodovini, zmagovito prestala. Vojaško strta, gospodarsko in moralno uničena, se je pod mogočnim vodstvom Kemala paše znova dvignila. V strašno krvavem obračunu je zatrla armenske in kurdske vstaje, zapodila Grke v morje, izsilila hiter umik Angležev, Francozov in Italijanov ter dosegla še lozansko mirovno pogodbo, v kateri so nasprotniki sprejeli domala vse turške zahteve. Ta revolucija je pomedla s fevdalno zaostalostjo in uvedla za takratne razmere mnogo naprednejših koristnih reform. Ne more pa se njihova revolucija primerjati z našo ljudgko-demokratično; kajti Kemalova Turčija — čeprav je uvedla mnogo koristnih stvari za ljudi in napredek države, — se ni lotila izgradnje socializma kot mi. Kemal paša se je lotil globokih reform, s katerimi je iztrebil žilave, konservativne navade in zaostalost. Odpravil je apsolutno monarhijo, pregnal sultana, kmalu za tem pa še kalifa, islamskega papeža. Izvedel je ostro delitev cerkve od države, zamenjal staro versko pravo z modernimi evropskimi zakoniki, postavil temelje industrializaciji in sodobnejšemu kmetijstvu, prepovedal arabsko pisavo in fese, razgnal meniške redove in derviše, zapovedal risanje in zahodno glasbo, modeme plese in odpravil na najrazličnejših področjih velikansko reformatorsko delo Prestolnico je preložil iz pomehkuženega in intrigantskega Istambula v Ankaro, v osrčje rjavkastih in prašnih step, kjer je živelo bedno in zapuščeno prebivalstvo, toda zdravo jedro nove Turčije. V urade je uvedel jezik, ki ga je govorilo preprosto turško prebivalstvo in začel hud boj za čiščenje jezika od vseh tujih primesi. Kemal paša je pripeljal turško ljudstvo, kljub včasih naravnost divjemu odporu, ki so ga netili zlasti duhovniki s hujskanjem nevednežev proti »hudičevi« vladi v Ankari, iz temnega srednjega veka naravnost v 20. stoletje. Seveda so bile njegove reforme nujen pogoj za vsak nadaljnji napredek. V kratkem članku ni mogoče našteti vseh Kemalovih reform, saj jih je bilo toliko in bile so tako korenite, da so dobesedno preorale vse družbeno življenje zaostale Turčije. Do danes so se zakoreninile s tako močjo, da pomenijo sodobnemu Turku naravnost svetovni nazor. Od Kemala pa do danes se je moralo sicer to in ono prilagoditi spremenjenim razmeram in novim potrebam, toda osnovna smer je ostala ista, Kemal paša je odločno zavrnil vse napadalne in osvajalne načrte, ki naj bi razširili turško državo, kakor tudi idejo vodstva Turkov v islamskem svetu. Da je turško ljudstvo to idejo sprejelo, je pokazalo v drugi svetovni vojni, ko je Turčija ostala nevtralna. Če bi bila napadena, pa bi tudi Turki branili svojo domovino, kot so jo po prvi svetovni vojni. KOTIČEK ZA GOSPODINJE Ko pozimi peremo, se nam rado zgodi, da nam perilo pri sušenju zmrzne. Temu se lahko izognemo, če splahnemo perilo v slani vodi (na pet litrov vode pest soli). Perilo, ki ga dolgo nismo rabili, dobi čuden duh. Le-ta bo izginil, če perilo namočimo v vodi, v kateri se je kuhala limonina skorja. Beli fižol je treba kuhati na poseben način. Ko ga prvič prekuhamo, ga pokrijemo in odstavimo od ognja za celo uro. Nato odlijemo vodo in ga zalijemo z drugo vrelo vodo. Šele takrat ga kuhajmo tako dolgo, da se bo lupina odluščila. Tako kuhan fižol je mnogo laže prebavljiv. Posoda iz porcelana je veliko bolj trpežna, če jo enkrat na leto položimo v mrzlo vodo brez apnenca in nato polagoma segrevamo, kuhamo četrt ure in nato počasi ohladimo. Limona mora vedno imeti lepo rumeno skorjo. Če ima bele ali zelene pikice, skorje ne smemo uporabljati, medtem ko je sok popolnoma dober. V ZDA JE MED MILIJONARJI več Žena kot mož Iz neke statistike ameriškega časopisa »Ženski bankir« je razvidno, da je večji del ameriškega kapitala v ženskih rokah. Pred drugo svetovno vojno je bilo 55 odst, kapitala v ženskih rokah, medtem ko ga je danes že 70 odst. Razen tega imajo žene v rokah 62 odstotkov vseh nepremičnin in 57 odst. vseb bančnih dolgovanj. Statistika tudi navaja, kako je do tega prišlo. Mož umre v ZDA precej več kot žena in tako žene moževo podjetje podedujejo, posebno ker se bogati kapitalisti navadno poroče z veliko mlajšimi ženami. Če pa se bogati mož od žene loči, ji tudi mora plačati mastne vsote. Čevlji ki lahko ščitijo NOGO PRED ZMEČKANJEM V Londonu je sedem in pol ton težki avtobus šel prav počasi preko noge pešca, a noga ja ostala nepoškodovana. Človek je namreč imel na nogah posebne čevlje, ki so bili na koncu izdelani iz posebnega jekla. Namen tega Je bil pokazati, kako dobro lahko služijo taki čevlji v raznih industrijskih panogah proti nesrečam. V ČASU ENEGA LETA JE RODILA PET OTROK 27-letna Ivy Boume iz Bloxwicha v Angliji je rodila pet otrok v času enega leta. Najprej je 28. novembra 1951 rodila trojčke, potem pa 22. novembra 1952 še dvojčke. Že od prej pa ima štiri otroke. Jabolka, kaša, čebula in še kaj ... Nisem velik prijatelj jabolk, kadar jih je treba kupiti in če so povrhu še tako draga, kot so zadnji čas. Kljub temu si jih včasih zaželim. Saj jabolka niso noben luksus, temveč življenjska potreba, ker imajo mnogo vitaminov in drugih hranilnih snovi. Zadnjič sem si jih zaželel. Ne vem, če zaradi vitaminov ali zato, ker sem jih videl na trgu, ko sem prišel tam mimo. Vreme je bilo megleno, narahlo je pršilo. »Jih dež vsaj pere,« sem si mislili in stopil do tržnice. Hotel sem si ogledati, katera so lepša in okusnejša. Če že nekaj kupujem, hočem kupiti dobro. »Kupite jabolka! Poglejte, kako so lepa!« me je vabila ženska s polno košaro. »Poglejte si tale! Ni okusnejših kot so ta ...« mi je ponujal starejši moški zraven nje. Ustavil sem se. »Po čem pa jih imate?« »Samo 25 dinarjev kilogram. Pa pogletje, kako lo lepa; v nobeni trgovini ne dobite takih,« sta mi razlagala oba hkrati. Začudil sem se. »Po 25? V Mariboru pa jih prodajajo po 18.« »Kdo pa bo šel v Maribor po jabolka. Vožnja bi vaš stala mnogo več ...« Moral sem ji priznati, da je pametno izračunala, toda —: »Že, že — toda ali vaša jabolka niso zrasla tako na drevesu kot ona, ki jih prodajajo v Mariboru po 18 dinarjev?« »Pri nas jih zadruge odkupujejo po 18 dinarjev, kako jih naj potem mi prodajamo po 18. ko jih moramo pripeljati v mesto ...« Obrnil sem se, da bi šel. Jih bom rajši kupil v trgovini po 20 din. »Kupite jih, kupite! Ne bo vam žal...« Enako so mi nudili tudi drugi prodajalci, ko sem stopil mimo. Ko sem prišel mimo popoldne, je bilo na trgu še vedno mnogo jabolk. Takrat so jih ponujali že po 20 dinarjev. Ko sem rekel, da bi jih kupil polno košaro, če bi mi jih dali po 18 dinarjev, sem jih takoj dobil, »Za 18 dinarjev bi jih lahko prodali tudi doma,« sem rekel, ko mi jih je ženska nesla na dom. »Seveda, pa sem upala, da bom v mestu dobila nekaj več... Pa ni bilo sreče. Domov pa jih tudi nočem nesti, jih rajši prodam po 18.« * Snežilo je in veter je piskal okrog oglov. Ulice so bile skoraj prazne. Vsakdo se je najrajši držal hiše, če le ni imel nujnega opravka. Zavihal sem si ovratnik na zimskem plašču in kapo potisnil globoko na čelo, ko sem stopil na ulico. Zato nisem opazil ženske, ki mi je iz vežnih vrat klicala: »Kupite kašo, kupite kašo...?« Ni odnehala, dokler se nisem ozrl in nejevoljno, ker me je zaustavljala dejal: »Kdo pa bo v takem vremenu kupoval kašo in to še na ulici »Saj lahko stopite sem, v vežo,« mi je rekla in me vabila ter hvalila svojo kašo. Bila je že starejša in je imela precej kaše v vreči, Ker sem se že zaustavil, sem še vprašal za ceno. Ko mi je povedala, sem se moral začuditi. V trgovini je bila kaša cenejša. »Vidite, kakšno vreme je in mi moramo nositi kašo okrog...« se je opravičevala. »Že prav, toda tudi vi kupite tam, kjer dobite ceneje, če kaj rabite.« Ko sem šel naprej, sem srečal še dekle z vrečo kaše pod pazduhu in moškega, ki je pravkar stopil z neke veže z vrečo na rami. Oba sta mi prav pridno ponujala kašo. »Kupite čebulo, čebulo!« me je ustavljalo dekle z venci čebule čez roko. Hitel sem, ker je januarski mraz bil oster. Spotoma sem srečal še eno. Ko sem v gostilni čakal avtobus in gledal skozi okno se je na ulici ustavilo dekle s čebulo. Na tla je vrglo vrečo, na njo pa položilo čebulo. Začelo je stopicati sem in tja, ker jo je gotovo zeblo. Vabilo je vse mimoidoče ter jim ponujalo čebulo. Toda dobre pol ure, kolikor sem jo opazoval, ni prodala niti ene. »Kaj bom s to čebulo, saj vam je sedaj gotovo zmrznila, ko jo imate tako dolgo na tem mrazu,« jo je zavrnila neka mimoidoča ženska. NAMESTO KONCA O teh ljudeh, ki na trgu in na ulicah ponujajo svoje blago, sem razmišljal še večkrat pozneje. Ali jih k temu sili revščina? Minim, da ne, saj bi svoje pridelke: jabolka, čebulo, kašo in druge lahko prodali zadrugi ali nakupovalcem, ki kupujejo za trgovska podjetja, če domača zadruga ne bi odkupovala. Ali bi radi prodali dražje? Gotovo je to edini razlog, ki jih žene, da v dežju, snegu in mrazu nosijo svoje pridelke okrog in jih ponujajo. Toda pri tem se mnogokrat uštejejo, kot oni dan prodajalci jabolk, ko mi je žena prodala jabolka po taki ceni, kot bi jih lahko prodala domači zadrugi, ali oni prodajalci kaše v snegu, ki so se gotovo s svojo kašo vračali domov, če je niso hoteli dati ceneje; ali ona prodajalka čebule, ki jo je zaman ponujala. Morda ti ljudje niso zaslužili niti toliko, kolikor so imel stroškov, da so pršli v mesto, če so morali plačali vlak Tisti, ki se pripeljejo s kolesi, morajo ra- čunati tudi obrabo kolesa. In drugi stroški... Pa četudi včasih prodajo nekaj dražje, kot bi prodali domači zadrugi ali Odkupovalcem, se jim največ primerih ne izplača. V lepem vremenu morajo računati izgubo časa, ko bi lahko opravljali doma kako koristno delo. v slabem vremenu pa se premočijo in premrazijo, kar škoduje njihovemu zdravju. To pa v vsakem primeru zmanjša njihov dobiček, Če ga je kaj. Ne oporekam takim ljudem, zakaj prinašajo svoje pridelke v mesto, niti jim ne zamerim. Saj ima vsakdo pravico prodajati svoje pridelke po dnevni ceni. Več pa potrošniki ne plačajo, kajti vsakdo se zanima za dnevne cene, predno se odloči za nakup. Torej na nevednost potrošnikov ne morejo računati, čeprav bi nekateri prav na ta račun radi zaslužili. Danes niso več tisti časi, da bi potrošniki plačali tudi visoko pretirane cene, kmečki pridelki pa se lahko prodajo zadrugam in trgovskim nakupovalcem. Zato se tako prodajanje ne izplača. To pa morejo ugotoviti sami, če le malo računajo. Če pa bi se nekdo lotil takega načina prodajanja ali celo prekupčevanja zaradi revščine, pa si tudi ne bi mnogo pomagal, ker vsak dan ne bi zaslužil niti toliko, da bi se iz tistega lahko preživljal. Tak bi si že moral poiskati drugačno delo in zaposlitev. Jože K. M. Sobota, 30. januarja 1953 Stran 7 SOBOČANI! VELIKA MAŠKERADA v domu TVD Partizan v soboto, dne 14. februarja 1953.— Maske vabljene! Nagrade mask. Sezonskim delavcem ! Po novih predpisih o delovnih knjižicah je sklepanje delovnega razmerja brez nove delovne knjižice zabranjeno. Da v bližajoči se sezoni sezonski delavci ne bi imeli nepotrebnih težav pri sklepanju delovnega razmerja, je tajništvo Sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko pri OLO v M. Soboti določilo dneve, v katerih bo posredovalnica za delo izdajala nove delovne knjižice za sezonske delavce, za področje posameznih občin. Prijave se bodo izpolnjevale po sledečem vrstnem redu: 2. in 3. II. za območje ObLO Bodonci, 4. in 5. II. za območje ObLO G. Petrovci, 6. in 7. II. za območje ObLO Šalovci, 9. in 10. n. za območje ObLO Križevci, 11. in 12. II. za območje ObLO Beltinci, 13. in 14. II. za območje ObLO Turnišče, 16. in 17. II. za območje ObLO Črensovci, 18. in 19. II. za območje ObLO Polana, 20. in 21. II. za območje Mestne občine Lendava, 23. in 24. II. za območje ObLO Rogaševci, 25. in 26. II. za območje ObLO Kuzma in 27. in 28. II. za območje ObLO Grad. Za območja ostalih ljudskih odborov, kjer je malo sezonskih delavcev, nismo predvideli razporeda, ker delavstvo iz teh občin lahko dobi delovne knji- žice ob vsakem uradnem dnevu. Tisti delavci in uslužbenci, ki dosedaj še niso bili v delovnem razmerju, kakor tudi oni, ki so že bili v delovnem razmerju, a tega iz kakršnihkoli razlogov ne morejo dokazati z zato potrebnimi dokumenti in listin ne bodo mogli dobiti, bodo delovne knjižice takoj prejeli. Delavci, ki so že bili v delovnem razmerju in imajo potrebne listine o tem (staro delavsko knjižico ali potrdilo, izdano od podjetja), morajo vse to prinesti s seboj. S šolskim spričevalom se mora dokazati poleg delovne dobe tudi šolska izobrazba. Vsem delavcem se bodo v določenih dneh izpolnile prijave za izdajo delovne knjižice, knjižico pa bodo prejeli naknadno in sicer na dan, ki bo določen pri izpolnjevanju prijave. Za te mora posebna komisija za priznavanje delovne- ga staža pri tajništvu Sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko potrditi dokazano delovno dobo in izdati odločbo o tem, kar se bo upoštevalo za pokojnino. Delovna knjižica s potrebnimi tiskovinami stane 80 din in se plača ob izpolnitvi prijave. Sezonsko poljedelsko delo pred letom 1947 se ne priznava v delovni staž za pokojnino, razen, če je bila oseba na istem mestu najmanj dve leti brez presledka (delodajalec se je lahko menjal), zato naj kmetijski delavci ne obremenjujejo sodišč in ostalih organov z zasliševanjem prič, da bi na ta način dokazali delovno dobo, krajšo od dveh let. To velja za sezonsko delo v inozemstvu, bivše hlapce in služkinje pri kmetih. Sem spade tudi vrtnarstvo, čebelarstvo in živinoreja na deželi. Zaposlitve bivših hlapcev pri trgovcih, ki so bili pretežno zaposleni s prevažanjem raznega blaga in gospodinjskim pomočnicam pri gostilničarjih, ki so delale pretežno v kuhinjah, se taka zaposlitev šteje v delovni staž za pokojnino tako kot obrtnim in industrijskim delavcem. Tajništvo Sveta za ljudsko zdravje in socialno politiko OLO — M. Sobota Taki morajo biti ljudski odborniki Občinski ljudski odbor Črensovci si je izbral za svojega predsednika Jožefa Franca, ki je bil predsednik tudi pred volitvami. Odbor je zasedal že dvakrat in se seznanjal s problematiko svoje občine, V tem kratkem času po volitvah so odborniki pokazali mnogo volje in pripravljenosti za izpolnjevanje svojih odbornikih dolžnosti. Z osebnim obiskom vseh zaostankarjev v plačevanju davka so zmanjšali odstotek neplačanega davka od 27 na 8. Posebno uspešni so bili ti obiski pri obrtnikih, ki so bili neredni plačniki. Vsi odborniki so sodelovali tudi pri popisu živine. Posebno preizkušnjo za novi odbor je pomenila nedeljska seja, na kateri so razrezovali prvo akontacijo davka za letošnje leto na posamezne vasi. Znano je, da se je v občini Črensovci pri tem zgodila lani napaka. Vas Gornja Bistrica je imela razmeroma najvišji davek, ker so se odborniki prejšnjega ljudskega odbora zavzemali le vsak za svojo vas — seveda na škodo drugih. To napako je delno popravila elementarna nezgoda suša, ker na poljih ob Muri ni povzročila toliko škode, kar pa ne opravičuje slabega dela takratnega ljudskega odbora. Kazno je bilo, da so s takim načinom razrezovanja hoteli nadaljevati odborniki iz Dolnje Bistrice. Vendar pa je razrez narejen mnogo bolje, kot je bil lani. Večina odbornikov je odobravala nepristransko razdelitev davka in s tem dokazala moralno sposobnost odbornika v občini, ki združuje več vasi. Posebej pa so še sklenili, da od-bomiških funkcij ne bodo izrabljan v sebične namene in ne bodo stremeli za tem, da bi plačevali nižji davek kot ostali sovaščani, kar so nekateri bivši odborniki poizkušali. Tak začetek dela občinskega ljudskega odbora daje upanje, da bo novi odbor delal v korist vseh občanov in delil vsem enako pravico, brez ozira v kateri vasi živijo. S. Potrkajmo na drugo plat zvona! V zvezi s člankom pod naslovom »Previdnosti ni nikoli preveč«, objavljenem v tretji številki našega tednika, je naše uredništvo prejelo daljše pismo od prizadetega Martina Kolariča iz Obreža. Iz vsebine tega pisma se da razbrati, da je bila krava, ki jo je Kolarič prodal Petru Kaučiču pri Miklavžu, ob prodaji zdrava in da se je ver- jetno okužila z bacili tuberkuloze, ko je prišla v družbo Kaučičeve živine. Ta krava je bila last zadružne ekonomije Obrež in jo je Kolarič, kot upravnik tega gospodarstva, prodal zaradi tega, ker je bila preveč živa na paši. O tem, ali je bila krava ob prodaji zdrava ali ne, bo verjetno razsodilo ljudsko sodišče. Tovariš Kolarič je kriv le toliko, da kupcu ni pravočasno izročil živinskega potnega lista. Kakor pravi v svojem pismu, bi tudi to storil, če bi dobil potni list od Karla Modrinjaka iz Grab, ki je omenjeno kravo prodal ekonomiji Obrež en teden prej, ko je bila sklenjena kupčija med Kaučičem in Kolaričem. Ker pa potnega lista od prvega lastnika krave ni dobil, ga ni mogel dati Kaučiču. To pa je storil po preteku dveh in pol meseca, vendar je Kaučič potni list odklonil. V tem primeru tudi ne more biti govora o kaki goljufiji ali mešetarstvu, saj je tovariš Kolarič poznan v vsej okolici kot pošten človek, ki si je pridobil ugled med ljudstvom s požrtvovalnim delom v zadružnih in množičnih organizacijah. V svoji službi je pošten in vesten, zato se mu ne more očitati, da je v svojem poslovanju imel postranski zaslužek Tudi pri omenjeni kravi ni zaslužil niti dinarja, ki bi šel v njegov žep. 250 ljudi na predavanju Ljudske univerze v Lendavi Pretekli torek so imeli v Lendavi drugo predavanje Ljudske univerze. V dvorani hotela »Triglav« se je zbralo okrog 250 ljudi. Tov. Ivan Horvat, predsednik Okrajnega sodišča v Lendavi in ljudski poslanec Je predaval »O novem ustavnem zakonu«. V poldrugi uri trajajočem predavanju Je seznanil ljudi z ustavnimi zakoni zveznih in republiških organov oblasti. Živahna diskusija pa je razjasnila še vsa nejasna vprašanja. Na koncu je tov. Horvat spregovoril še o vtisih z zasedanja zvezne Ljudske skupščine in o izvolitvi tov. Tita za prvega predsednika republike. Ljudje so to pozdravili z navdušenim ploskanjem. -ec. IZ GASILSKIH DRUŠTEV Lendavski gasilci med najboljšimi v Prekmurju Na letni občni zbor Prostovoljnega gasilskega društva v Lendavi so prišli poleg aktivnih in podpornih članov tudi predstavniki množičnih organizacij, ljudske oblasti in Okrajne gasilske zveze v Soboti. Po svečani prisegi novih aktivnih članov društva so z enominutnim molkom počastili spomin dveh svojih članov, ki sta umrla v minulem letu. Iz poročil članov upravnega odbora društva so bili vidni precejšnji uspehi v lanskem letu. Gasilsko društvo v Lendavi ima staro tradicijo, vendar je to društvo zopet zaživelo v pravem pomenu šele pred dobrim letom, ko je razširilo in očistilo svoje vrste, poleg tega pa pridobilo okrog 150 podpornih članov. Lendavski gasilci so dobili za uspešno delo in strokovno izpopolnjevanje od Republiške zveze veliko priznanje v darilu gasilskega avtomobila, ki je bil prvi te vrste izdelan v Sloveniji. Vreden je preko tri milijone din. 35 članov društva je v minulem letu sodelovalo na gasilskem festivalu v Ljubljani, kjer je nastopila tudi folklorna skupina društva, ki si je z dobrim nastopom zaslužila prvo mesto in bila nagrajena. Lani je začelo društvo pripravljati gradnjo gasilskega in kulturnega doma, ki je v Lendavi nujno potreben. S pomočjo vseh članov in tudi nekaterih nečlanov je pripravilo že ves potreben gradbeni material. Društvu je pomagala tudi mestna občina in razne ustanove, ki so prispevala skupno 250.000 din. Na občnem zboru so dali gasilci priznanje tudi svojemu članu, tehničnemu vodji Andreju Schaffanserju, ki je kljub svojim 71. letom prispeval okrog 300 prostovoljnih, neplačanih ur za popravilo inventarja. S takim delom lendavski gasilci dokazujejo, da so gotovo med najboljšimi v Prekmurju. —ec. Šestdeseti občni zbor gasilcev Pred kratkim so se gasilci iz Kokorič zbrali na šestdeseti letni skupščini. Od 6. januarja 1893. leta, ko so vaščani obnovili društvo pod okriljem občine Logarevci, so gasilci opravili mnogo koristnega dela; kot člani prvega društva v Ščavniški dolini so z brizgalno gasili 111 požarov, večkrat pa so nastopili brez orodja in pomagali ostalim društvom. Gasilski dom, ki so ga postavili prvo leto po ustanovitvi društva, je že skoraj doslužil. Zato so tokrat sklenili, da bodo postavili nov dom. Upajo, da bodo to nalogo uspešno izvršili, seveda če bodo tudi ostali vaščani pokazali dobro voljo in pomagali svojim gasilcem. nik— ČRENSOVSKI GASILCI SE PRIPRAVLJAJO ZA DOGRADITEV DOMA Preteklo nedeljo so člani PGD v Črensovcih zborovali in se pogovorili o gradnji novega gasilskega doma. Lansko leto so v ta namen pripravili že prostor, ki pa v razvoju vasi ne bi popolnoma odgovarjal zahtevam močne gasilske enote. Zato so sprejeli predlog Okrajne gasilske zveze v Soboti, da bodo pripravljeno zemljišče zamenjali, ker manjka prostor za vaje. Brez primernega prostora pa se enota ne bi mogla strokovno usposabljati. Predsednik OLO tov. Franč Jože je obljubil, da bo sporazumno z odborom skušal iz agrarnega fonda dobiti primernejši prostor za novi gasilski dom. Na tem sektorju so črensovski gasilci na II. mestu, bili pa bi lahko na I., kakor so gasilci Dolnje Bistrice, če bi se strokovno teoretično in praktično vztrajnejše izpopolnjevali. Kdo naj gre v gasilsko podčastniško šolo Pri izbiranju kandidatov za gasilsko podčastniško šolo večkrat grešimo. Cesto se gasilski voditelji zadovoljijo s tem, da pošljejo v šolo člana ali članico, ki ima največ časa in ga najmanj pogrešajo. Le redkokdaj pa se vprašajo, ali bo tovariš, ki so ga poslali v šolo, lahko pridobljeno znanje prenašal na ostale gasilce v enoti, ali je razgledan in discipliniran, ali ima veselje do gasilske službe In naposled, ali je z delom In svojim vedenjem zaslužil, da bo nosil čin gasilskega podčastnika Nam ne sme biti vseeno, kdo bo mesec dni preživel v Šolskih klopeh Društvena vodstva naj pri izbiranju kandidatov trezno presodilo, koga bodo poslala v šolo. Prednost je treba dati tistim gasilcem, ki bodo zmožni opravljati naloge gasilskega podčastnika. Vedeti moramo, da stroške šolanja plačuje ljudska oblast, ki ima pravico zahtevati, da se bodo izdana sredstva rentirala v vestnejšem izvrševanju gasilske službe. To nas obvezuje, da pošiljamo v šole tiste tovariše ki nam bodo pozneje tudi nekaj koristili. Kandidatu, ki se vrne iz šole moramo pomagati, da bo lahko premagal začetne težave in se uvrstil med požrtvovalne voditelje V posameznih društvih se dogaja da jih poveljniki zviška gledalo in oviralo pri delu To ni na mestu! Takim tovarišem je treba pomagati, da bodo začeli samostojno delati in uresničevati svoje zamisli. Le tako lahko pričakujemo, da nam bo izšolani podčastnik mnogo koristil, da bo postal dober voditelj v svoji enoti in društvu. Kc. Na Cerkvenjaku je elektrika zamenjala petrolejko Pred dnevi je v Cerkvenjaku prvič zasvetila električna luč. Ta dogodek so vaščani in okoliški ljudje slavnostno proslavili. Obudili so spomine na tiste dni, ko so s skromnimi sredstvi začeli delati, ne da bi se ustrašili težav, ki so jim stale na poti do cilja. Vsi so pomagali, največ zaslug pa imajo komunisti, elektrifikacijski odbor, frontne in ostale množične organizacije. Precejšnjo pomoč so dobili tudi od okrajnega ljudskega odbora Maribor-okolica in domačega občinskega ljudskega odbora. Največ sredstev so seveda prispevali vaščani. V tej vasi so že lani odprli zadružni dom, ki je postal središče izobraževalnega in prosvetnega dela v okolišu. Ni skoraj nedelje, da ne bi bila v njem kaka kulturna prireditev Na zadnjedm slavju pa so v njem odprli tudi zadružno gostilno. Prebivalci Cerkvenjaka in okolice so hvaležni ljudski oblasti za vso pomoč, ki jih je vzpodbudila in pripeljala tako daleč, da so privabili znanilko napredka tudi v svoje — nekdaj zapostavljene vasi. V lendavski občini je nujno potreben rešilni avtomobil V nedeljo Je bil redni letni občni zbor Rdečega križa mesta Lendave. Na tem so ugotovili, da se je organizacija v minulem letu, precej razširila. Na področju občine ima 650 starejših in 1091 članov podmladka. Preteklo leto so opremili vasi Dolino, Čentibo, Dolgo vas in Mostje s skrinjicami za prvo pomoč in nosili. V diskusiji so največ razprav- ljali o nabavi rešilnega avtomobila. Ker je v Lendavi močno razvita industrija z mnogo delavstva, ni pa primernih prometnih zvez, je ta zelo potreben. Občni zbor je sklenil, da se bo odbor takoj zavzel za to zadevo. Pomoč je obljubil tudi predsednik Mestne občine Lendave. Sklenili so tudi, da bodo povečali število članov organizacije in da bodo priredili več predavanj za člane. —ec. Končno le na odru v Markovcih Mladinskemu aktivu v Markovcih je končno le uspelo, da Je z naštudiranima igrama »A kaj zdaj« in »Vsakemu svoje« lahko nastopil na odru v Markovcih. Oder si je postavil v učilnici tamkajšnje šole, ker prazna soba služi za skladišče. Po končani predstavi so mladinci učilnico očistili in uredili. Prebivalstvo je bilo zadovoljno z nastopom domačih fantov in deklet. Občni zbor sindikalne podružnice v tovarni „Mura“ V nedeljo Je bil letni občni zbor sindikalne podružnice tovarne perila Mura v Soboti. To je po številu najmočnejši delovni kolektiv v mestu, žal ne tudi po sindikalni razredni zavesti Udeležba je bila okrog 80-odstotna in se je zbralo okrog 220 članov. Kljub temu je na občnem zboru vladalo mrtvilo, tako da niti poročilo upravnega odbora niti diskusija niso pokazali pravega življenja in dela njihove sindikalne organizacije Kar se Je govorilo, je bilo v glavnem o uspehih in delu podjetja, a o najvažnejši nalogi sindikatov, o vzgoji in izobrazbi članstva pa je bilo izgovorjenih zelo malo besed in še tisto preveč splošno. Tudi o političnih dogajanjih zadnjih tednov, o našem ustavnem zakonu in o drugih spremembah ni bilo slišati niti besede. Zato bo novi upravni odbor, ki so ga na tem občnem zboru izvolili, moral resno razmišljati o izboljšanju dela. Gasilska objava Vodstva gasilskih društev, ki so za mesec februar prijavila kandidate za podčastniško šolo obveščamo da je Gasilska šola prejela zadostno število prijav in zaradi tega ne more sprejeti kandidatov v februarju, marveč jih bo sprejela v marcu. Do 5 februarja nam prijavite vse one kandidate, ki želijo obiskovati pouk v šoli od 1. do 31 marca t. 1. Poznejših prijav ne bomo upoštevali Ravnajte se po navodilih (Bilten štev. 1 od 16 septembra 1952). Dostavite nam prepis zapisnika s skupščine. Ali ste poravnal! naročnino za »Obmurski tednik« in »Gasilski vestnik«? Kako napreduje razprodaja srečk za gasilsko loterijo? Poveljniki, kdaj boste začeli s tečajem za izprašane gasilce? Seja upravnega odbora OGZ in štaba brigade bo 7. februarja t. 1. ob 15. uri v naši pisarni. Okrajna gasilska zveza Ljutomer. Državna posestva ! Kmetijske zadruge! Kmetovalci! Nudimo vam ŽGAN APNENI PRAH za apnjenje kislih zemljišč. Naš prah je zanesljivo in preizkušeno sredstvo! • KDOR APNI, DOSEŽE VEČJE HEKTARSKE PRIDELKE! • SUŠI SE IZOGNETE ČE SVOJO ZEMLJO APNITE! • APNJENJE JE NAJCENEJŠA INVESTICIJA! • APNENI PRAH JE NAJCENEJŠE GNOJILO! • APNENI PRAH PARALIZIRA GNITJE KROMPIRJA! • ZA PREVOZ APNENEGA PRAHU VELJA NAJNIŽJA ŽELEZNIŠKA TARIFA! • CENA REKLAMNA — TONA DIN 1500 fco. naložen vagon, naš industrijski tir. APNENIK „PEČOVNIK“ - CELJE Tel. štev. 26-02 in 27-02 Iščemo trgovska podjetja kot zastopnike! luč prižgal neki moški. Joco Je kar zaneslo za bližnji ogel. Srce mu je močno udarjalo. Presenečen se je sesedel na mrzlo zemljo. Kljuka na oknu je škrtnila. Joco je slišal globok moški glas: »Kaj je za vraga? Komu se je zmešalo? Pa ja ne straši?!« Sklonjen v dve gube je čepel in ni dal glasu od sebe. Toliko je že razumel to govorico po več letih bivanja v Sloveniji, da se je oni za oknom razjezil. Kmalu se je okno zaprlo z močnim treskom. Ker je poklical pri napačnem oknu, se je Joco udaril s pestjo po čelu. Počakal je, da je oni moški spet zaspal. Prej ko je znova potrkal, je Še enkrat pogledal, da se ne bi zmotil in poklical koga drugega. Katá je trdno spala. Utrujena je bila legla v posteljo. Podnevi so pulili na njivi korenje. Zelo so morali hiteti, da so bili do noči gotovi. Zvečer je še skuhala krmo za svinje. Pripraviti je morala tudi nov kotel za naslednji dan. Koline bodo kmalu. Rojs ni hotel zaklati mršave svinje. Pri kmetih je mnogo pomenilo, če je kdo zaklal debelo svinjo, saj je veljal za uglednega gospodarja. Nazadnje je le nekaj slišala. Uprasnila je vžigalico in pogledala po sobi. Včasih so ji hlapci položili poleno ali koruzni storž pod rjuho. Nič hudega sluteč se je vlegla in se nato zbudila, ker jo je tiščalo. Enkrat so ji položili v posteljo živega ježa, da je kriknila od strahu. Poredni so bili in so ji na vsakem koraku nagajali. Vžigalica je ugasnila, ropotanje ni ponehalo. Prisluhnila je. Ne, ni se motila. Nekdo je trkal na okno. Nobenega ni poznala, ki bi jo bil rad videl. Hotela je nalašč ostati v postelji, pa jo je kar samo dvignilo iz nje. Odgrnila je zakrpano odejo in se vsedla na rob postelje. Kaj, če jo je Anza prišel klicat? Že dolgo ga je rada videla, a ga ni mogla pritegniti k sebi. Priden je in njegove roke se ne ustrašijo nobenega dela. Morda je zdaj prišel in bi rad govoril z njo? Tla so škripala, ko je po prstih stopila k oknu. Ustavila se je in strmela v temo. Videla je roko, kako je trkala na okno in slišala sladke besede: »Katja moja, odpri!« Prijela je za kljuko in jo obrnila navzdol. Svež srak je začutila, ki ji je napolnil prsi. Zunaj je šepetalo: »Katá, Katá.« »Anza, si ti?« je tiho vprašala. »Evo me, jaz sem,« je odgovoril Joco in čutil, kako mu je prijetno plalo v sencih. Zdaj bom dosegel svoj cilj, si je dejal in pomolil glavo v okno. Katá je vedela takoj, da to ni Anza. Od strahu je kriknila: »Ti nisi Anza! Pusti me!« in skočila v posteljo, da so deske zaškripale. Joco se je njenega glasu tako prestrašil, da jo je jadrno ucvrl po hribu navzdol in je pozabil na vse besede, ki jih je imel pripravljene za Kato. Ona pa se je šele sedaj spomnila, da ji je Vinko ponujal za fanta podnarednika Joco. Pogumno je stopila k oknu, ea zaprla in se zahihitala: »E, Joco, pod nosom se obriši, Katá ni tako nora, da bi ti verjela.« Cmager se je enakomerno zibal po neizhojeni poti. Opiral se je na okleščeno palico. Brez nje ponoči ni šel več nikamor. Palica mu je služila za oporo pri hoji in mu vlila pogum. Ko je prvič tihotapil živino Čez mejo, je prestal dovolj strahu. Od takrat se na gole roke ni več zanesel. Je le bolje biti pripravljen na vse. Vinko ima revolver, on pa palico. Šli so spet v gosjem redu. Noč je bila temna, vendar ni deževalo. Jesen je bila v deželi in v nočeh je že zmrzovalo. Zemlja se ni udirala pod nogami in noge v čevljih so ostale Suhe. Cmager je pozabil na svojo obljubo, da ne bo več tihotapil. »Bom pač šel z vami, da se bomo laže pretolkli,« je odgovoril Anzi. »Tistih dve sto dinarjev se ni dolgo držalo. Z ženo sva nakupila moko, da je spekla kruh za otroke. Drugo sva porabila za sladkor in sol. Kupila sva tudi tobak za pipo. Pri trgovcu sva plačala dolg in stotaka sta izginila, ko da jih sploh nisva imela. Nič ni ostalo, da bi kupil Lizi ruto in ji ne bi bilo treba nositi več tiste raztrgane. Otrokov Pogreb — bog mu daj dobro — tudi ni bil zastonj,« se je pogovarjal s samim seboj. »Poslušaj me, Franc. Rajši ne hodi več. Nič ne veš, kje se ti bo kaj zgodilo,« je svarila Liza. Resda je žena kljub revščini hotela ostati poštena. Ko pa so otroci spet zaman prosili kruha, mu je rekla: »Idi v božjem imenu, da bo Vsaj mir v hiši. Samo glej, da boš srečno prišel domov. Ne pozabi na otroke!« Nocoj je že tretjič šel s tihotapci. Toliko kakor prvič potem ni zaslužil več. Zdaj je previdno gledal predse in vlekel na vrvi privezana vola. Fn par je vodil Miha, en par Pepe in en par Anza. Vinko je šel daleč spredaj. (Nadaljevanje sledi)