-----    27   -----
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 5. Rad bi napravil v svojem vinogradu brajde, in sicer od železnega drata. Mejaši mi pa odsvetujejo ter trdijo, da rosa od železa škoduje trsu. Ali je to res? (J. Pr. v Ž. na Štajarskem).
Odgovor: To ni res, železni drat prav nič ne škoduje trti, saj je na tisoči hektarov vinogradov, ki imajo vge trte privezane na drat, a ne na kole, pa vendar izvrstno uspevajo. Pač Vam pa ne priporočamo rabiti navadnega železnega drata, ker Vam takega rja v par letih uniči. Kupite si raje pocinjenega, ker Vam trpi več nego dvajset let in je le za spoznanje draži.
Vprašanje 6. Zajci so mi naredili letos strašno škodo. Sel sem k najemniku lova, da bi jih dal več postreiiti, ker on jih močno varuje in so se zato silno zaredili. Hotel sem se zarad škode z lepo ž njim pobotati, a on mi odgovori: Ne dam nič, po novi postavi se škoda, narejena po divjačini, nič ne odškoduje. Prosim Vas ra7Ja8nila. ali je to res in kaj mi je storiti? (L. Ž. v Dr. pri Ljubljani).
Odgovor: Je res in ni res; škodo mora tajemnik tudi še po novem znkonu povrniti, toda le z omejitvijo, ki je določena v § 4. zakona z dne 19. maja 1. 1889. o povračilu škod, storjenih po lovu in divjačini, ki veli: „. . . vendar ima (ustnik zemljišča) samo takrat pravico do povračila škode, katero naredi divjačina po sadnih, sočivnih ali umetnih vrtih, po drevesnicah in na posamič stoječih drevesih, kadar ne dokaže, da je škoda vsled tega nastopila, ker je odškodovanec opustil tiste na dotičnem kraji navadne priprave, s katerimi dober gospodar take stvari navaano zavaruje/ Ako ste drevje tako zavarovali, tedaj imate pravico do odškodnine, drugače pa ne. Letos je pa sneg visok, in gotovo se bode v mnogih krajih pripetilo, da bode zajec mlademu drevju vrhove in veje oglodal. Ker pa ni običajno in tudi ne gre vrha zavarovati, zatoraj, mora najemnik to škodo povrniti, naj si je bilo drevje zavarovano ali ne. Ako pa najemnik lova preveč goji divjačine, Vas pa varuje § 5. zakona z dne 22. avgusta 1. 1889. o prepovedanem lovskem času, ki slove : „Na kvaro zemlje-deljstva preobilno gojena divjačina se sme, ako bi po § 11. lovskega patenta z dne 28. februvarija 1886. 1. to ukazala politična oblastva, primerno zmanjšati tudi o prepovedanem času.*
Vprašanje 7. Pri nas je grajščina odstopila krjoetom pašnik, katerega smo si pred desetimi leti razdelili, a pasemo pa vendar skupno. Jaz sicer svoje živine uže pet let ne pasem, redim jo skozi celo leto v hlevu. Imam sedaj željo, da bi svoj del užival sam, ker bi rad en del kosil,   drugega   pa   pogozdil. Prosim sveta:   Ali
morem sosedom zabraniti pašo, ali je potrebno jo odkupiti ; ali zadostuje, če jo pogozdim, in ali je z do-tičnimi komisijami mnogo stroškov? (J  6. v K.)
Odgovor: V vseh teh rečeh nismo dovolj poučeni, morda nam kedo izmed naših čitateijev podrobno pove, kako je tako reč rešiti. Prosimo. Pogozditev zabrani pašo le tam, kjer je dotično mesto v katastru vpisano za gozd, ker je potem gozdna postava veljavna. Ako imajo sosedje pašno pravico, ne more se jim odvzeti, pač pa odkupiti ali zameniti. O tej reči Vam lahko da dobrih pojasnil gospod okrajni glavar. Sicer pa mora biti kaj pisanega, pod kakimi pogoji ste pred desetimi leti pašnik delili. Morda ni o skupni paši nič določenega v dotičnem pismu, in morebiti sosedje niti pravice nimajo pasti.
Vprašanje 8. Ali je vrh visokodebelnega drevja vsako leto obrezati in kedaj? (J. L. v J.)
Odgovor : Vrh visokodebelnemu drevju se obrezuje le toliko časa, to je 3 do 4 leta, da dobi pravo obliko in krepke veje, potem se pa pusti, in se mu vsako leto le nepotrebni les iztrebi. Ako bodete visokodebelno drevo kar vedno obrezavali, gnalo bode v les, sadu pa ne bodete nikdar videli.
Vprašanje .9. Ali je dajati čebelam po zimi piti? Naši čebelarji trdijo, da ni potreba. (P. L. v D.)
Odgovor: Ogromna večina in to najbolj slovečih čebelarjev je odločno proti temu, da se daje čebelam po zimi piti. Kaj pa menijo   gorenjski čebelarji o tem ?
Vprašanje 10. Kako je ravnati z rezanicami ameriških trt iz drugih krajev, da se ne zatrosijo z njimi trtne uši. (G. L. v K.)
Odgovor: Uvažanje trt iz okužnih okrajev je postavno zabraDJeno. Trte, ki so ali gotovo ali morebiti okužene, razkužijo se z žveplenim oglikom.