Poštnina plačana ▼ gotovini. Leto XVI., štev. 155 upravmstvo: Ljubljana. Knafljeva ulica S. — relefon fit. 8122, 3123, 3124. 3125, 8126. Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon fit. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon fit. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Ljubljana, torek, 9. julija 1935 Inseratm oddelek: LJubljana, Selen-burgova tU. 4. - Tet 8492. 2492. Podružnica Maribor: Gosposka oUca 8C IL — Telefon fit 2455. Podružnica Celje: Kocenova uttca fit. 2. — Telefon fit- 190. tiačunl pri poet. ček. zavodih: Ljubljana fit. 11-842, Praga čisto 7&080, VVien St 105.241. Rusija na preokretu Odkar je bdi med Rusik> in Japonsko dosežen sporazum v kočljivem vprašanju vshodnosibirske železnice in je le-ta potom nakupa prešla formalno v posest Mandžurije, se je ozračje na Daljnem vzhodu bistveno razčistilo. Vprašanje te železniške zveze sicer gotovo ni bilo edino interesno križanje obeh velesil, predstavljalo pa je vendar nenosredrm in najbolj vidni vzrok napetosti, ki se je stopnjevala že do nevarnosti neposrednega izbruha vojnah sovražnosti. Danes izgleda, da je bila pomirljiva solucija obema strankama dobrodošla, kajti ne samo sovjetska vlada, mavec tudi Japonska ni bila trenotno niti politično niti gospodarsko v takem položaju, da bi mogla z lahkim srcem riskirati konflagracijo, katere obseg in posledice bi utegnile biti ne-dogledne. Vidi se to iz skoro presenetljivega obrata v medseboienem razmerju nedav nih sovražnic, ki nista samo opustili poprejšnje neredke obmejne motnje in incidente, marveč se celo pripravljata na obnovo trgovskih zvez. V atmosferi te pomiri javosti se je nedavno rešilo vprašanje ribiške konvencije in tridii grozeči spor v zadevi Sahalina je za enkrat vsaj odgoden. Japonski imperializem si išče novih smeri, kjer ne srečava tako močnega odpora, in je s svojimi mongolsko—kitajskimi načrti zaposlen in vezan predvidoma za daljšo dobo. Razbremenitvi na azijskem vzhodu se je za sovjetsko Rusijo pridružilo še izboljšanje zunanjepolitičnega položaja na evropskem kontinentu. Varnostni aranžmani s Francijo in Češkoslovaško so za sovjetsko zunanjo politiko nad vse važna pridobitev in neobičajno prijateljski sprejem ki sta ga bila deležna Laval iin za njim Beneš ▼ Moskvi, ni bil samo akt diplomatske kur-toazije. nego izraz utemeljenega zadoščenja na doseženem uspehu. Rusija se je dvignila iz politične in momalne osamelo«^' v katero sta je pri tirala doktrina in partijska dogmatika. Zda se, da te izkušnje raso ostale brez posledic tudi na notranjepolitične razmere v Sovjetski uniji. Gotovo je močno pretirano, če se marsikje v inozemstvu govori o likvidaciji boljševiškega režima ali celo o osnovnih s preme b a h v programskih smernicah. Stalin, na čegar ime se navezujejo raajraznovrstnejše kombinacije, menda ni nož. ki Ki na ljubo trenotnim učinkom na javno mnenje odstop-al od vodi'"" lir-^e Id mu je bila smernica v vsem težkem življenju Pač pa izgleda, da vodi račun o naravnem razvoju mišljenja mas in se ne oklepa krčevito ljeninovskega doktrinar-Btva> kjer so ga prehiteli čas in življenske nujnosti. Iz skrbi za ohranitev in zakore-ninjenje sistema, ki ga je ustvarila socialna revolucija, se je povsem naravno razvil pojm nekega novega domovinskega čuta, ki spoznava potrebo domovinske obrambe. Temu pojmu povsem odgovarja izjava o upravičenosti in potrebi francoske vojske pripravljenosti in varnostne politike, izjava ki ie vzbudila v mednarodnem svetu toliko pozornosti in še več razočaranja v skrajni francoski levici. S konsolidacijo domačih razmer je v mladi generaci ji, ki časov krvave domače vojne ni sama preživela, vzrastel nov- patriotizem. Ali je pa dovoljeno govoriti o postopni obnovi nacionalizma v Rusiji, ie vprašan ie. ki bi ga bilo danes še prezgodaj reševati. Globlje sega kakor se zdi, zapuščanje teze o vsemogočnosti tehnike, načelo, ki je postavljalo stroi nad človeka. Te^rv-Vtp-mu razvoju so se brez pomisleka doprina-šale žrtve cele generacije. V komunističnem poenotenju je osebnost izgubila vsako veljavo. Individualisti, »specialisti«, »kula-fci« so bila za staro gardo Ljeninovo škodljivci. če nc naravnost »protiTevolucionar-ni«r. Kaj- je segalo preko povprečja je zapadlo nivelizacijd, ki se je izvajala brez usmiljenja z vsemi sankcijami revolucijske policije in justice. Naravno je. da je tetošnfi Sfraiftnov govor o vrednosti človeka učinkoval kakor senzacija. Beseda, da je od vseh zakladov kar jih ima svet, najdragocenejši kapital človek, je šla od ust do ust. Sovjetski diktator pa je šel še dalje. Prebil je partijski okvir, ki je dolga leta ločil vladajočo stran ko kot nositeljico vseh pravic od ostalih —brezpravnih— mas. Ob priliki majniške vojaške parade je presenetil poslušalce z govorom o »izven stran kini h«- boljševikih, ki formalno ne pripadajo komunistični stranki, vendar pa ji dajejo v vsej zvestobi na razpolago vse svoje moči.« Nadaljeval je. da mnogi izmed prh morda tn niso silili v stranko, ker niso hoteli veljati za k on junk turiste. Med stranko in njimi ne sme biti več razločka. — Priznanje enakopravnosti človeku brez oznra na partijsko pripadnost za sedaj še ni vzrastlo preko besede, toda beseda ?e izšla iz ust moža, čigar volja vlada danes vso ogromno državo .Naravno je, da so se dosedrt.nii nosnici vseh p-nVle^vev im dok-trmarH Ljeninove šole čutili po možnosti novega kurza prizadete. V tem notranjem konfliktu je najbrže iskati vzroka za obračunavanja v vodstvu stranke in njenih ustanov, za vesti, ki poročajo o razpustu združenja starih revolucionarnih bojevnikov o notranjem čiščenju in o aretaciiah oseb. katerih imena smo srečevali v zvezi z najpomembnejšimi funkciiami. Težko je ustvariti si točno in pravilno sodbo, kaiti sovjetska Rusiia je vkljub vsemu približanju za Evropo vedno še daleč in težko razumljiva 'N-T; 1<->"i: kje je meja med ideinim preokretom in osebnimi interesi. Znamenja pa ka?e;o da se pripravlja po zunanjepolitični pre-orientaciji tudi v ruski notranjosti nova doba, ki nj treba, da je ravno prelom z boliševiško tradicijo, ki pa vendar utegne voditi v ustaljenost in preko nje v norma-izacijo m dct podvig. PRVO BOJNO GLASOVANJE V NARODNI SKUPŠČINI Napeto pričakovanje današnjih v olitev v skupščinske odbore — Formiranje poslanskih klubov — Akcije za obnovo starih strank Beograd, 8. julija, č. Za jutrišnjo sejo Narodne skupščine vlada veliko zanimanje. Pri volitvah v stalne skupščinske odbore (finančni, administrativni, imunitetni in odbor za prošnje in pritožbe) se bodo pomerile moči g. dr. Stojadinoviča in g. Jevtiča. Akcija za ustanovitev vladinega poslanskega kluba je zaključena. Do sedaj so prijavljeni v klub 203 poslanci. Računa sc pa. da se jiih bo jutri priglasilo še okrog 20. Izmed poslancev dravske banovine se jih je prijavilo 21, med njimi vsi dovčerajšnri najvnetejši pristaši Jevtiča, odnosno dr. Marušiča. Prijave niso podpisali poslanci Mohorič, Pre-koršek, dr. Fuks, Lukačič, Rajko Turk in dr. Novaoan. Poslanec dr. Novačan je definitivno prijavil svoj vstop v Jevtičev klub. Vlada se je odločila, da svoiemu klubu ne da izrazito političnega obeležja v samem imenu in se bo torei njen klub imenoval «Klub skupščinske večine«. Za predsednika bo izvoljen znani radikalski prvak Stevan Jankovi č, poleg njega bosta dva podpredsednika ter po trije tajniki in blagainiki. Med vodilnimi poslanci kluba in vlado so st danes ves dan vršila posvetovanja o kandidaturah za skupščinske odbore. Izmed slovenskih poslancev bodo kandidirali v posamezne odbore gg. dr. Lovrenčič. dT.Veble in T"nžekovič v finančni odbor. Miha Rren-čič in dr. Klqr v administrativni odbor doktor Janeič in dr. Šemmv v imunitetni. Benko in Pleskovič na v odbor za prošnje in pritožbe. Tudi med prijatelji g. Jevtiča ie danes zelo živo gib?nie. Videti je bilo. da so se zemljor 'niki odločili, ustanoviti svoj klub, pr. so si menda premislili. Zvečer ie g. Jev-tič sklical seio katere se ie ti deleži lo- do 40 poslancev. M^d niimi ie bilo p^cei opazovalcev. K1"b bo za jutrišnie volitve r ^stavil svoi.i listo, ki m*'""1 0 r^'0 več »lasov, kakor ?te'e g. Je vtič danes pri-i"'_:Iiev. Pri t-^kih prilikah se namreč 'o dogaia, da poslanci, ki niso motrln dobiti za-h^vanetff! mesta na verirtcVi listi, frfasuieio ff»Ia«ow»-nip ie farno) ra profivno Vs+o. Od r>os1«nrev n«+<»T v klubu gospoda Jevtiča samo dr. Novačan Je vtiče v klub bo v Narodni skupščini zavzel strogo opozicijsko stališče. Baje bo pričel tudi akcijo za ustanovitev nove stranke, kakor je bila med gg. Jevtičem, Marušičem, Kojičem in Jankovičem že za časa prejšnje vlad? dogovorjena. Velik del poslancev, ki se niso vpisali v klub vi a dime večine, izjavlja, da 8 tem nikakor ne namerava podpreti opozicije Jevtičevega kluba, temveč da ostaja za sedaj na stališču stroge objektivnosti, ki jim daje svobodo pozitivne kritike, a tudi omogoča, da bodo glasovali za vsak koristen predlog kralj, vlade. Med poslanci, ki so člani JNS, se vodi akcija za ustanovitev posebnega skupščinskega kluba JNS. Kaže, da je ta akcija olajšana zaradi interpretacije, da vladin klub nima izrazito političnega obeležja. Koliko bo ta akcija uspela, se danes še ne da reči. Obnova radikane stranke Glavni odbor bivše radikalne stranke je pričel z odločno akcijo za obnovo radikalne stranke ter ie že razposlal zaupnikom širom države okrožnice, naj zopet zbirajo stare pristaše. Sestavlja se načrt, da se skličejo povsod konference za ustanovitev radikalne stranke. Javna akoiia je pričela s konferenco, ki jo je sklical v soboto v Sarajevu bivši minister dr. Laza Markovič in na kateri ie govoril kot zastopnik predsednika Ace Stainojeviča in glavnega odbora. Doktor Markovič je najprej podčrtal historično vlooo radikalne stranke v nekdanji Srbiji, obžaluioč. da stranka v Jugoslaviji ' mogla očuvati svojega nekdan iega dominantnega položni*, ker bi b;1e mnoge stvari v tem primeru pravilneie rešile. Na žalost so Mi Srbi od z edin'en ia sem nreveč razde! leni i" zaradi medsebojne borbe so se morali odlagati aktualni problemi. Sedai 'e treba delo obnoviti in to se bo 7<*oo7?{,?isk'h skunin. Stališče dr. Mačka Preko nedelje so se v raznih krajih vr.ili «hodi, ki so jih napovedali poedini politični delavci iz vrst Mačkove stranke, od-"i^io SDK. Taki shodi so bili v Slavonskem Brodu. Rumi in v Daruvaru. Govorniki so govorili iako ostro in je v Daruvaru moral sresVi načelnik intervenirati. Omž ti pa ie. da ožii priiatelii dr Marka na shode ne hodiio. Nrotno ?e dr. M«ičeV izdal odredbo. da Hrvatska seliarka stranka «hodov ne nrireia. wker si ie hrvatski narod tako glede sodbe o sedaniem režimu kakor glede svonh 7-ah te v na jasnem in ne potrebuje nobenih zborovanj.* »sfer reži Prepovedano je vsako Sofija, 8. julija d. Bolgarski kralj Boris je včeraj podpisal zakon o razpustu vseh političnih strank v Bolgariji Službene novine so ta zakon že objavile ter je z današnjim dnem stopil v veljavo. Odredbe novega zakona so zelo stroge in onemogočajo vsako ustanavljanje kakršnekoli politične organizacije. Med drugim določa člen 5. tega zakona, da se prepoveduje vsaka politična akcija, kakor so zborovanja, privatna ali javna posvetovanja, ustmene ali pismene agita- politično »dejstvovanje cije. Najstrožje so zabranjena kolektivna vabila k sodelovanju v svrho ohranitve bivših političnih strank ali tudi le strankarsko političnega duha Člen 6. odreja, da ne sme nihče ne formalno, ne dejansko pristopiti h kaki politični stranki ali organizaciji. Civilnim osebam je prepovedano organiziranje skupin in krožkov v vojski ali policiji. Člen 8. določa tudi razpustitev vseh zadrug, društev in ustanov, ki so jih finančno podpirale posamezne stranke. ivalstvo Za povratek Habsburžanov se v glavnem zavzemajo bivši oficirji in plemstvo — Prebivalstvo se upira nameram vlade Dunaj, 8. jtrlija. r. Akcija vlade za povratek Habsburžanov je izzvala v širokih plasteh avstrijskega prebivalstva veliko nerazpoloženje. Propaganda za povratek Habsburžanov se vzdržuje z umetnimi sredstvi in bi bala brezpomembna, če bi prišlo v Avstriji do ljudskega glasovanja, ki bi moglo svobodno odločati o tem vprašanju". Za povratek Habsburžanov se zavzemajo predvsem aristokratski krogi in kader bivših avstroogrskih oficirjev, ki morda upajo, da bi po obnovi monarhije napočiil za nje zopet »dobri, stari časi«. Mnogo večje razburjenje pa povzroča sklep vlade glede povrnitve imetja Habs-buržanom. Svoiečasna republikanska vlada je po prevratu zaplenila vse javno in privatno premoženje bivše dinastije na korist drža/ve ter ga, v kolikor ne obstoja v raznih zgodovinskih in znanstvenih zbirkah, namenila za razne socialne svrhe. Glavni del tega premoženja je prevzelJnva.lidski fond ter je to premoženje služilo za vzdrževanje številnih invalidov, vdov in sirot izza svetovne vojne. Vse to premoženje naj bi se sedaj zopet odvzel temu humanemu namenu in vrnilo Habsburžanom. vrh tega na se hoče Avstrija obvezati, da bo plačevala članom bivše dinastije še letno anaaiažo v znesku 1.2 milijona šilingov (10 milijonov dinarjev). Doerovor, ki ga je v imenu vlade sklenil državni podtajnik ministrstva pravde, dr. Kanvinskv s Habsburžani. pa po vrhu še določa, da bo Avstrija plačala Habsburžanom od^odnino za vse ono imetje, ki ga iz kakršnegakoli razloga ne more več vrniti, kakor tudi odškod- | nJno sa na leta, ko HahBhnržanf niso mogli svobodno razpolagati s svojim nekdanjim imetjem. Koliko bo znašala ta odškodnina, še ni znano, ker vlada skrbno skriva te podatke, govori pa se, da gre za več sto milijonov šilingov, ki naj bi se izplačali v razmeroma kratki dobi. Avstrija, ki je vsa povojna letr živela tako rekoč na tuj račun in krila svoie redne izdatke z mednarodnimi posojili, ki jih vse do danes še ni vrnila, se hoče torej na ljubo Habsburžanom vreči v nove dolgove, kojih breme bo seveda moralo nositi prebivalstvo. Ne glede na politično ooredelitev je večina avstrijskega prebivalstva proti tem transakcijam in nihče ne dvomi, da bi ddfcivela Schuschnisrgova vlada popoln poraz, če bi dopustila, da se o tem vprašanju svobodno glasuje. Avstrijska javnost nima možnosti in prilike, da bi izrazila svoje mnenje in svoj protest proti naklepom vlade. Zato se tem bolj zanaša na inozemstvo in upa. da bodo zlasti države Male anitante, ki je odločno oroti povratku Habsburžanov, preprečile te nakane. Zanimivo je, da ie Mala f.ntanta nairesnejša ovira za nakleoe vlade. Bivša cesarica Žita sama n z Ap^iio rvrido-bila znova velik 1'^e-d v mednarodnem fftfetu. je zelo v neprilog načrtom avstrijske vlade. Revizija španske ustave Madrid, 8. julija. AA. Danes so v parlamentu prečkali načrt izpremembe španske usave od decembra 1931. Parlament je odredil, da sc izvoli poseben odbor 21 članov, ki naj prouči ta načrt in pripravi poročilo o njem do jesenskega zasedanja. Zmerni desničarji navdušeno pozdravljajo načrt revizije ustave. Republikanski levičarji so pa mnenja, da bi tudi izpremenjena ustava morala ohraniti izraziti republikanski značaj. Krepka monarhistična skupina izjavlja, da je odveč vsak? izprememba ustave, ka ne bi že zdaj računala z vrnitvijo prejšnje oblike vladavine. Odgovor brez odgovora Savez grafičnih radnika, podružnica Ljubljana, je razposlal listom neka »pojasnila« k sporu tisiarniških stavcev 8 tiskarji. Pojasnila naj bodo nekak odgovor na naše članke o tem predmetu. V stvari eo pamflet najnižje vrste, o katerega lažeh in klevetah bodo njegovi avtorji, odnosno odgovorna faktorji imeli priliko razpravljati na drugem mestu. Mi smo pojasnilo prek ae no dobili, da bi mogli že danes obširno nanj reagirati. Ponovno in s poudarkom naj le ugotovimo, da se pojasnilo skrbno ogiblje jedra celega konflikta. Ono sicer na dolgo in široko razklada spor Saveza grafičnih radnika z Društvom tiskarnarjev, odnosno e slovenskimi tiskarnami, a se niti ne dotakne vprašanja, zakaj je 19. junija bila organizirana sistematična sabotaža za uničenje »Jutra« in »Slovenskega Naroda«. S kakšnimi argumenti gospodje od Saveza operirajo o tem, naj služi kot dokaz njihova kleveta, »da ee smatra v Narodni tiskarni mezda od 3 dinarjev na uro kot primerna delavska mezda za stavce«. Nadalje očitek, da je Nar. tiskarna podpirala grafične delavce, ki so bili brez dela in kruha, ker se gotovi gospodi pri Savezu niso dopadali. In končno še, da pišejo, kakor da bi bila Narodna tiskarna svoje delavstvo vrgla na cesto, dočim je bilo brez izjeme tudi še po tem, ko je proti vsaki obveznosti odklonilo staviti in tiskati »Jutro« še skoraj ves prošli teden na plačanem dopustu, vise do dneva, ko je poziv za zopetni nastop dela ostal brezuspešen. Zanimivo je tudi to, da so gospodje od Saveza napram Narodni tiskarni glede tarifne pogodhe vztrajali na vsaki pičici, dočim že tedan dni puščajo vse grafično delavstvo v Ljubljani, da dela brez pogodbe, odnosno na osnovi enostransko od tiskarnarjev predpisanih pobojev. če je balo še kaj potrebno v dokaz, da z današnjim vodstvom Saveza v Ljubljani ni mogoč noben razgovor, potem ga je dal ta klevetaiški pamflet. Gospodje pa naj bodo le brez skrbi. V Narodni tiskarni delavstvo nikoli ni bilo in tudi nikoli ne bo eksploatacijski Objekt. Narodna tiskarna bo svojo interno organizacijo uredila na osnovi stalnega nameščenja, ki zagotavlja delavcu stabilnost dela in dostojnih, prejemkov ter ustvarja solidarnost interesov. Edino opravičilo, ki ga imamo za farno-zno »pojasnilo«, je ta, da so gospodom nekoliko popustili živci, ko čujejo mimo brnenje naših strojev in gledajo, kako se »Jutro« vsak dam ob svoji uri. točno pojavlja na ulici. Minister Živkovič v Rogaški Slatini Zagreb, 8. julija, n. Z brzovlakom je prispel davi v Zagreb vojni minister general Peter živkovič. Iz Zagreba je z avtomobilom nadaljeval potovanje v Rogaško Slatino, kjer ostane 14 dni na odmoru. Neurath v Budimpešti Budimpešta, 8. julija, č. »Pesti. Naplo« poroča, da pride v kratkem v Budimpešto nemški zunanji minister Neurath. Povrnil bo obisk madžarskemu zunanjemu ministru Kanyji, ki je bol spomladi v Berlinu. Obisk nemškega zunanjega ministra je pričakovati koncem tega meseca Poskusen atentat na generala Kondltisa Ob prihodu v Italijo so ga nameravali napasti pristaši Venizelosa - Policija je atentat pravočasno preprečila Rim, 8. julija AA. Semkaj je prispel grški vojni minister general Kondilis. V Rimu bo gost nacionalnega združenja italijanskih vojnih dobrovoljcev, katerih častmi član je. Obisk iima uradnega značaja. Atene, 8. julija. A A List »Vradnni« poroča iz poučenega vira, da je bil na itar lijanskem ozemlju pripravljen atentat na podpredsednika grške vlade in manristra vojske generala Kondilisa, ki je danes prispel v Rim. Atentat bi moral biti v Brin-disiju ob prihodu generala Kondilisa. Ko je italijanska policija zvedela za te priprave, je o tem takoj obvestila grškega poslanika v Rimu. Italijanska policija pa ni mogla dognati, ali so organizatorji atentate bivši vemzelistični oficirji, ki so po marčni revolucij1 ali pa je atentat pripravila organizacija republikanske obrambe. Grška policija j« uvedla obsežno preiskavo, da ugotovi aH so v zadnjem času neke sumljive osebnosti zapustile Grčijo. Pariz, 8. julija. AA. Po Havasovem poročilu iz Rima se je general Kondilis danes popoldne sestal z italijanskim podtaj-nikom Suvichem. Jutri ga bo sprejel Mus-solini. General Kondilis bo v Rimu proučil vprašanje vzpostavitve monarhije na Grškem. Obenem pa se bo razgovarjal tudi o perečih mednarodnih vprašanjih. — »Temps« priobčuje s svoje strani poročilo iz Rima. ki pravi, da so v Italiji naklonjeni obnovi gTŠke monarhije, ker je Ita- pobegnili v inozemstvo. | ^ sama gk>boko monarhistična. Poplava na Eitalskem V osrčju Kitajske so poplavljeni ogromni kompleksi Milijonom grozi lakota London, 8. julija AA. Skoro vsa srednja Kitajska je v nevarnosti poplav, ker je reka Jangtse podrla nasipe. Voda je dosegla že nevarno višino. 20.000 kulijev z vso naglico popravlja nasipe pri Vu-veju. Če bi voda podrla te nasipe, bi to pomenilo popolno propast krajev okoli Vučanga, pa tudi za Hankov sam. Velikanski kompleksi polj so pod vodo. Vsa žetev je uničena. Prebivalci so "U rešili golo življenje. V srednji Kitajski se že boje lakote. Prebivalstvo prosi na vse fiteani pomoči. Stanje s poplavljeni po- krajini Popeju se je zaradi novega hudega deževja hudo poslabšalo. V mestu Icambu je več tisoč hiš pod vodo. Sodijo, da je poplava zahtevala tudi mnogo človeških žrtev, koliko, se ta trenutek ne da še presoditi. V Hankovu je povoden j dosegla tudi evropsko naselbino. Hankov, 8. julija, w. Poplave na centralnem Kitajskem zavzemajo vedno večji obseg. Velikanska polja ob gornjem toku reke so poplavljena, letina ;"e uni-čenr Problemi češkoslovaške Jr notranje politike Po zaključku prvega zasedanja novega parlamenta — Kaj bo z razširjenjem vladine koalicije — Dvolična Hen-leinova politika — Težka borba čeških „graničarjev" Praga, 6. julija. Prvo zasedanje novoizvoljenega češkoslovaškega parlamenta je poteklo v najlepšem miru. Debata o vladni izjavi, ki je bila glavna točka tega zasedanja, se je držala na dostojanstveni višini; odmevov komaj končane ostre volilne borbe skoro ri bilo. Tudi vlada je lahko zadovoljna: izglasovan ji je bil zopet pooblastilni za-tudi preko parlamentarnih počitnic. Drugo vprašanje je seveda, ali se smejo iz prvega kra+\ega zasedanja delati kaki zaključki na vso bodočo funkcijsko dobo novega parlamenta. Videti je namreč, da za sedaj še niso bila razčiščena niti glavna vprašanja, ki bodo igrala v bližnjem razvoju odločilno vlogo. Predvsem ni še nobenih vidnih znakov o pričakovanem oja-čenju večinske koalicije in zlasti o razširjenju njenega češkoslovaškega krila. Prvi nastop Hlinkovih ludovcev skoro da ne odpira izgledov na vstop slovaških av-tonomdstov v vladni tabor, ki je bil' v vladnem tisk?; napovedan že za jesen. Ni menda dvomiti, da bo Malvpetrova vlada svoje prizadevanje v tej smeri nadaljevala, njihov uspeh bo pa v glavnem odvisen od preudarnosti in vzdržnosti Andreja Hlinke v pogledu na avtonomistične po-stulate. Z narodroga stališča bi bilo seveda želeti, da kombinacija uspe in se tako ustvari zadostna protiutež proti nemški fronti. Na prvi pogled bi mogel morda marsikdo misliti, da se nemško-češko razmerje nd izpremerailo. Nemški agrorci in socialisti so ostali slej ko prej v vladi, dasi je njih število padlo na polovico. Nemška opozicija pa tudi kljub svojemu porastu za sedaj ni ravno prestopila mei, ki so po ustavi začrtane. Deklaracija, ki so jo prečitali Henleinovoi v poslanski zbornici in senatu, pač podčrtava staro zahtevo po nacionalni avtonomiji, sicer pa se ogiba vsake izjave, ki bi stranki zaprla morebitno pot v vlado. Toda vprašanje Henleinove su-detske fronte s tem še ni rešeno, niti ni še podana jasnost o njenih bližnjih in daljnih ciljih. Za sedaj se zdi, da hoče Henleiin predvsem nadaljevati svoj zmagoslavni pohod med Nemci samimi, zato odreka ostankom aktivistov legitimacijo, govoriti v imenu nemštva, in jim očita »podarjene ministrske stolce». Prav to pa je menda tudi vzrok, da je prišla najostrejša kritika Henileinove politike v debati o vladni izjavi iz nemških ust. Nemški agrarec Zierhut je naravnost govoril o ekspozituri stranke, ki ima svoj sedež v inozemstvu. Toda vse to nasprotstvo ne spravi s sveta dejstva, da je zaradi Henleiinove zmage nacionalni položaj nemštva ojačen, kajti v nacionalnih zadevah med Nemci ni programskih razlik in je verjetno, da bo v parlamentu in v vladi nemško delo podobno igri z razdeljenimi vlogami. Češka politična javnost to dobro ve in se ne vdaja nobenim iluzijam. Tudi inozemstvo je postalo po volilnem izidu pozorno. Francoski in angleški tisk sta sprejela dejstvo, da je Henlednova fronta izšla iz volitev kot najmočnejša stranka cele republike, s posebno pozornostjo, ako ne naravnost z vznemirjenjem. Komentarji, ki so se navezovali na Henleinovo zmago, so v marsikateri točki v Pragi bolno odjeknili. Tembolj razumljiva je velika opreznost in rezervtranost, s katero jemljeta vlada in javnost na znanje zagotovila lojalnosti in volje za sodelovanje, prihajajoča od sudetsko-nemške strani. To razpoloženje pa še bolj utrjujeta ho-tena nejasnost in dvolična taktika voditelja, ki kaže drug obraz kabinetu in parlamentu. drugega pa volilcem in češkim graničarjem. Časopisje sudetsko-nemške fronte, namenjeno širokemu občinstvu, je polno upornosti in radtkalizma. Opazilo se je, da je večina teh listov zamolčala! svoječasno Henleinovo brzojavko preži-dentu Masaryku. Henledn sam je to, kar je želel povedati vladi in češkim politikom o svoji misiji, sporočil po ovinku preko Švice. Medtem, ko se je zbral v Pragi parlament, je voditelj sudetsko-nemške fronte, ki sam ni poslanec, v Ziirichu dajal izjave, ki jih je tamošnji tisk objavljal kot dokaz državotvornosti in pozitivne usmerjenosti. «Narodi se morajo naučiti, v pro-speh skupne države živeta in delati drug z drugim ...» Misel na odcepitev sudetsko-nemških krajev od češkoslovaške države se mora opustiti. ... Nemci na Češkoslovaškem morajo zaradi svoje domovine lojalno sodelovati v državi in se sporazumeti s Čehi, ki jih morajo priznati za enakopravne državljane.® To je samo nekaj važnejših citatov n Henl sinovega ministrskega programa. Njegovi volilci doma švicarskih listov ne či-tajo in poznajo le gesla iz propagandnega pohoda, ki govorijo bistveno drugače. V volilni agitaciji so igrale veliko vlogo obljube o mednarodnih izpremembah, ki jih bo imela za posledico Henleinova zmaga.. Obenem so se podžigali nacionalistična instinkti, ki so jin bridko občutili češki «gra-nioar j.io> — . zlasti češki trgovci, obrtniki in delavci v jezikovno mešanem ozemlju. Bridke tožbe iz teh obmejnih krajev dokazujejo, da traja to nenormalno stanje, ki dela iz članov državnega naroda brezpravne manjšinske drobce, še po volitvah dalje, v kolikor državne oblasti ne brzdajo objestnosti gospodarsko močnejših nemških slojev. Iz socialne bede se kuje političen kapital, izkaznica sudetsko-nemške fronte je nakaznica za zaposlitev v nemških tovarnah in rudnikih. Razumljivo je, da državna oblast pri vsej svoji potrebni obzirnosti ne bo mogla mirno gledati razmeT, ki so v tako kričečem nasprotju z voditeljskiim zagotovili lojalnosti in spravljiv osti. Ne toliko v parlamentu, marveč zunaj, na terenu se bo po vsej priliki vršila preizkušnja Henlei»nove državotvornosti. Če se obnese, bo to brez dvoma velika pridobitev za državo in končno tudi za nemško manjšino samo. Niti češkoslovaška država niti večinski državni narod sd ne želita notranjih bojev, zlasti ne v težkih časih, ko je nujno potrebna solidarnost pri delu za gospodarsko in socialno ozdravljenje. Potrebujeta pa jasnosti in iskrenosti v besedah in zlasti v dejanjih. Zakaj je padla Jevticeva vlada Izvrstno urejevana beograjska politično kulturna revija »Javnost,«« ki jo vodi znani i*>bornik jugoslovenske ideje g. Ni-ko Bartulovič, objavlja v zadnji številki uvodnik »»Sprememba vlade.«« V članku čitamo med drugim: }s>Do ostavke vlade g. Jevtiča je prišlo stvarno zaradi tega, ker je vlada s svojim nastopanjem sama izvala svojo krizo. Do krize jo je privedlo njeno postopanje pri volitvah, popolno pomanjkanje idejnih smernic pri vodstvu notranje politike, večna trenja v njenem lastnem okrilju in še prav posebej postopanje nekaterih ministrov. Redkokateri politik je imel pri svojem prihodu tako ugoden položaj, kakor ga je imel g. Jevtič po odhodu vlade g. Uzuno-viča. Javnost je pričakovala od nove vlade novega duha. Izkazalo pa se je le ponovno, da so nosilci duha ljudje; večina istih ki jih je zbral okoli sebe g. Jevtič, pa niso mogli kot ljudje prinesti prav nič novega. Razen tega se še šef vlade kot popoln tujec v notranji politiki nikakor ni mogel v delu afirmirati in je tako dobila vlada povrh vsega še značaj skrajnega diletantstva. Odkar obstoji naša država, se še ni vodila niti ena volilna kampanja z manjšim obzirom do splošnih državnih interesov, kakor jo je vodila Jevtičeva vlada pri zadnjih volitvah. Najvišja imena, največje svetinje so se mešale z zelo neokusnimi tirada-mi brez pomisleka, kako bo to vplivalo na državne interese. Pocdini volilni govori so šli celo tako daleč, da jih je navajaj nam neprijateljski tisk kot dokaz, da je naša država tik pred razsulom, ko izjavljajo celo že predstavniki vlade, da so ogromni deli naroda proti državi«« 0 novi vladi dr. Stojadinoviča pravi »»Javnost««, da jo tvorijo skupine, ki so po malem še vedno pokrajinske in strankarsko pobarvane. »?Dve od njih sta celo izrazito organizirani na verski podlagi, tako da je upravičen dvom, ali bo sedanji režim ideološko pojačil jugoslovensko misel. Zanimivo je tudi to, da sta skupini dr. Korošca in dr. Spaha poslali v vlado svoja generalisima, dočim se je glavni odbor staroradikalne stranke zadovoljil s tem, da ni poslal v vlado z izjemo dr. Stojadinoviča niti navadnih generalov. Dejstvo, da stoje ljudje ab strani, kaže, da so ostali gospodje še v neki rezervi. To zopet dokazuje, da smatrajo novo vlado samo za prehodno.«« Konkordat bo podpisan še ta mesec Beograd, 8. julija, p. Minister pravde dr. Auer je izjavil vašemu dopisniku, da bo 22. t. m. na čelu naše delegacije odpotoval v Rim, da tam podpiše konkordat z Vatikanom. Konkordat je popolnoma, dogotov-ljen in vse pripravljeno za podpis. V zvezi s podpisom je posetil danes dr. Stojadinoviča v zunanjem ministrstvu papeški nuncij msgr. Pellegrinetti. Minister pravde dr. Auer bo pred svojim odhodom v Rim dal za javnost o konkordatu daljšo izjavo. Državni poseti med Francijo in Italijo Pariz, 8. julija, r. >Paris Soir« poroča iz Rima, da se v tamošnjih diplomatskih^ krogih zadnje dni mnogo govori o možnosti službenega poseta predsednika francoske republike v Italiji. List dodaje, da te vesti uradno niti ne potrjujejo niti ne zanikajo. V političnih krogih sodijo, da poseti predsednika francoske republike v Italiji in italijanskega kralja v Franciji nikakor niso neverjetni, ker so se odnošaji med Francijo in Italijo v teku zadnjih mesecev zelo izboljšali in ker na obeh straneh obstoja dobra volja, da se francosko - italijanski sporazum učvrsti in poglobi. Po informacijah lista bi najprvo posetil Lebrun Rim, takoj nato pa bi italijanski kralj prišel v Pariz. Državna razredna loterija Dne 7. in 8. maja 1935 so bili izžrebani naslednji dobitki: Zadružna hranilnica d. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19 Din 2.000.— št. 5.826. Din 1.000.— št.: 5.814, 5.827, 5.852, 5.881, 10.890, 15.711, 15.749, 15.777, 15.781, 24.814» 33.050. 33.058, 62,046» 62*032. 25X54, .T5J55, 89,881, 85J04 _ Beležke Patriotizem v imenih Debata o naslovu »»Udrnženje likovnih umetnikov dravske banovina* je naletela na odmev tudi v beograjski reviji«. Javnost,«« ki navaja bistvo spora ter pravi med drugim: Mi imamo v Beogradu samo Udruženje likovnih umetnikov in nič več. V njem so organizirani poleg Srbov, tudi Hrvati in Slovenci ter še ni do danes nihče pomislil na tO, da bi dal udruženju ime »srbsko« in niti ne »»jugoslovensko.«« In to povsem logično, ker ne bi napravil naziv »srbski«« nikogar za boljšega Srba, kakor že je. Ako bi bilo udruženje »>jugoslovensko,«« bi to vsekakor v Jugoslaviji že nekaj pomenilo. Potrebno bi že bilo vendar enkrat zapustiti ozke okvire preporodnega »patriotizma,«« ko se ni moglo osnovati niti udruženje prodajalcev kostanja ali klobas, da se ne bi imenovalo »udruženje srbskih prodajalcev kostanja«« ali »društvo slovenskih klobasičarjev.«« Z malo širšimi vidiki bi ne bili samo boljši čugosloveni, nego tudi dosti boljši Hrvati, Srbi in Slovenci. Slovenski literat ob spremembi režima Znani prekmurski književnik Miško Kranjec izdaja in ureja tudi precej levičarsko usmerjeni tednik »Ljudska Pravica«, ki izhaja v Dolnji Lendavi O priliki padca Jevtičeve vlade je napisal g. Miško Kranjec med drugim tudi naslednja razmišljanja: »Padec stare, nam vsem tako nepriljubljene vlade sem praznoval s pijačo. Vendarle enkrat. Kadar človek že skoraj docela obupa, pa ti vlada pade. In tedaj ne bi pil? Ko je nastopila naposled nova vlada in sem zvedel, kakšna je, sem se spet napil. . . Meni pravzaprav te majhne spremembe v politiki niso nič koristile, pa tudi nič škodile. Tudi pretresle me niso. Kaj pa, take pojave spremljam z velikanskimi hura klici in s pijačo. Ko vlada nastopi in ko pade. Kakor jo ob nastopu globoko ljubim, tako jo ob padcu globoko sovražim. Toda kaj pa se ti ljudje brigajo za mojo ljubezen in sovraštvo. Oni nastopajo na pozornici politike in krenejo naposled v zaton, mi pa ostanemo tam, kjer smo bili. . .< zopet ustanavljajo stranko Celje, 8. julija. V nedeljo je priredila »Svoboda« velik zlet v Celju. Udeležence je pripeljalo, ki pet posebnih vlakov. S posebnimi in rednimi vlaki je prišlo okrog 4.000 oseb, okrog 800 pa se jih je pripeljalo z vozmi in kolesi. Iz Zagreba je prispelo okrog 200 oseb, poleg teh pa še delavska delegacija iz Beograda pod vodstvom dr. Živka Topaloviča in iz Sarajeva pod vodstvom Jova Kašiča. Ob 14.30 je bil po mestnih ulicah sprevod, v katerem je korakalo okrog 6000 oseb. V sprevodu je bilo tudi 11 praporov, 11 konjenikov. 240 kolesarjev ter 15 godb. Na Glaziji je bila ob 17. akademija ob veliki udeležbi gostov in domačega občinstva. Akademijo je otvoril z nagovorom predsednik Svobode g. Bogo Teply iz Maribora. V imenu strokovnih organizacij je govoril g. Leskovšek iz Ljubljane. Predsednik Delavske zbornice g. Alojzij Sedej je sporočil, da je bila v Celju konferenca soc. delegatov iz Slovenije, Beograda, Zagreba, Sarajeva in drugih krajev in da je bilo na tej konferenci sklenjeno, da bodo predložili notranjemu ministrstvu prijavo za ustanovitev socialistične stranke pod imenom «Zveza delovnega ljudstva.« Ta stranka bo med drugimi socialno - političnimi točkami zahtevala tudi amnestijo političnih kaznjencev ter svobodo govora, tiska in združevanja. Pri akademiji je sodelovalo 23 pevskih zborov in več godb ter dramska orkestra Svobode iz Kranja in Zaloga. Politične konference, so se udeležili živko Topalovič iz Beograda, Jovo Jak-šič iz Sarajeva, Lojze Sedej iz Ljubljane Petejan iz Maribora in drugi delavski voditelji. Dogovorili so se v glavnem o bodočem programu obnovljene socialistične stranke, ki naj bi med drugim obsegal: popolno amnestijo vseh političnih obsojencev in njihovo državljansko rehabilitacijo, ukinitev zakona in sodišča za zaščito države, obnovo neodvisnosti sodišč in sodnikov, popolno svobodo tiska, zborovanja in dogovarjanja, razpust sedanjega parlamenta in razpis novih volitev na osnovi enake tajne in proporčne vollne pravice, revizijo ustave, 40-urni delovni teden, zavoravanje za brezposelnost ln starost, borbo proti fašizmu itd. v Zagrebška župa zahteva reformo Sokolstva Spremeni naj se zakon o Sokolu kraljevine Jugoslavije, tako da postane Sokol neodvisen od državne oblasti Beograd, 8. Julija, č. »Novosti« objavljajo poročilo o poslednji seji izvršnega odbora zagrebške sokolske župe z dne 4. in 5. Julija, na kateri so razpravljali o reviziji zakona o Sokolu kraljevine Jugoslavije iz leta 19(29. Ugotovili so, da določbe tega zakona, zlasti one o imenovanju vodstev pri savezu, župah, društvih in četah niso v skladu z načeli o samostojnosti in neodvisnosti Sokolstva. Zagrebška sokolska župa je že v poslednjih treh letih skušala doseči obnovo sokol-eke neodvisnosti in samostojnosti. Save® SKJ prejema letno podporo v okviru državnega proračuna in državne oblasti imenujejo upravne odbore. To sta bila razloga, da so vsa javnost, v nekaterih primerih pa tudi sodne oblasti smatrale Sokolstvo kot neko poluradno ali državno ustanovo. Za nadaljni napredek Sokolstva je nujno, da se to vprašanje uredi. Zato se bo zagrebška sokolska župa zavzela za spremembo zakona o sokol- stva ter bo pozvala savezno upravo naj izposiluje: prvič, da ee z zakonom sankcionirajo pravice Sokiodov, da samostojno volijo svoje voditelje v vseh četah, društvih, upravah in v 6avezu 6amem, kakor je bilo to sklenjeno že na dosedanjih s a veznih skupščinah; drugič, da sa-vez iz navedenih razlogov zavrne nadalj-no stalno denarno podporo na osnovi državnega proračuna. Pred odhodom naših Sokolov v Solijo Beograd, 8. juMja. p. V sredo, 10. t m. krenejo naši Sokoli v Sofijo, da prvič po svetovni vojni prisostvujejo zletu bolgarskih Junakov. Do sedaj se je prijavilo nad 6000 Sokolov in Sokolic iz vseh krajev drŽave. V Sofijo se odpeljejo s posebnimi vlaki. V Sofiji jim pripravljajo veličasten sprejem. Nov pomočnik zunanjega ministra Beograd. 8. julija, d. Za izrednega poslanika Jn pooblaščenega ministra v Buenos Airesu je bil s kraljevskim ukazom imenovan g. Vladislav Martinac, načelnik političnega oddelka našega zunanjega ministrstva. Ostal pa bo v ministrstvu kot pomočnik zunanjega ministra mesto dr. Božidarja Puriča, ki je bil imenovan za novega poslanika in pooblaščenega ministra v Parizu. G. Martinac se je udeležil svetovne vojne kot diijak-podčastnik, pozneje kot rezervni oficir. Diplomatski službi se je posvetil pred 19 leti. Služil je mnogo v inozemstvu in bil z Vesničem tudi v V/iashimgtonu. Začasno se je odrekel diplomatski službi leta 1923, ko se je posvetil odvetništvu in novinarstvu. Mnogo je sodeloval pri naših listih in se bavil z zunanjepolitičnimi problemi. Stiiri leta pozneje se je znova posvetil diplomaciji in bil ekspert v mnogih naših delegacijah. Vlada mu je danes zaupala težavno in detekaitao dolžnost poB-tianega pomočnika zunanjega iranistra. Napoved važnih reform za sodnike Beograd, 8. julija, p. V ministrstvu pravde pripravljajo razne reformo za olajšanje in izboljšanje sodne službe. Med drugim je minister pravde dr. Auer že izdal odlok o iz-premembi dosedanjih predpisov za dosego bolezenskega dopusta. Sodniki, ki so hoteli imeti bolezenski dopust, so morli dosedaj potovati v Beograd in se podvreči pregledu posebne zdravstvene komisije ministrstva pravde. Odslej to ne bo več potrebno, marveč bo zadostovalo zdravniško izpričevalo uradnega zdravnika v kraju službovanja Prav tako je dosedaj veljal predpis, da mora premeščeni sodnik v teku petih dni izročiti svoje posle in nastopiti no službeno mesto. Minister pravde dr. Auer je ta predpis razveljavil in določil rok 30 dtri v skladu z določbmi uradniškega zakona. V teku so tudi priprave za uvedbo stalnosti sodnikov. Predvideva se uredba, po kateri se bo v bodoče smel premestiti sodnik samo po predlogu pristojnega apetacij-skega sodišča. V svrho razbremenitve ministrstva bo izdana tudi določbo, da bodo v bodoče predsedniki apeLacijskih sodišč v lastnem delokrogu nameščali nižje pisarniško osebje, kakor služitelje, zvarrientke in dnevreičarje. Prebivalstvo Avstrije Po 16-mesečnem obdelovanju rezultatov splošnega ljudskega štetja v Avstriji je vlada končno vendarle objavila ugotovitve svojih statističnih uradov. Stanje avstrijskega prebivalstva ob koncu lanskega marca, ko se je štetje vršilo, je znašalo 6,730.000 Toda dunajska vlada bi se izneverila svojim davnim tradicijam, ako bi ne bila tudi te prilike porabila za utaje-vamje Slovanov in za zmanjševanje njih pravega števila. Vseh pripadnikov slovanskih narodnih manjšin so avstrijske oblasti naštele le okroglo 118.000. Največja narodna manjšina so Cehoslovaki ki go izkazani s skromnim številom 51.000, pa še od teh ima le 32.000 avstrijsko državljanstvo; po vrsti slede Čehoslovakom gradi-šoanski Hrvatje s številko 41.000, na zadnjem mestu pa so Slovenci, ki dosežejo komaj še 26.000. Proti zadnjemu ljudskemu štetju so Cehoslovaki nazadovali za polnih 30.000, Slovencev pa je izginilo s sveta dobrih 20 tisoč. S temi številkami je dovolj označena avstrijska manjšinska politika, ki na papirju obsoja na smrt ravno najplodo-rvitejšje dele svojega prebivalstva, samo zato, ker se priznavajo tisti narodnosti, proti kateri uskoki in poturice v vladi i divjajo najbolj, dasi imajo pri vsaki priliki polna usta sladkih besed o pravičnosti. Koroški Slovenci so zadnja leta imeli priliko čuti iz ust kancelarja Schuschnigga kopico mamljivih obetov, ki jim ni sicer nihče verjel, ki pa so v mnogih zbudile neosno-vane nade v pravičnost njegovega režima. Rezultati uradnega ljudskega štetja bodo gotovo odprli oči vsakomur in ga uverili, da Dunaj ne pozna pravice za Slovence, pa naj je njegova vlada kakršnekoli barve. Naročite — čitajte »LJUBLJANSKI ZVON" Razveljavi] ena ločitev zakona bivšega grškega kralja Bukarešta, 8. julija, p. Apedacijsko sodišče v Bukarešti je danes razveljavilo sodbo prvostopnega okrožnega sodcšča, b katero je bila izrečena ločitev zakona bivšega grškega kralja Jurija in kraljSce Elizabete, bivše rum umske princese. Arijski paragraf na nemških univerzah Berlin, 8. julija. AA. Prosvetni minister je izdal nove določbe za sprejem študentov na nemške visoke in strokovne šole. Po teh določbah bodo odslej sprejemali na te šole samo takšne študente in študentke, ki so nemške narodnosti in lahko dokažejo svoje arijsko poreklo po obstoječih predpisih. Če študent nima nemškega državljanstva, a je deloma Nemec, ga lahko sprejmejo na te šole, če dokaže, da njegovi nenemska predniki ni bili nearijskega rodu. S to uredbo se prvič uradno izvajajo določbe arij&kega paragrafa. Šahovski turnir v Beogradu Beograd, 8. julija, p. V drugem kodu nacionalnega šahovskega turnirja v Beogradu je Pire remosiral s K dragom. V tretjem kolu je igral danes proti Schreiberju. Pire je po lepa otvoritvi razvS krasno igro, ia je bil v veliki nadmočS. Tik pred feamčnfieo pa je napravil hudo napako ter je partija končala v 31. potezi remm. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Pretežno oblačno, mestoma deževno, hladno vreme. Dunajska vremenska napoved za torek: Večinoma jasno, topleje, kmalu zopet opoldanske temperature nad 25 stopinj. ŽIVLJENJE IN SVET TEDENSKA REVIJA 2 Din ŠTEVILKA uspehov na en oglas v »JUTRU« Telefon 2059 Suha drva. Jrj^ premog, Karbopakete W ^ dobite prt L POGAČNIK Bohoričeva al, čt, 5 Marjanca Hieng roj. Perdan javlja v svojem in v imenu vsega sorodstva, da je vzel Bog k Sebi njeno preljubo, zlato mamico, oziroma predobro babico, prababico, taščo, teto in svakinjo, gospo •Marijo (Perdan te;. &ence&. Pogreb se bo vršil v sredo, dne 10. t. m. ob pol 4* uri popoldne iz hiše žalosti, Krekov trg štev. U, na pokopališče k Sv. Križu« Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. V Ljubljani, dne 8. julija 1935- S B TE R PENTI NOVO Mt LO Masi kraji in S slavnosti v Mengšu in Kamnika Pričujoča slika kaže svečani trenutek lepega sokolskega slavja v Mengšu, ko je ' zastopnik Nj. Vis. kneza Pavla pripel trak na društveni prapor Lepo slavnost so obhajali v nedeljo tudi skavti v Kamniku. Na sliki vidimo, kako se novi prapor Gamsovega stega pozdravlja s starimi prapori Razvoj barjanske šole je zgovorna priča vztrajnega prosvetnega stremljenja in dela Ljubljana, 8. julija. O Jubilejnih slavnostih na Barju je poročalo že ponedeljsko »Jutro«, barjanski Jubileji pa nas spominjajo na tako važne dogodke, da bi se dalo o njih pisati na dolgo in široko. Naseljenci, ki so se naselili na Barju pred dobrimi sto leti, niso vodili samo trdo borbo s prirodo za obstoj svojih domačij, temveč tudi za svojo proeveto. Prosvetno življenje na Barju je posebno značilno in naj sledi tokrat nekaj iz kronike barjanske narodne šole in ii zanimive brošure, ki jo je izdalo povodom nedeljskih jubilejev šolsko upravitelj-stvo. Pri sestavi brošure so sodelovali univ. prof. dr. Anton Melik kot domačin, učitelj Jakob Novak, šolski upravitelj Tit G-rčar, učiteljica Fani Zigonova, dr. E. P. Tina Mislej, učiteljica Stana Kante ln učitelj Dragotin Matkovič. Iz šolske kronike in vz broSure dobimo nazorno sliko, kako so se morali Barjani boriti m temelj svojega šolstva. Posestnik Josip Matevže je prepuSO lete 1873 za šolo svoje veliko poslopje, ki je sicer eflužilo za skladišče zelja in drugih pridelkov. Iz skladišča urejena šolska soba Je bila 12 m dolga, 6 m široka, visoka pa komaj 2 inpol m. Pozimi so kurili s tremi pečmi. V nekdanjem skladišCu so leta 1873 otvorlli zasilno šolo s poukom trikrat na teden. Z lepim slavjem je bila ©tvorjena ta šola, v kateri Je vodil pouk Šolski ravnatelj Leopold Bel ar, za verouk pa skrbel trnovski župnik Kanm. že prvo leto se je vpisalo v šoki 35 dečkov ta pa komaj 2 in pol m. Pozimi eo kuril s 27 deklic, čez tri leta Je bila ustanovljena veleposestnik Kosler, oče te dni umrlega Josipa Kosler j a, prvih 20 slovenskih knjig. Ta knjižnica ima eedaj Se okrog tisoč knjig. Barjjtni nteo odnehaH, dokler niso dobili redne šole. Njen prvi razred Je bil v nekdanjem Metevžetovem skladišču, prvi učitelj redne šole pa Je bil pokojni pesnik Anton Frrotek, ki Je poučeval do leta 1889. Veroučitelj je bil nekaj let tudi pokojni prelat Andrej Kalan. Barjane ste učila tudi pisatelj Fran Jaklič-Podgori-čan in prof. dr. Jože Debevec. Neprimerni šolski prostori so bili velika ovira pouka in napredka šola. O tem priča že to, kar je v kroniko napisal učitelj Janko Likar. Pri treh pečeh je bil pozimi v učilnici tolik mraz, da so šolarji cepetali z nogami in da so jim peres-niki padali iz rok. Učitelj Likar jim je poveljeval: — Peresnike iz rok! Knjige pod klop! Spraviti zvezke, stopite iz klopi, v vrsto, stopaj! Brzi korak! Okrog klopi so tekli učenci, da so se ugreli. Prošnje in intervencije so Imele uspeh in leta 1894 je mestna občina kupila od posestnika Jakoba Vidmarja svet za šolsko poslopje. Za šolo se je mnogo trudil šolski nad.zornik Fran Leveč. Preden so začeli graditi poslopje, so morali zabiti v zemljo 6 do 8 m dolge pilote. Takih pilotov je bilo 303. Krajši ne bi dosegli trdih tal. Po potresu 1895 je bila ?rla dograjena. Vodja je postal domačin Fran Ornagoj iz črne vasi, ki je vodil šolo do leta 1921, ko je prevzel vodstvo sedanji upravitelj Tit G-rčar. Oba upravitelja sta dosegla prav lepe U6pehe ne samo na prosvetnem , temveč tudi na gospodarskem poljru. Vsega skupaj je poučevalo doslej na barjanski šoli. ki 6e je iz skromne enorazrednice razvila v petrazrednico, te 80 nčnih moči. Peruzzijeva barjanska pesem Ima upravičeno tudi naslednjo kitico: Barjansko kraljevstvo prosvete je sad, v njem borbe žive in nešteto nam nad: v bodočnost ohrani naš zarod jih mlad. Narod, ki pozablja brate v sužno-sti, tepta svofo čast! »Bran-i-bor« se briga zanje. Pristopajte! ljudje Obide slovanskih medirincev Danes prvikrat prihajajo v večjem Stevflu v Slovenijo mediednei iz Poljske, Češke in I Bolgarije. Prihaja jih okrog 15 v bolnice v j Ljubljani, Novem mestu, Brežicah, v dušev-! no bolnico na Studencu pri Ljubljani in v i sanatorij na Golniku na dvomesečno letno hospitiranje. V istem številu pa odhajajo medicinci naše fakultete v bratske slovanske države. To leto je namreč Savez mediemara kraljevine Jugoslavije. čigar člani so preko slojih društev fUdruženje ju g. medicnnora n Beogradu. Klub mediemara u Zagrebu. Društvo medicin cev v Ljubljani) vsi jugosloven-; ski medicinci organiziral v zvezi s siičnimi organizacijami v Poljski, Čehoskrvaški in Bolgariji veliko letino izmenjavo studentov-medicincev. Okrog 80 slovanskih medicin-cev prihaja v .Tu gosi a vi io in prav toliko n ar ših kolegov odhaja na Češko, v Bolgarijo rn na Poljsko. Da se omogoči tudi revnim študentom udeležba, imajo v bolnicah, kjer so zaposleni, brezplačno hrano m stanovanje ter velike ugodnosti na železnicah. Na ta nači-n je omogočeno študentom medicincem, da spoznajo tuie zdravstvene ustanove, da se nauče slovanskih jezikov, spoznajo bratske države. To ie torej rer.len poizkus poglobitve kulturnih odnosov in zvez med slovanskimi narodi. Upamo, d« bo slovenska javnost znala ceniti trud naših medioincev v tej smeri in bo nfiklonieno sprejela slovanske medicince v naši domovini. Uspehi trgovskih in obrtnih šol Pred kratkim smo objavili podatke o uspehu državnih srednjih šol v banovini m smo med drugim zapisali, da študira na naših realnih in klasičnih gimnazijah ter učiteljiščih skupno 9049 učenk. Da dobimo celotno sliko našega srednjega šolstva, je treba tej številki pripisati še 1176 dijakov in dijikinj, ki se izobražujejo za praktične obrtne, tehnične in trgovske poklice. Zanimivo je, da polovico vseh teh dijakov (551) vpisanih na tehnični srednji šoli, a če prištejemo še državno tekstilno v Kranju (39) in pletarsko šolo v Ptuju (30), razvidimo, da se nič manj kakor (520 teh dijakov pripravlja na kariero v tehničnih in obrtniških panogah, medtem ko se jih 556 izobrazuje na trgovskih akademijah in dvorazrednih trgovskih šolah. Največji zavod te vrste je trgovska akademija v Ljubljani, ki je imela letos 197 učencev, nato pa slede šola v Ljubljani (158). akademija v Mariboru (141) šola v Celju (60). Iz vseh strokovnih šol je ob koncu leta izšlo 317 novih absolventov, od tega 189 v obrtnih, 128 pa v trgovski panogi. Dobra polovica vsek absolventov prihaja s tehnične srednje (161), njim pa se pridružuje še 17 tekstilcev in 11 pletarjev. Med trgovskimi šolami vodi dvorazredna v Ljubljani s 64 absolventi, nato pa slede akademija v Ljubljani (28). akademija v Mariboru (22) in šola v Celju (14). Kakor je videti iz teh številk, dajejo državne strokovne šole pretežni del nara-Tfaja tehničnim in obrtniškim poklicem. V resnici pa nudi trgovstvo veliko obsežnejši rezervoar kvalificiranim delovnim močem in zaradi tega je tudi dejansko število trgovskih absolventov razmeroma večje, kakor ga kaže samo ta oficielna statistika. Absolventom državnih trgovskih šol in akademij moramo prišteti še kakšnih 110 absolventov, ki prihajajo z različnih zasebnih tečajev in šol. Tako je n. pr. samo na Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, ki je najmlajši in najmodernejši med njimi, dovršilo enoletni trgovski tečaj 31 učencev, medtem ko je stenotipistovski in večerni trgovski tečaj obiskovalo 48 dijakov tn dijakinj. Trgovski uftul zavod predstavlja v našem praktičnem Šolstvu tradicijo znamenite Mah rove dole in doseza pri najboljših pedagoških metodah uspehe, ki so enaki uspehom na akademijah. Prihodnje leto bo zavod otvoril tudi poseben tečaj za absolvente trgovskih tečajev in šoL Inž« Ivo Ivanovičt Trbovlje. 8.julija. Jutri v torek bodo v Lcobnu v Avstriji pobožati k večnemu počitku inž. Iva Ivano-viča, ki je prezgodaj umrl daleč od svoje, s vsem žarom plemenitega srca ljubljene domovine. Ko se je pred mesecem poslav-Ijai od prijateljev, da bi sa po nasvetu zdinavreikov poeskad zdraivja v t ujma, je oči-vidmo že slutrii, da se poslavlja za vedno. Slovo je biio težko vsem, najtežje pa njemu, ko je zapuščal kra% ki se mu je neezr mesmo priljubili. Laž. Ivo Ivamovič se je rodffi 15. marca 1698. v Janjind na otoku Korču&i kot san revnih staršev. Z neumorno pridnostjo se je šolal in dovTšrid svoje študije na mon-ta-nistdčna visoki šoK v Leobnu. Prvo svojo službo je nastopili lete 1924. v rudniku Zla-tar-Bisfcnca, drugo tudi za kratko dobo v rudniku Vrdnaku, potem pa je prišel v Trbovlje, kjer mu je TPD poverila vodstvo enega najvarnejših tehničnih oddelkov v svojih rudnikih — studijski oddelek v Trbovljah. Inž. Ivanovič je z veliko iznajdljivostjo, vnemo in tehnično spretnostjo ter z velikima uspehi reševal probleme napredujoče rudaske tehnike. Privatno pa se je mnogo bavil tudi z raznimi gospodarskimi študijami. S svojimi gospodarskimi razpravami je vzbujal pozornost domačih in tujih gospodarskih krogov. Posebno pomembna in znanf je njegova brošura «Die Weltwirtschaftskrise und deren Losung», v kateri je dokazoval, da je rešitev svetovne gospodarske krize mogoča samo z zvišanjem mezd in znižanjem delovnega časa a-ld z drugimi besedami v zvišanju življenjskega standarda vseh produktivnih čind-teljev. Njegovo delovanje so pohvalno ocenile gospodarske institucije svetovnega slovesa. Z največjo vnemo in požrtvovalnostjo se je blagi pokojnik posvetil tudi delu za narod. Nd bil samo član številnih narodnih združenj, temveč fudi pri mnogih vneto in iniciativno delujoč odbornik. Preko pet let je bil sokolski podstairosta in predsednik socialnega odseka Sokola, stremeč neumorno za tem, da bi se načela sokolskega bratstva izvajala tudi v socialnem pogledu. Njegovo delovanje je povzročilo v zadnjih letih velik dotok delavske mladnne v sokol-ske vrste. Vneto je deloval tudi kot tajnik združenja rudiaskih in topdlniškdh inže-njerjev za Slovenijo, bil je predsednik trboveljske Narodne odbrane, odbornik Jadranske straže in mnogih drugih narodnih organizacij. Svoji družini, soprogi in dvema otrokoma, je bil najvzornejši mož in oče. ^ Blagega pokojnika, ki je vse svoj« snle s požrtvovalnostjo in ljubeznijo posvetil napredku naroda in države, bomo ohranili v častnem spominu. Ob grobu Josipa Koslerja Ljubljana, 8. julija V Leomdšču Je v soboto umrl g. Josip Kosler, hišna posestnik v Ljubljani in veleposestnik na Barju. Pokojnika je poznala vsa Ljubljana. Bil je iz znane stare ljubljanske rodbine, nečak Petra Koslerja, ki je izdal sredi preteklega, stoletja prvi zemljevid slovenskih zemlja. Bil je edini iz Koslerjeve rodbine, kise je zavedal, daje njegov rod izšel iz slovenskega debla, za- PRI ZAPRTJU m MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec čašo Prirodo. Franz Josefoire ^ Registrirano od ministrstva za soc. politiko ln nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935. to je tudi odkrito kazal svoje stovesarfto mišljenje. Politično se ni udejstvovai, pač pa je požrtvovalno sodeloval pri raznih gospodarskih in humanitarnih ustanovah, kakor na primer pri »Kmetijski družbi«, katere član in svoječasno tudi odbornik je bal pokojnik mnogo let. Kot gospodarski veščak je svoje prej že propadajoče posestvo na Barju v nekaj letih tako visoko dvignil, da velja danes kmetovalcem za vzor, kako je treba umno obdelovati in izkoriščati sicer malo plodno zemljo. Bil je član uprave »Ljudske posojilnice« m kot tak zelo blizu bivši SLS, vendar pase m nikdar eksponiral v borbi proti naprednim krogom, s katerimi je živel v najlepšem soglasju. Odlikoval seje posvoji poštenosti, miroljubnosti, konciliantnosti in toleranci, zato je bal splošno priljubi jen in ni imel sovražnikov. Mož plemenitega srca jebH velik dobrotnik siromakov, kise jih jesparršnjafl tudi v svoji oporoki. Tu-cfcl na svoje Barjane ni pozabil: zapustil je, kakor pravijo, 300.000 Din za zgradbo cerkve na Barju. Za pokojnikom žaluje njegova gospa soproga FTIipina iz ugledne ljubljanske obitelji Fetrinove, kateri izrekamo iskreno so-žalje. Stavka v Wcsdtnag-govi usnjarni Šoštanj, 8. juffijta* Delavstvo tovarne Franc Woschnagg in sinovi d.fje, 3. jui.U Dve lepi komemoraciM s.dk» imeli po-vetioJk; na »Kraljici Mariji«. Preu Du l rovnikom ?ir.c 6« 6poianii: Viteškega kralja. Vsi smo se zbrali na krovu, Upokojeni general Todorčevič, ki začasno krmari vso Jadransko stražo, je našel mnogo prisrčnih besed, da je res topio počastil spomin pokojnega najviš jega generala. Potem je v Lmenu Ceho sk>vakov iskreno, res z bratskim čuvstvo-vanjem izpregovoril mladi dr. Kapr. Za pel je Akademski zbor Rea mortui.. Nastopili so našj fantje ob tej priliki prvtf v svojih hodnih srajcah in zapeli tako ubrano, da pač nihče ni zameril, če je nekaj dlani sredi molka tlesknilo v pohvalo Imamo pač tudi tujce na ladji, ki jim ni moč: vsega kratko in sproti raz-tolmačiti. V Budvi smo užili krasno popoldne. Ladja se Je zasidrala dva streijaja pred mestom. Z motornimi čolni, ki gre vanje po 36 oseb, se prepeljemo na kopno. Ne šte-dijo z vzkliki vzhičenja tisti, ki so prvič zajadrali tu doli, — ne, marsikateri oh ln ah se izvije tudi onim, ki BučTvo poznajo. Cvreto se drži kot letovišče, precej tujcev je po pensionih in zasebnih stanovanjih. poletje je izredno znosno. Vedno pihljajo blage sape ih dovolj je zelenja. A zlate vredno Je kopališče Mogren pod zelenim hribom. Vobče pa je peščine kar cele kilometre Ljudje prijazni, bistri, niti otroci niso vsiljivi. Cele gruče izletnikov eo se razkropile po plaii in sotaftlle te zabaval« s Kar pa jih Je pohitelo po drzno izpeljani novi cesti, so se vrnili polni močnih vtisov, kakor da so s Cetinja prileteli z ae-roplanocn. Potem je šla vožnja mimo 'n polahkem v noč. Vožnja je zato počasna, ker je Met poleg ogleda zanimivih krajev namenjen razvedrilu in počitku, že Zaliv Bodva-Petrova« čujem posmeh: lena goepofla. Ni tako. Marsikdo iznned popotnikov in popotnic si Je cele mesece štedil stotake ali se trudil kakorkoli, da zbere tiste ju rje za prelepo pot, ki je ne bo pozabil vse življenje, M pa mu bo nabrala tudi novih moči, okrepila ga duševno in telesno. Toda ' upira se beseda hvale in celo zagovora, i kako velikega in narodno-propagandnega j pomena so taki izleti. Jadranska straža i postali stateo prirejala, «e- če vzames vedno £CHICHT0V0 Lepo in dobro ohranjeno perilo, Domače vesti * Jugoslovensko - nemško društvo je bilo osnovano v Petrovgradu. Predsedstvo je prevzel bivši župan Miloš Stefanovič. Na prvi skupščini so bili izvoljeni za častne člane Herman Goring, pruski ministrski predsednik, Zivojin Balugdžič, bivši poslanik v Berlinu, ministrski predsednik dr. Stojadinovič in nemški poslanik v Beogradu von Herren. ^•Jubilej beograjske realke. Letos j« minilo 70 let od ustanovitve beograjske realke, katero je dovršilo doslej 1.274 dijakov. Skozi ta učni zavod je slo mnogo ljudi, ki so v državnih službah in v svobodnih poklicih mnogo pri spevali h kulturnemu napredku predvojne Srbije. Beograjska realka pri svoji ustanovitvi leta 1865. ni bila popolnoma nova šola. že leta 1844. je bila otvorjena v Beogradu nižja obrtniško-trgovska šola, ki je pripravljala svoje učence na Izvrševanje trgovskega in obrtniškega poklica. Ta šola Je biia temelj sedanje realke. » Poziv vsem društvom ! Oblastni odbor Jadranske straže v Ljubljani opozarja vsa društva na vsedržavni kongres Jadranske straže, kise bo vršil letos v Ljubljani v dneh od 6. do 8. septembra. Dne 6. septembra dopoldne bo velika javna manifestadr ja jadranskih stražarjev im podmladkar-jerv, popoldne akademija PJS, 8. septembra glavna skupščina JS. Vse dni aa te« aenskem vedesejmu »jadranska razstava«. Vsa društva se naprošajo, da blagovolijo vpoštevati kongresne prireditve JS ter da ev. svoje prireditve v onih dneh organizirajo le sporazumno z Jadransko stražo! * Prvi spomenik Stjepanu Radiču. V parkiranem dvorišču SeJjaškega doma v Zagrebu na Stro3smayer jevem trgu je bi te dni postavljen spomenik pokojnemu Stje-parm Radiču, ki ga je izdelala umetnica Mffla Wood, ki kaže Radiča v njegovi značilni govorniški pazi. Po odkritju, ki je bilo tevršeno skromno v krogu najožjih pokojnikovih prijateljev im sotrudnikov, prihaja vsak dan mnogo ljudi pred spomenik. Podnožje spomenika obdaja vedno sveže cvetje. V nedeljo je obiskalo spomenik več sto kmetov iz zagrebške okolice. Vhod na dvorišče je bdi zaradi številnega obiska otvorjen ves dan. iZ Smrt znanega srbskega učenjaka. V Beogradu je umrl v nedeljo prvi rektor beograjske univerze Sima Lozanič, oče dekana filozofske fakultete Milivoja Lo-zaniča. Pokojni Sitna Lozanič se je rodil leta 1847 v Beogradu, visokošolske študije je dovršil v Nemčiji to ko je dobila leta 1905. beograjska velika šola stopinjo in ime vseučilišča, je njen dotedanji pro-fesoT kemije Sima Lozanič postaj prvi rektor beograjske univerze. V pokoj je stopil šele leta 1925. Pokojnik je bil član mnogih znanstvenih ustanov doma in v tujini, dolga leta pa je bil tudi predsednik Srbskega znanstvenega društva, prednika današnje znanstvene akademije. Spisal je lopo število razprav in tudi nčnih knjig o kemiji. V predvojni Srbiji je bil nekajkrat imenovan za ministra poljedelstva. Ko je leta 1922 slavil 50 letnioo svojega znanstvenega in prosvetnega dela, je izšla ob&irna spomenica o njegovem delovanju. * Prenos zemskOi ostankov novinarja dr. Eckerta. V nedel jo so boli premešena zem-ski ostanki nekdanjega urednika »Riječ-kih Novim« dr. Rudolfa Eckerta iz Reke na Sušak in položeni v grobnico na Trsa-tu. I>r. Eckert je bal doma iiz Travnika, vseučilišče pa je dovršil v Zagrebu. S hrvatskim kapucini na Reki je izdajal im u-rejeval >Riječke Novime«, kipa so bile zar radi nacionalne propagande že v prvem letu svetovne vojne prepovedane. Urednika Eckerta so mobilizirali in pred 20 leti je umrl v Reki, iz Kongres knjigarnarjev Iz vse države ee je vršil v nedeljo v Zagrebu. Zveza knjigarekih organizacij Jugoslavije je iunela lani svoj kongres v LJubljani in je bil že tedaj za sedež letošnjega kongresa določen Zagreb. Kongresu je predsedoval predsednik zveze g. Lavoslav Sahvventner Planinski dom KOFCE 1500 m (Poprava) Dne 20. VI je bila POIVIO* toma oblavliena cena Din 65'-. Danes popravljamo, da stane pension Oin 45 in ne Din 65*- Joža Bekš: Pozdravi z juga n. Rab, junija. kralja TJediinitelja s posebno knjigo — spomenico, ki se bo delila brezplačno. Stroški te spominske knjige so preračunani na 300.000 Din in je zbrana že dobra polovica. Kongres isti so temeljito raz-pravljaH o vprašanjih svoje stroke, zlasti pa o akciji za širjenje domače knjige in proe vete, ki je nujno potrebna že zaradi -tega, ker so v enem letu tujci prodali pri nas za 60 milijonov tujih knjig. Govorniki so opozarjali na razne kulturne anomalije. Obširno so se bavili e problemom Izdajanja šolskih knjig ter pri tem ugotovili, da mnoge šole zaradi pomanjkanja šolskih knjig tudi po dva meseca niso mogle delati. Mednarodni kongres bibliotekarjev je hvalil jugoslovensko bibliografijo, katero so pri nas nekateri grajali. Za predsednika novega zveznega odbora je bil izvoljen Ivo Kugli lz Zagreba, prvi podpredsednik je iz Beograda, drugi (Lavoslav Scbvventner) pa iz Ljubljane. Za solnčenje uporabljajte samo NIGGER-Ol* drogerija Gregorič, Ljubljana iz Velik uspeh nonstop vožnje Ljubljana—Zagreb—Beograd. Zagrebški avtomobilski strokovnjak in športnik inž. Oskar Hugo, ki Je v nedeljo dopoldne starta! v Ljubljani pred Kazino, je dovršil svojo nonstop vožnjo na progi Ljubljana—Zagreb—Beograd r pičlih 10 urah. Proga znaša 670 km in Je inž. Hugo prevozil povprečno 67 km na uro. * Zvočni kino Ideal Danes ob 4, 7. in uri VELESENZACIJA BEŠTIJA Vstopnina 4.50 in 650 Ljubljanski okrožni urad za zavarovanje delavcev ima tu svoje okrevališče »Jadran« z dependanso vilo »Sofijo«. S pristanišča je okrevališče dosegljivo v desetih minutah skozi park, s kakršnim se ne more ponašati nobeno drugo dalmatinsko me3to. Izvzemam samo Split z njegovim Marijanom. Pred petdesetimi leti •) še pusti, kameniti Komrčar, ki je dajal skromno pašo ovcam in kozam, je zasadil pokojni nadgozdar Jurij Belia z borovci. Danes so razraščeni že v močna drevesa e košatimi krošnjami, ki nudijo razgretim šetalcem nad vse hladna in dobrodošla zaklonišča. Občina izpopolnjuje ta park !e-to za letom z novimi nasadi, povezanimi z urejenimi peščenimi stezami. Brez tega parka, ki kljubuje prav tako severovzhodni burji kakor zahodnemu maestralu, severni tramontanl ali južnemu šiTOku, bi mesto Rab ne uživalo takega slovesa. že v ranih jutranjih urah te iz nJega pozdravljajo številni kosi, čez dan se v njem spreletavajo in grulijo grlice, ob poz- ♦) Zgodovinski in statistični podatki so I povzeti iz knjige »Otok Rab«, ki jo je na- I pisal frančiškanski frater Vladislav. Bru- I sič v samostanu sv. Bvfemaje. 1 * Veliko zborovanje abstinentov se je vršilo v nedeljo v Zagrebu, ko sta se vršila kongresa Zveze treznosti im Zveze trezne mladine ter je bila otvorjena tudi pestra razstava sredstev proti alkoholne borbe. Ker je predsednik Zveze treznosti dr. štam-par na Kitajskem v službi mednarodne zdravstvene misije, je otvoril kongres podpredsednik dr. Perovič, prof. zagrebške medicinske fakultete. Obeh kongresov so se udeležili abstinenti iz vse države, posebno častno pa so bdii zastopani delegati mladinske zveze in so mnogi od njih imeli tokrat prvič priliko spoznati Zagreb in njegovo okolico. Komgresisti so počastili spomin pokojnega kralja Aleksandra, izrazili so udarnost njegovemu nasledniku, potem pav polnem soglasju razpravljali o kongresnem programu, kise je najbolj ba-vil s sredstvi proti alkoholne borbe in s poglobitvijo organizatoričnega dela. iz Velika letalska prireditev. Na novo-sadskem aerodromu se jfe vršila v nedeljo ena od največjih dosedanjih letalskih prireditev, ki jo je organiziral novosadski Oblastni odbor Aerokluba v proslavo 10 letnice svoje ustanovitve. Prireditvi je prisostvovalo do 20.000 oseb. Na programu 60 bili tudi zračni napadi in obrambe in so pri tem sodelovali tudi gasilci. Prireditev je potekla v najlepšem redu ter dosegla velike propagandistične uspehe. Za ohranitev .romarske cerkvice sv. Ahacija nad Turjakom. Star obiskovalec te priljubljene božjepotne cerkvice nam piše: Po stari navadi so tudi letos predzadnjo nedeljo v juniju praznovali pri Sv. Ahaciju cerkveno žegnanje. Na ta dan se obnavlja spomin na zmago turjaških vojskovodij grofa Hervarda in Andreja in njunih naslednikov nad turškimi trumami. A letošnje je bilo samo še rahla senca nekdanjih praznovanj. Izletniki, ki se jih je tudi letos zbralo lepo število, na gori niti pitne vode niso imeli na razpolago. Cerkev sama je že skoraj v razpadlem stanju. Čudno je, da se turizem, ki se dandanes vsepovsod pospešuje, tukaj naravnost pobija. Ce bi bili izletniki deležni primerne postrežbe, če bi jim bilo pred vsem dovoljeno, da se na travi okrog lipe, ki je cerkvena last, odpočijejo in okrepčajo, in če bi povrhu turjaški lokalni činitelji poskrbeli za primerno slavje, bi jih gotovo mnogo več privrelo od blizu in daleč. Človeku, ki pozna razmere, je žal nekdanjih časov, ko je bil župni upravitelj na gori še pokojni pesnik Anton Medved, ki je imel mnogo več smisla za stvar kakor sedanji gospodarji. Upamo, da bo prihodnje leto drugače! nem mraku pa omamljajo zaljubljene in nezaljubljene parčke serenade sladkoklju-nih slavčkov. Prav tja, kjer ee malo dvignjeni park Komrčar spušča v ozko dolinico, a ta staplja z mirnim morskim zalivom, ki se nakodrš samo ob jugovini, Je postavil ljubljanski OUZD svoje okrevališče. Normalno nudi ta dom prvovrstno oskrbo sedemdesetim okrevancem. Lahko pa Jih sprejme pod streho tudi sto in še več. Ce teh ni, najdejo v njem prostora za izredno zmerno ceno drugi gostje. (Hn kako si postrežem! Ob sedmih izdaten zajtrk z medom ali surovim maslom, ob desetih južina, ob pol trinajstih obe 3 (kuhano ali pečeno meso z Juho, tf tremi prikuhami in z močnato jedjo), ob Šestnajstih spet južina, ob devetnajstih pa kakor obed obilna to okiusna večerja Poleg vsega tega — brezplačnega kopanja, veslanja to sončenja, kolikor hočeš, tako da ee eam sebi čudiš, kaon sd spravil ves ta ogromni dnevni zalogaj, ki ti ga je bila pripravila pod vodstvom skrbne nikdar počivajoče, a vedno smehljajoče gospodinje gospe Cernetove nič manj uslužna-in prijetna kuharica Angelca s svojim štabom. In zvečer? Vprašaj Fenlko aH pa Kri-sto, kakšno posteljo sta ti zrahljali! Edinstveno, bogovBko — kakor pravijo tu —, čeprav si odločil, ker Je tako bolj zdravo in priporočljivo, da spiš brez asistence! — K obeh zgradbah okrevališča prevladal- iz Rodna grada tn kmečki stan v pesmi. V Beogradu bo izšla zbirka slovanskih pesmi, ki opevajo rodno grudo in kmečki stan. Da bodo slovenske pesmi bogato zastopane, prcstmo vse pesnike in pesnice, da pošljejo čim prej svoje najboljše tovrstne pesmi obenem z avtorskim dovoljenjem za priobčitev in prevod na naslov: Marijana željeznova—KokaiJ, prof. Ljubljana, Marmontova ulica 14. * Železniški upokojenci in vdove se obveščajo, da se bo za letos izdal Se en vložek za 12 režijskih voženj. Kdaj žn kako se bo to zgodilo, bodo pravočasno obveščeni Društvo železniških. upokojencev v Ljubljani * Poroka. V nedeljo sta se na Brezjah poročala g. Firamoe Potokar, pekovski mojster iz Litije, in gdč. Framja Kusterle, učiteljica otroškega vrtca. Oba sta požrtvovalna Sokola, nevesta je dolga leta vadite! jtca sokolske dece v litijskem sokolskem društvu. Iskreno častitamo! iz Voda je povzročila zamotano pravdo. Pred sodiščem v Kraljevu se pravdajo kmetje iz vasi Vrbe z občani občine Vi-takovca zaradi zemljišča, ki ga je reka Morava že pri velikih poplavah spomlad* leta 1931 odtrgala od področja Vrbe in zanesla kot nekak otočič na področje občine Vitakovca. Sporno zemljišče obsega 3.6 ha, znano pa je pod imenom »šang-haj«, kakor so ga bili krstili vaščanl. Zamotane pravde je kriva reka Morava, zakaj ena skupina pravdašev trdi: Naše je, kar nam je Morava odnesla! Druga pa ravno tako odločno: Naše Je, kar nam Je Morava prinesla. S to pravdo zaradi zemlj:'šča pa so zvezane tudi pravde zaradi prepirov in spopadov, ki so nastali med obema taboroma. iz Velik vlom je bil izvršen v noči od sobote na nedeljo v vasi Stara cesta pri Ljutomeru. Neznani vlomilci so vdrl! v stanovanje posestnika Franca Ferluga ter odnesli razno zlatnino v vrednosti več tisoč dinarjev. * Nevaren vlomilec v rokah pravice. Orožnikom se je posrečilo aretirati že dolgo zasledovanega vlomilca Purga Rudolfa iz Skrblje, ki je z osemčlansko druščino strahoval Ptujsko goro, žetale, Cirkovce in druge kraje tam okoli. Vlomilci so plenili stanovanja in obiskovali vinske kleti, iz katerih so odnašali vino, žganje in razno vinogradniško orodje. Orožniki so Purga izročili v ptujske sodne zapore. Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gore-čici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec »Franc Josefove« grenčlce. Reg. od ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje S. br. 15.485 od 25. maja 1935. * Eno srce — ena radenska! * Tovarna JOS. REICH sprejema mehko ln škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. ZVOČNI KINO »SOKOLSK1 DOM« V Sišld. — Telefon 33-87 EROTKON V glavni vlogi Ljubljančanka I ta Kina. Predstave v torek, sredo to četrtek ob uri. V dopolnilo Foxov zvočni tednik. V soboto: Ukradena nevesta. Iz Ljubljane u— Pogreb g. Josipa Keplerja Je bil včeraj ob 17. ob izredno veliki udeležbi zlasti barjanskega prebivalstva. Barjanska gasilska četa je bila poinoštevilno zastopana. Izmed številnih predstavnikov navajamo; rektorja ljubljanskega vseučilišča prof. dr. Samca, dv. svet. Ivana Bo-nača, notarja Karla Pieiwe isa, vetržca Krieperja. Pred hišo žalosti to pred kapelico je pevsko društvo LJubljana zapelo dve žalostinki. Velika udeležba pri pogrebu je pokazala, da je bil pokojnik čislana to spoštovana osebnost v Ljubljani in njeni okolici. u— Proslava 40 letnice Orožnove koče na Črni Prsti priredi Slovensko planinsko društvo v Ljubljani v nedeljo 14. t m. To je najstarejša postojanka Slovenskega planinskega društva. Črna Prst je znana po svoji krasni flori to razgledu na Triglavsko pogorje. Prva skupina se odpelje v soboto z vlakom ob 12., druga skupina pa v nedeljo zjutraj z izletniškim vlakom. Ob 11. nedeljo se bo brala sv. maša, nato slavnostni govori' ter planinska zabava. Podrobne informacije daje pisarna SFD na Aleksandrovi cesti. u— Medlclncem! Danes ob &JS0 dospejo t Ljubljano kolegi lz CeSke to Poljske. Prosim in pozivam vse one kolege to kolegice. ki so še v LJubljani, da pridejo k sprejemu na glavni kolodvor ob 9,16. Rot Lojze, predsednik. u— Nad 15 milijonov vknjlženlh posojil. Pregled zemljiške knjige za prvo polovico leta kaže, da je bilo že letos v šestih mesecih pri 359 posestvih v mestu to okolici vknjiženih za 15,362.764 Din raznih po- Zvočni kino Dvor Telefon 27-30 Danes ob 4., 7. ta 9 url Martha Eggerth DUNAJSKA CVETLIČARKA Parterni sedeži po SJS0 Din Vsak dan nov spored sojil in hipotečnih kreditov. Živahnejši je bil realitetni trg v prvem četrtletju, ko je bilo vknjiženo 8,107.832 Din. Meseca junija je bil promet s posojili srednji ter je bilo pri 59 posestvih vknjiženo 2,858.258 Din, pri 59 posestvih pa je bilo izbrisanih posojil za 2,404.073. Največje izbrisano posojilo je znašalo 900.000 Din, najmanjša pa 87 Din. Zobozdravnik špecijalist Dr. IVAN OBLAK ne ordinira do 10. avgusta. u— Pogrešanj psi. Po javnih nasadih se smejo psi voditi le na verižici ali vrvici. Psi se ne smejo jemati na tržišča, v kopališča, kavarne, gostilne, brivnice, mesnice, trgovine z živili, druge javne prostore ter v tramvajske vozove. Ako torej paznik mestnih nasadov ali policijski organ opazi v mestnih nasadih psa, ki ni na vrvici in se prosto klati po nasadih, ga lahko vjame in odda konjaču, lastnika psa pa ovadi mestnemu poglavarstvu radi kaznovanja. u Nerodna turneja po srednji Evropi. Te dni so z italijanske meje dostavili ljubljanski policiji mladega moža, ki zatrjuje, da je nekakšen političen emigrant iz Rumunije. a v resnici je emigrand iz vseh^ evropskih dežel. Skoraj ni menda več države, iz katere ga policija še ne bi bila izgnala. Je to neki Ivan Braniscan iz Saversana pri Aradu v Rumuniji — lahko pa da se piše tudi kaj drugače in da je od drugod doma, zakaj njegovi dokumenti se glase na celo vrsto različnih imen in njegovi rojstni podatki se na raznih papirjih gibljejo po letnicah od 1893. do 1908. Pred kratkim je dopotoval v Avstrijo, a od tam so ga izgnali v Italijo. V Italiji je bil prav tako že zdavnaj izgnan, pa so ga vnovič vrgli preko meje. Med drugim je Braniscanu za-branjen pristop tudi v Nemčijo in Češkoslovaško. Na policiji s težavo ugibljejo, v katero smer bi ga bilo mogoče še poslati. u— J NAD Jadran. Tovariši im tovaira-Sce, ki se nameravajo še udeležiti 14 dnevnega letovanja na Krku, naj se javijo ter plačajo 300 Dim do 11. t. m. pri tov. Jarnši. Nekaj mest je še prostih. u— Kopalna sezona In sezona za tatove. Z nastopom toplih dni, ko hite meščani na bregove Ljubljanice in Save, se v kriminalni kroniki vsako leto pojavi nov tip: tat, ki se specializira na tatvi- ne po odloženih oblekah na bregu ta na vlome v kabine po kopališčih. Tatoo so V nedeljo ljudje r kopališču na LjUbljaml- 2)r. (Oefceoec od 12. |ol. do 11. tavg. ordinira 1« vsak Četrtek od 10.-13. are. d bsssAI! SO-letoega Romana V« ko Je pravkar skušai vloiiiUli v omarico za garderobo. Na Ljubljanici je bilo te dni izvršenih že več tatvin. Romana, ki ima vfcljuib mladimi letom že celo grmado podobnih grehov na grbi, tako da se mu je na policiji nabral že precej zajeten akt, pa se je na njegovo srečo izgubil. 60 izročili sodiščiu. — Na Bregu pa je v nedeljo zvečer stražnik aretiral 30-letnega delavca Franceta K, ki je nosil s seboj sumljiv zavitek ženskega perila, brisač, blazin to namiznih prtov. Na policiji ee je sprva izgovarjal s pijanostjo, češ da ne ve, kako Je paket prišel do njega, nazadnje pa je le priznal, da je v soboto ponoči nafcradel blago nekje pri tobačni tovarni. PREDNO GRESTE NA POČITNICE pridite po fotoaparat, katerega Vam posodimo gratis ter Vam damo vsa potrebna navodila, kako morate fotografirati, da prinesete na Vaših filmih res lepe spomine. Foto Tourist —- Lojze Smae, Aleksandrova cesta 8. Na zalogi vedno sveži filmi. u— Dr. Mis Franta rae ardffinSra oc! 9. do 14. L m. Iz Maribora a— Krasen uspeh je želo obmejno so-kolstvo s 6VOjim nedeljskim eokolakim nastopom na Sladkem vrhu. Tople patrio-tične in sokolske besede so spregovorili starosta Kukec, prosvetar Borko, starosta marib. sokolske župe dr. Gorišak, predsednik mariborske NO prof. dr. Dolar, za krčevinsko NO inž. Prebevšek, za »Nanos« in »Jadran« M. Kralj. a— Veličanstven zbor obmejnega gasilstva je bil v nedeljo pri Sv. Trojici v Slov-gori cah. K proslavi 60 letnice ta-mošnjiih gasilcev ta blagoslovitvi omder-ne motorne brizgalne so prišli gasilci iz vseh obmejnih krajev. Večtisočglavi množici, ki se je zbrala na slavnostnem prostoru, so spregovorili predsednik svetoo-trojiške gasilske čete Golob, sreeki načelnik dr. Senekovič kot zastopnik pokrovitelja podbana dr. Pikmajerja, starešina gasilske župe Maribor levi breg Krajnc za desni breg starešinea Klemen-čič in tajnik Pristovšek. Kumici nove brizgalne sta bili ga. Kirbiševa in ga. Cvetkova. Z zbora se je odposlala uda^-nostna brzojavka kraljeviču Tomtelavu kot pokrovitelju vsega gasilstva. a— Deca pride in gre. Prva skupina s Počitniškega doma kraljice Msarije na Pohorju se vrača jutri v sredo ob 11.14 v Maribor, gL kolodvor. Druga skupina odhaja iz Maribora, gl. kolodvor, v četrtek II. t m. z vlakom ob 9.40. Svojo prtljago prinesejo s seboj jutri ob 9. v Zdravstveni dom, kjer se bodo zdravniško pregledali. Na kolodvor naj pripeljejo starši otroke vsaj pol uro pred odhodom vlaka. a— Manj izdanih, več izbrisanih, V pret. mesecu je bilo izdanih osem novih obrtnih pravic, izbrisanih pa 13. a— Največ Avstrijcev. V prvem poletju je bilo v Mariboru 12.739 tnjcev-go-etov in sicer je bilo med temi 9218 Jugo-slovenov ta 3521 inozemcev, med temi je bilo največ Avstrijcev to sicer 2056. TeL 21-24 ELITNI KINO MATICA TeL 21-24 Danes ob Princesa Turandot« in dve predigri. Iz Trbovelj t— Krajevna protituberkulozna liga v Trbovljah pošlje tudi letos 20 slabotnih otrok v kolonijo bratovske sklcdnice na Gorenjsko, žal zaradi pičlih gmotnih sredstev ne more tja poslati vseh otrok, ki so potrebni okreprila. Vsekakor je pohvalno, da je odbor v teh hudih časih nabral 6000 Din, da lahko pošlje v kolonijo vsaj najpotrebnejše. Iz Ptaja j— Podmladkarji JS na državni meščanski šoli so se po sedemdnevnem letovanju v domu mariborskega oblastnega odbora JS v Bakru vrniK domov. Malčki, ki s>ta jih vodilla učiteljica gdč. Kocmutova *n učitelj g. Šesfan, ne morejo prehvaliti prelepih počitnic in lepot našega morja. j— Naši mali harmonikarji so imeli v soboto v Ormožu v dvorani Skorčičeve gostilne pod vodstvom neumornega vodje, učitelja g. Baše, koncert s karmonikami in petjem. Velika dvorana je bila premajhna, da bi mogla sprejeti vse goste. Za svoja izvajanja ' so bili malčki deležni velikega odobravanja. G. dr. Majerič je malčke obdaroval. V petek pojdejo harmonikarji na desetdnevno turnejo. — Državna meščanska šola je zaključila letos svoje šolsko leto na zelo svečan način. V soboto ob 19. uri se je vršilo na obzirnem dvorišču svečano razvitje prapora PJS na meščanski šoli. Okrog okrašenega odra, ki je bil postavljen na dvorišču, s sliko našega vladarja in pokrovitelja JS Nj. Vel. kralja Petra II. se je zbrala šolska mladina '.ar veliko število odraslih, ki so hoteli prisostvovati lepi svečanosti. Svečanosti so med drugim prisostvovali tudi sreski načelnik g. dr. Bratina, mestni predsednik g. Jerše, banski svetnik g. dr. Sen-čar in starosta ptujskega Sokola g. dr. Šalamun. Svečanost je otvoril mladinski pevski zbor pod vodstvom učitelja g. Hasla s himno PJS, nakar je spregovoril besedo o slavnosti ravnatelj meščanske šole g. Kve-der, ki je v svojem govoru vzpodbujal mladino h kulturnemu in prosvetnemu delu v raznih organizacijah ter se ji obenem tudi zahvalil za njen trud. Sledile so še razne recitacije in telovadne točke, kakor tudi razne pevske točke, ki jih ie izvajal mladinski pevski zbor. Nastopili so tudi naši mali harmonikarji pod vodstvom učitelja g. Baša. Sledil je svečan trenutek razvitje prapora; blagoslovil ga je katehet g. Ma-čovnik, ki je imel na zbrano mladino tudi lep nagovor. Govoril je tudi predsednik k. o. JS g. dr. Bratina, nakar je kumica soproga mestnega predsednika ga. Jeršetova privezala lep svilen trak na prapor z besedami: »Morje naša moč« ter ga v lepih besedah izročila poverjeniku podmladka učitelju g. Šestanu, ki ga je s primernimi besedami izročil praporščaku Kogeju, a ta je svečano obljubil, da bo prapor čuval do zadnjega diha. Lepa svečanost se je zaklju- čila z državno himno. _ Matura na ptujski državni realni gim- nasiji je trajala od 4. do 23. m. m. pod predsedstvom vpokojenega ravnatelja mariborske realne gimnazije g. Jakoba Zupančiča kot ministerskega odposlanca. Izpit so napravili ti-le pripravniki: Bidovec Arnold, Ourman Ludvik, Feguš Mihael, Fras Karu i k), Kolarič Konrad, Pavličič Josip, Petrak Marjan, Petrič Bojan, Polič Svetozar, Sorec Herbert, Steudte Heribert, Vrbnjak Franc ter pripravnica Praper Zorislava. 3 pripravniki in 1 pripravnica so bili zavrnjeni do jesenskega roka, za celo leto ni bil zavrnjen nikdo. j— Nagradno ostro streljanje priredi strelska družina prvo nedeljlo avgusta na strelišču pri Baboseku. Streljianje se sme udeležiti le civilno prebivalstvo. Iz Novega mesta it— Nag živilski trg na Trgu kralja Petra II. je dobil že dolgo pričakovano no- rost —* utiojntee. Vseh }e 100. Norost pozdravljamo posebno iz Mgiijenstih mirov. Iz življenja na dežel? HOTEDERSICA. Sokol prtreefi M. t. m. oa prijaznem vrtu sestre Logarjeve svoj javni telovadna nastop, združen % veselico in plesom. Pridite ta dem vsi v lepo Ho-tedersico, ker Lahko obisk lepe prireditve združite tudi z izleti v krasno naravo. VRANSKO. Strelska družina vabi m veliko strelsko tekmo ▼ nedeljo 14. L m. na lastnem modernem strelišču od 8. do 18. Za tekmo so razpisane dragocene nagrade, ki se bodo razdeMle po končani tekmi na veseMčnem prostoru hotela »Slovana« ob zvokih priljubljenega domačega orkestra. Preskrbljeno je za neprisiljeno zabavo in dobra okrepčala. Gospodarstvo Emisija srednjeročnih državnih obveznic Kakor smo že kratko poročali, so 4. t. m. pričele jugoslovenske borze s kotiranjem 5%nih državnih obveznic za javna dela z amortizacijsko dobo petih let. Te obveznice so bile izdane kot prva transa (100 milijonov) srednjeročnega posojila za javna dela, ki bo anuitirano do zneska ene milijarde dinarjev. Prvo tranšo so prevzeli državni in privilegirani denarni zavodi in je bila zaradi tega izdana ta transa le v velikih komadih, tako da za privatnike ne pride v poštev. V Beogradu je Državna hipotekama banka preko borze prodala Narodni banki za 36 milijonov dinarjev teh srednjeročnih obveznic in je bila transakcija izvedena po kurzu 100, t. j. al pari. Pričakovati je, da bodo prihodnje emisije teh srednjeročnih obveznic predložene na javni vpis, saj so za take emisije dani vsi pogoji. Tako bi kot kupci prišli v poštev državni privilegirani denarni zavodi, ki imajo danes za okrog eno milijardo likvidnih gotovinskih sredstev. Kakor poročajo iz Beograda, je v dogled-nem času pričakovati ponovnega nazadovanja obrestne mere, predvsem pa zopetnega znižanja eskontne mere Narodne banke, kar bo imelo za posledico tudi znižanje obresti na denarnem trgu. Posojila na klirinške terjatve Iz Beograda poročajo, da je Narodna banka sklenila, da bo odslej dajala libe-ralneje posojila (avanse) na podlagi klirinških terjatev. Odslej ne bo Narodna banka polagala več toliko važnosti na kreditno sposobnost prosilca, ker je terjatev sama sigurna, temveč bo bolj pazila na solidnost prosilca v poslovanju. Tako se bo lahko večje število izvoznikov posluževalo možnosti takih posojil. Avansi na klirinške terjatve se dajejo, kakor znamo, na solo akcept im se računa obrestna mera 5°/o letno, tako da plača izvoznik, ki mora v nemškem kliringu čakati 6 mesecev, vsega 2.5%. Avansi se lahko zahtevajo na podlaga avize o plačilu nemškega dolžnika ne glede na datum in številko avize. Ti avansi se bodo dajali izključno domačim tvrdkam in domačim izvoznikom. V italijanskem kliringu vrši Narodna banka nadalje tudi odkup terjatev, in sicer z odbitkom 1.5%. Gospodarske vesti Povečana odkupna cena za srebro. Iz Beograda poročajo, da je Narodna banka sklenila povečati odkupno ceno na srebro, in sicer od 600 na 800 Din za 1 kg čistega srebra. Po tej novi ceni bo Narodna banka odkupovala srebro pri centrali v Beogradu kakor tudi pri vseh podružnicah. Povišanje cene je bilo nujno potrebno, ker se je v zadnjih mesecih cena srebru na inozemskih tržiščih znatno dvignila in so se že pojavili spekuslamti, ki so na deželi odkupovali srebro po dosedanjih nizkih cenah in gia potem tihotapili v inozemstvo. rr Dalmatinske hranilnice in hranilnični zakon. Zagrebške «Novosti» objavljajo k načrtu hramilničnega zakona stališče, ki ga zavzemajo k temu vprašanju dalmatinske hranilnice. V prvi vrsti gre zahteva dalmatinskih hranilnic za tem, da se v zakonu poudari pupilarna varnost teh zavodov. Nadalje ni razloga, da bi smele samo občine ustanavljati hranilnice, od katerih je n. pr. ljubljanska najstarejši denarni zavod v državi. V smislu novega avstrijskega zakona naj se predpiše ustanovitev posebnega hra-nilničnega registra. Nadalje je treba hranilnicam zajamčiti reeskomptni kredit pri Na- Za prodajo mesnih izdelkov in masti na provizijo, iščem mestne agente, agilne trgovske moči. Eventuelno rajaniranje ni izključeno. Ponudbe poslati 2 navedbo zahtevkov in drugih v poštev prihajajočih podatkov (premoženjsko stanje, jamstvo itd.) na JOS. BEJNKO, MURSKA SOBOTA Po težki bolezni je danes zjutraj umrla, previdena s tolažili sv. vere, naša dobra soproga in mati, gospa {Ser t a Me čait, soproga policijskega uradnika Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, dne 9. julija 1935 ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Rožna dolina XIX, št. 12, na pokopališče na Viču. Ljubljana, dne 7. julija 1935. Franc Močan, soprog, in otroci. 6170 rodni banki in je treba s tem v zvezi izpre-meniti čL 6. pravilnika Narodne banke, ki ga vodstvo Narodne banke tolmači tako, da imajo samo mestne hranilnice možnost re-eskomptnega kredita pri Narodni banki rn še to le v izrednih prilikah. Čl. 9., ki govori o nalaganju pupilarnega denarja, je treba jasno stilizirati, zlasti glede na Državno hi-potekamo banko. Predvsem pa poudarjajo dalmatinske hranilnice, da je treba predvideti ustanovitev osrednjega kreditnega zavoda za hranilnice po vzorcu takih zadrug v Italiji in drugih državah, ker so zlasti hranilnice v provinci danes prepuščene svoji usodi. Nadalje bi bilo treba predvideti izjemo glede naziva ^hranilnice*, ki naj bo donuščen izjemoma poleg Poštne hranilnice tudi Prvi hrvatski štediondoi, ki nosi ta na-zi že od leta 1846. — Zahteva obrtnikov. Uprava glavnega državnega saveza obrtniških združenj je v skladu z resolucijo 14. kongresa predložila ministrstvu za trgovino in industrijo vlogo, v kateri prosa: I.) da se izdajo vsi potrebni ukrepi za zavarovanje obrtnikov pred ne-loialno konkurenco, 2.) da se izdajo prav tako vsi potrebni ukrepi za pobijanje neupravičenega dela, 3.) da se izdajo ukrepi za razdolžitev obrtnikov na temelju odplačilnega sistema in da se obntiki izvzamejo iz določb zakona o zaščiti kmeta, 4.) da se omeji število učencev, ki jih sme imeti posamezen mojster (to število naj bi se odrejalo v skladu s številom pomočnikov in po določbah obrtnega zakona), 5.) da se v Novem Sadu ustanovi posebna obrtna zbornica, ker so obrtniki za področie trgovsko-industrij&ko-obrtne zbornice v Novem Sadu izpolnili vse zakonske zahteve v tem pogledu. = Naš izvoz pšenice v češkoslovaško. Na nedavnem zasedanju gospodarskega sve ta Male antante je bil med drugim dosežen tudi med našo državo in češkoslovaško sporazum, po katerem se Češkoslovaška obvezuje, da bo odkupila od našega letošnjega pšeničnega pridelka 10.000 vagonov pšenice, in sicer po najvišjih cenah po pariteti na svetovnem tržišču. Kakor Je podo ba, je naša država dala Češkoslovaški neke protiusluge za uvoz določenih češkoslovaških proizvodov v našo državo. =Hmeljski nasadi v žateškem okoliša ogroženi. Na žateškem hmeljskem trgu je pretekli teden nastopilo oživljen je. Kakor poroča Združenje hmeljarjev, »o bile prodane večje partije za izvoz pri cenah od 1500 - 1650 KČ za 50 kg. Stanje nasadov se je zaradi trajne suše in neviht poslabšalo. Nasadi na bolj vlažni zemlji in nasadi, ki so jrih namakali, so lepi, nasprotno pa so zaostali v rasti v suhih legah in zlasti v ravnimi. Pa tudi v boljših legah se je rastlina na vrhu za-krkndla, tako da ne bo mogla več rasti v višino. V splošnem je sedanje stanje nezadovoljivo. Le če bodo prav kmalu izdatne padavine, se lahko še prepreči velika škoda. = Knjigovodski tečaj za mizarske obrtnike in pomočnike v Ljubljani. Zavod za pospeševanje obrti Zbornice za TOI priredi v Ljubljani poseben knjigovodski Borze 8. julija Na ljubljanski borzi je danes deviza New York popuščala, dočim je hal London čvrste jši. V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi 8.78 do 8.88. V zagrebškem privatnem kliringu je bdi promet v avstrijskih šilingih po 8.7950, v angleških funtih po 233.50 in v grških bornih po 36.50, dočim so se španske pezete nudile po 6.05. Na zagrebškem efektnem tržišču se je vojna škoda pri mlačni tendenci nudila po 372 (v Beogradu je bil promet po 370 do 374). Zaključki so bili zabeleženi v 7% RI sirovem posojilu po 66.87 (v Beogradu 67.25) in v Seligmanovem posojilu po 74. Delnice Trboveljske so nadalje popuščale in se je nudilo blago po 98, denar pa po 90. Devfse Ljubljana. Amsterdam 2963.86 do 2978.46, Berlin 175205 do 1765.93, Bruselj 733.82 do 738.88, Curih 1434.22-1431.29, London 214.83 —216.89, New York 430834-4314.55, Pariz 287.96—289.40, Praga 181.48—182^8, Trst 359.49—362.57. Curih Beograd 7.00, Pariz 20.22, London 15.13, Nevv York 205.50, Bruselj 51.56, Milan 252625, Madrid 41.90, Amsterdam j 208.10, Berlin 12320, Dunaj 17.60, Koben-harvm 67.50, (Praga 12.75, Varšava 57.80 Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 300-303, 7*U invest. 80-81.50, 7% Bladrovo 67—67.50. 8% BHair. 77—38, 7»/. stabittz. 79.-88, 4% agramne 45—46, 6% begluške 63—64. Zagreb. Vojna škoda 372 bL za juMj-oikt. 370 M., 7 % tavest 80 - 82, 4 % agrarne 45-50 -47, 6 % begluške 63 - 64, 7 %Blair 66.87 - 67, 8 % Blair 77 deau, 7 % drit Wp. baraka 74 - 74.50 (74), PAB 230 den., Trboveljska 90 — 98, Šečerana Osdjek 140 — 155. Beograd. Vojna škoda 371 — 373 (370 -374), za julij — (370), 7»/» tavest. 81450 — 82.50 (82 — 82.50), 4% agrarne 47 — 47. 50 (47), 6% begluške 65 — 65.50 (65JO — 65.75), 7% Blair 67 — 67.50 (67.25), PAB 231 — 203 (232.50 — 234> Zakaj baš to 1 Zato, ker M»a sttlenino softl podeljuje zobem prl-rode i sijaji odstranjuje sobni kamen da ustom dolgo« trajno prijeten okus Blagovna tržišča '+ Chicago, 8. julija. Začetni tečaji: za julij 78.875, za sept. 79.625, za dec. 82375; koruza: za sept. 74.125, za dec. 63. + Winnipeg, 8. julija Začetni tečaji: za julij 80, za avg. 80, za okt. 83.375. + Ljubljanska borza (8. t. m.). Tendenca za žito mirna. Nudi se (franko nakl. postaja): pšenica: baška 78 kg po 117.50 —120, banatska 78 kg po 115—117.50; oves: slavonski po 100—102; koruza: baška po 78—79, banatska po 76—78; moka: banatska »Og« po 195—205, baška »Og« po 190—200, baška »2« po 170—180, baška >5« pol50—160; otrobi: baškl po 100— 105. = Novosadska blagovna borza. Tendenca prijazna, promet srednji. Pšenica: baška potiska 114—118, slavonska 114—116, sremska 112—114, baška 112—115, banatska 110—115. Ječmen: baškn in sremski, novi 64 kg 72.50—75. Koruza: baška in sremska 76.50—77.50, banatska 74.50-75.50 Moka: baška in sremska in »Ogg« 187.50 —207.50, »2« 167.50—187.50, 147.50—167.50. >6« 127.50—147.50. »7« 107.50—111.50. »8« 86—90. Otrobi: baški in sremski 77.50— 80, banatski 76—78. +Budimpeštanska terminska borza (8. t.) Tendenca stalna. Koruza: za julij 11.16 do 11.18, za avg. 11.10—11.12 Slava samostana sv« Nauma pri Ohridu Ohrid, 8. julija. Menda ne bo svetnika, ki bi bil v toliki meri medverskn in mednarodni, kakor sv. Naum, patron romantičnega samostana pri Ohridu. Ta svetnik je v enalri meri znan in češčen pri muslimanih in katolikih kakor pri pravoslavnih. Z enakim zaupanjem romajo k njemu Srbi, Turki in Arnavti. Pri glavnem vhodu samostanskega dvorišča vzbuja pozornost simbol sv. Nauma: velik, mrk medved vleče, vprežen v jarem, skupaj z volom težak plug. Legenda pripoveduje, da je svetnik revnemu kmetu, ki s svojim voli čem ni mogel preorati njive, poslal močnega medveda na pomoč. Takih in podobnih legend je vse polno in globoko so ukoreninjene med prebivalstvom vseh ver najširše okolice. Sv. Naum pa ni samo pomočnik revnih in slabotnih, temveč tudi tolažnik in rešiitelj vseh, ki trpijo na telesu in na duhu. Družine, ki imajo v svoji sredi duševno bolne člane, se s posebnim zaupanjem zatekajo v njegovo svetišče. Ni dneva, da ne bi srečavali na potu proti samostanu romarje, ki se hočejo pri čudodelnem svetniku iznebiti raznih svojih težav in ki vzamejo na pot tudi razne darove za samostanske brate poleg sveč za oltar čudodelnega svetnika. Velikanska romanja pa se vršijo v samostan sv. Nauma vsako leto 3. julija, ko slavi samostan že od nekdaj svojo slavo. Samostan, njegovo dvorišče in tudi okolica so tedaj polni romarjev iz raznih krajev, ki se ne glede na vero in narodnost družijo v veliko bratovščino. Molitve, polne zaupanja, bogata darovanja in tudi veselo kolo so nerazdružijavi pri tej samostanski slavi. V navadi je tudi, da prinašajo romarji v cerkev pismene svoje prošnje, kakor v pisarno kakega mogočnega oblastnika. Takih prošenj se je nakopičilo letos okrog 5.000, na darovih v denarju pa je dobiJ samostan 30.000 Din, povrh pa celo čredo drobnice in najrazličnejša živila. Sokol Zapadno okrožje zagrebške sokolske župe bo imelo v nedeljo 4. avgusta telovadni nastop v Dobovi. Dobovski Sokol bo na ta dan nastopil petič izza ustanovitve. Nastopalo bo tudi nekaj društev iz celjske župe, in sicer iz Kapele, Bizeljskega, Brežic, Raj-hcnburga. Krške vasi, Globokega in Artič. Pridite! IZVLEČEK IZ PROGRAMOV Torek f. julija Ljubljana 12: Vesele narodne na ploščah. — 12.45: Poročila, vreme. — 13: Čas, obvestila. — 13.15: Radio orkester. — 14: Vreme, spored borza. — 18: Micki miška, (sodelujejo: Juvanova in Gabrijelčičeva). — 18.30: Radio orkester za našo deco. — 19.10: Čas, poročila, spored, vreme, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 20: Orgle in plošče. — 21.30: Čas, poročila, spored. — 22: Napevi iz .daljnih dežel (Radio orkester. — 22.30: Angleške plošče. Beograd 16: Narodne pesmi in orkester. — 20: Koncert godbe kraljeve garde. — 22.20: Vojaška godba. _ Zagreb 12.10.: Trio — 20.15: Operetni večer. — 21.45: Recitacije. — Praga 19_25:Češka glasba. — 20.10: Lahka glasba. — 20.50: Rahmaninov: Koncert za klavir in orkester. — 21.45: Komorna glasba. — 22.30: Plošče. — Varšava 20.10: Rahmaninovljeva opera »A le ko«. •— 21.10: »Poljska svatba«. — 22.40 Orkester. — Dunaj 12: Orkester. — 16.10: \Vagner-jeve skladbe. — 1725: Arije in pesmi. — 19.40: Orkester: 20.10: Baletna muzika. — 23.10: Ciganska kapela. — 0.30: »Pri letošnjem«. — Berlin 20.10: Orkester. — 21: Kabaretni program. — 23: Iz Miinchena, — Miinchen 20.10: »Gospa z morja«. — 24: Lahka godba. — Stuttgart 20.15: Iz Berlina. — 24: Komorna glasba. — Rim 1730: Lahka glasba. 20.40: Komorni koncert. — 22.30: Orkester mandolin. Sreda, 10. julija Ljubljana: 12: Slovanske opere na ploščah. — 12.45: Poročila, vreme. — 13: C as, obvestila. — 13.15: Plesna muzika na ploščah. — 14: Vreme, spored, borza. — 18: Plošče. — 18.10: Iz naših logov in gajev (radijski orkester). — 18.50: Pogovor s poslušalci. — 19.10: čas, poročila, vreme, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura. — 20: Harmonika ln plošče. — 20.15: Simfoničen koncert — prenos iz Rogaške Slatine. — 21.30: Čas, poročila, vreme, spored. — 22: Poje gdč. Sokova s spremjeva-njem radijskega orkestra. Beograd: 16.20: Koncertna ura. — 20: Iz Ljubljane. — 21: Zvočna igra, — 21.40: Orkester. — 22.20: Narodna glasba, — Za-" greb 12.10: Plošče. — 20: Prenos iz Ljubljane. — 21.30: Plošče. — Praga 19.40: V zvočnih sferah. — 20.10: Igra. — 20.30: Skladbe Vieniavskega. — 21.20: Baletna glasba. — 22.30: Plašče. — Varšava 20.10: Orkester mandolin. — 20.50: Koncert Vieniavskega. — 21.43: Zbor in orkester. — Dunaj 12: Plošče. — 16.35: Pesmi. — 17.15: Koncert na dveh klavirjih. 19.45: Orkestralni in pevski koncert. — 22.45: Kvarteti. — 23.50: Jazz. — Berlin 20.15: Pesmi. — 20.45: Orkestralni koncert. — 22.30: Ples. Miinchen 20.15: Iz Berlina. — 2045: Plesni večer. — Stuttgart 20.15: Iz Berlina, — 20.45: Beethoven. — 22.30: Nočni koncert. — Rim 17.05: Koncert solistov. — 21,30: Simfoničen koncert. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: 1. Cas opazovanja, 2, stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago v odstotkih, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 0—10, 7. padavine v mm, 8. vrsto padavin, Temperatura; prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. Ljubljana 7, 766.9, 13.6, 75, NE2, 10, dež, 8.4; Ljubljana 14, 767.3, 15.6, 67, SE3, 8, —, —; Maribor 7, 765.3, 13.0, 90, S\V4, 10, dež, 9.0; Zagreb 7, 766.7, 14.0, 80, SE1, 10, dež, 2.0; Beograd 7, 764.9, 18.0, 60, Wl, 6, —, —; Sarajevo 7, 765.4, 14.0, 70, O, 10, —, —; Skopi je 7, 765.0, 18.0, 60, O, 4, —, —; Kumbor 7, 761.5, 24.0, 80, O, 4, —, —; Split 7, 762.0, 18.0, 80, NE2, 10, dež, 7.0; Rab 7, 673.8, 16.0, 80, ENE2, 10, dež, 7.0; Rog. Slatina 7, —, 13.0, 80, E2, 10, dež, 0.3; Temperatura: Ljubljana 17.0, 13.2; Maribor 21.0, 13.0; Zagreb 20.0, 14.0; Beograd 21.0, 12.0; Sarajevo —, 13.0; Skopi je 27.0, 13.0; Kumbor —, 22.0; Split 31.0, 16.0; Rab 27.0, 14.0; Rog. Slatina 18.0, 13.0. ČITAJTE Iz življenja na dežel? En poizkus vas bo prepričal J da je SAMORAD pralni prašek, td Je Izdelan na podlagi olivnega olja n a | b o 11 S i S Poizkusite! Zahtevajte vedno SAMORAD pralni prašek »JUTRO« št 1K 6 Torek, 9. julija 1935. ® e; Ponos Francije na morju Dve moški življenji na kocki zaradi misfeaste ženske Neka kalifornijska potovalna družba je priredila turistično partijo na 4200 m visoko goro Fremont v Yellowstonskem parku. Partije sta se udeležila med drugimi dva mlada študenta, William Irvdaags in Bernhard Murray, oba izvrstna plezalca, pridružila pa se jima je tudi 30-letna pla-volasa vdova Norma VVoodhallova, ki ju je znalala s svojo vražjo lepoto tako očarati, da sta se zaljubila do ušes vanjo. Njej do te ljubezni ni bilo dosti, pač pa jo je zabavalo izigravati drugega proti drugemu in podžigati njuno ljubosumnost. Pri neki plezalni turi je prišla družba do silno strme in gladke stene, ki jo turisti splošno imenujejo Hudičevo steno, še nikomur ni uspelo, da bi jo preplezal. Mlada vdova je menila ob pogledu: »To zmore pač samo izreden mojster, da bi preplezal to steno.« Bilo je dovolj, da sta se čutila študenta nekako prizadeta in z lahkoto je potem dosegla, da sta se odločila preizkusiti svoje moči Zaman so ju vsi drugi svarili, naj se ne podajata v to blazno dogodivščino. Ko so spoznali, da jima gre za nekakšen dvoboj, ki bi ga izvojevala v ste- ni za ceno muhaste žene, so morati pač pustiti, da se poskusita. Vsa družba seje zbrala pod skalo, da bi prisostvovala temu podjetju. Murray si je izbral vzhodno, Irvings pa južno stran. Gledalci so se lahko prepričali že po nekoliko minutah, da sta oba resnična mojstra v plezanju. V stend ki ni nudila skoraj nobenega oprimka, sta se vzpenjala zelo počasi, toda sigurno v višino. Po nekoliko urah sta prišla do previsnega mesta, ki sta ga premagala z najskrajnejšo težavo, vsaj zdelo se je, da sta ga premagala, ko sta izginila ljudem izpred oči. VVoodhallova se je začela že šaliti, češ takšnima mojstroma se mora pač vse posrečiti. Leden, očitajoč molk je sprejel njene besede. Hipoma se je oglasil iz stene krik na pomoč. Murray je bul zašel v takšen položaj. da si ni mogel več sam pomagati. Med družbo ob vznožju stene je nastala panika, šele sedaj se je izkazalo, da ni bil nihče niti pomislil, kako bi bilo drznima plezalcema pomagati, če bi ju doletela nesreča. Kmalu so zaslišali Irvingsov glas, ki je sporočal, da leži njegov tovariš v strašnem položaju na ozkem pomolu, s katerega utegne vsak trenutek treščiti v globino. Tudi Irvings sam ne more nikamor naprej, skušal pa bo tovarišu priti na pomoč.. Ure so minevale, odgovora nd bilo od nikoder, zdelo se je, da sta oba mladeniča že s smrtjo plačala svoje tveganje. Nihče nd med tem opazil, daje izginila tudi plavolasa vdova. Nekoliko mož je poskusilo splezati v steno pa so se morali vrniti. Končno, že proti večeru, je zaklical Irvingsov glas iz daljne višine, da mu je uspelo po nadčloveških naporih priplezati do Murraya in da ga bo po vrvi spustil v globino. In res je čez nekaj časa na vrv privezan in onesveščen, toda nepoškodovan pristal ob vznožju stene Murrav, kmalu po njem pa se je spustil po isti poti Irvings. Sprejeli so ga z navdušenimi kriki. Tedaj so tudi opazili, da nd vdove nikjer. Našli so njeno razbito truplo dva dni pozneje na dnu nekega prepada. Vse kaže, da je šla v svojem kesu sama v smrt, ker je mislila, daje s svojo muhavostjo povzročila smrt obeh tekmecev za njeno ljubezen. S to dolarjev sa vsako uro Kakor je naš list že poročal, sta brala Fred in A' Kevs po 653 urnem in 25 minutnem vstrajnem poletu nad mestom Meridianom ob Mississnppiju srečno pristala. Dosedanje neoficialrei -rekord letalcev Jacksona in 0'Briena iz leta 1930. sta prekosila za 7 ur 6 minut in 30 sekund, ofici-aina rekord bratov Hunterjev iz istega leta pa sta potolkla kar za 100 ur. Keysa sta v tem letalu, ki sta si ga sama zgradila, že dvakrat brez uspeha skušala doseči sedanja rekord. Prvič se je letalu zlomilo krmilo, drugič ju je prisilil vihar, da sta pristala. Po zadnjem uspehu sta zaslužila 63.300 dolarjev, kajti neki list je jama obljubil za vsako uro poleta 100 dol. nagrade. Pričakovala iu je ogromna množica ljudi, ki so ju v triumfu odnesli z letališča. Od enega & drugemu Hči ameriškega milijonarja Barbara H u t-t o n se je dala ločiti od princa Mdivanija in se je nanovo omožila z danskim grofom Hangwitz — Reventlowom (na sliki) Štiri tisoč ljudem rešil življenje Mebmed Mulah Bajram-Ogli je kot 20 leten mladenič stopil v službo pomorske reševalne postaje v Batumu. Te dni je slavil 501etnico svojega delovanja pri tej postaji, ki jo tudi že dolgo vodi. Ruska vlada ga je ob jubileju odlikovala z redom »Zastave dela« in mu priznala visoko dosmrtno pokojnino, a iz vseh krajev sveta je prejemal jubilant deloma zelo dragocene darove ljudi, pred vsem mornarjev, ki jim je kdaj rešil življenje. Iz zapiskov reševalne postaje je razvidno, da je mož rešil gotove smrti nič manj nego 4.020 ljudi. New York v poletni vročini Da ima Newyork poleti strašno vročeno, je znana stvar. Zna se pa tudi velikopotezno boriti proti, tej nevšečnosti. Hidranti po cestah v ubožnih četrtih ne rabijo samo za gašenje ognja in škropljenje cest, temveč poleN v prvi vrsti za ohladitev ljudi. Nataknejo jim posebne brizgalne naprave, ki pršijo vodne kapljice kot prave prhe daleč naokoli. Vsakdo sme takšno prho odpreti in otroci In odrasli se z užitkom izpostavljajo hladeči rosi. Javni vodnjaki so prava kopališča za otroke in stražniki skrbe pri tem, da se malčkom ne zgodi kaj hudega. Bttdoar za zločince V Wealstoneu na Angleškem so otvo-rili novo jetnišnico, ki je zbudila v javnosti precej ugovorov. V takšni jetniš-nici, pravijo, je naravnost slast biti zločinec. Že na zunaj ne spominja s svojim elegantnim in okusnim slog<5m, svojimi zidovi iz rdeče opeke in belo kupolo prav nič na jetnišnice, kakor si jih običajno predstavljamo. Znotraj pa je tudi bolj podobna bogatemu sanatoriju ali budoar-ju, nego ječi. Za sprejemanje obiskov so jetnikom na razpolago naravnost razkošno opremljene sprejemnike. Prva jetnica, ki so jo spravili v to »palačo jetnikov«, neka starejša ženska je bila naravnost navdušena nad kopalnimi, oblačilnimi in jedilnimi prostori. Osebje pa jo je sprejelo naravnost slavnostno. Pomor moljev čebele splaSile celo mesto Na Aragonski trg v španskem mestu Saragosi se je spustil te dni roj čebel, ki je po neki cenitvi štel najmanj 2 milijona živali. Vse je zbežalo v hiše in se zabard-kadiralo vanje. Ker ni kazalo, da se bodo čebelice prostovoljno umaknile, so nastopili gasilci s plinskimi maskami in rokavicami. Šele po večurnem boju jim je uspelo, da so roj pregnali V skladišču neke newyorškc trgovine s ko-žuhovino uničujejo škodljive molje in drugi mrčes v krznu s posebnimi plini, zaradi katerih je žensko osebje, ki razkužuje kožu-hovino, opremljeno s plinskimi maskami Trpežnost ruskih čevljev Osem moskovskih čevljarjev je napravilo originalno tekmo, da bi dognali, kakšna je trpežnost ruskih čevljev. Peš so odpotovali po 735 km dolgi cesti iz Moskve v Leningrad. Že po prvih 100 km se je moralo šest mož vrniti, ker so se jim čevlji raztrgali, dva pa sta v 17 dneh vendarle s kolikor toliko zdravo obutvijo prispela do Leningrada. List »Večerna Moskva« ugotavlja na podlagi te tekme, da se dado navadni domači čevlji rabiti povprečno komaj 60 do 80 dni Mamilo iz čaja Egiptske oblasti so v zadnjem času stopile na prste derviškim sektam, ki so jim začele s svojim delovanjem postajati neprijetne. Pri tej priliki so ugotovili, da se derviši omamljajo z novim strupom, ki ga pridelujejo z dolgotrajnim preku-havanjem in z nekimi dodatki iz čaja. To mamilo ni nič manj nevarno od opija, hašiša ali kokaina in to tem bolj, ker ga je razmeroma lahko pridobivati. Oblasti so sedaj svoj boj proti mamilom raztegnile tudi na to »čajno kugo«. je kri žarka »A 1 g e r i e«, ki je zbujala pri nedavnih pomorskih vežbah francoske mornarice v Brestu splošno občudovanje Devet dni v blatnem grobu Rešila ga je vodovodna cev Y noči 23. junija je vdrl v 130 m globoko jamo nekega premogovnika v Hin-denburg-u (Zgornja šlezija) ogromen tok blatnega peska. 26 mož je utegnilo še pravočasno ubegniti nevarnosti, neki strojnik Walla je imel komaj še časa, da je skočil v močno betonsko strojnico, kjer je bil zaposlen, in se zapri vanjo. Cim so zgoraj zvedeli za nesrečo, so organizirali rešilno ekspedicijo, ki Je pa imela kaj težko in zamudno delo, preden je prišla do pokopanega moža. Od nekega zračnega rova so se morali v najtežjih okoliščinah dobesedno prebiti skozi 24 m debelo skalno plast, da so mogli priti do stene strojnice. Delo je bilo še posebno zamudno, ker so mogli le z rokami odnašati razstreljeno skalo iz reševalnega rova. Dnevi so minili, nihče že ni več verjel, da bi mogli Wallo dobiti še živega. Toda v ponedeljek opoldan, baš ko so ee pripravljali, da razstrelijo steno strojnice, v katero se je bil zatekel Walla, eo zaslišali njegov glas, ki Jten )e t«M, naj bodo previdni, ker še živi. Morali so steno prevrtati. Nato se Jm spustil eden izmed reševalcev po rrvl do 15 m nižjih tal strojnice, stopil do onemoglega moža in ga po vrvi dal spraviti v višino. Njegove prve besede, ko so prfšTI ljudje do njega, so bile: »Ali so se tovariši rešili?« Spravili so ga v bolnišnico in Edravniki upajo, da bo prav kmata spet krepak in zdrav. O čudežni rešitvi moža, ki je piretv manj nego 210 ur, torej devet dni (v T** nem grobu, 130 m pod površino, obeežv pišejo nemški listi. Mož se je pa moW. toliko časa d.ržati samo zavol^no tega. ker je našel v temi vodovodno cev, Is katere je zajemal vodo, to ker je ves Sa« brezhibno delovala tudi cev za dovajanje zraka, dočim se je bil vod za električno razsvetljavo ob vdoru blatnega toka pretrgal. Strela udarila v diktatorjev© letalo Agencija Štefani poroča, da je prispel Mussolini v hidroplanu, ki ga je sam vodil iz Rima v Salerno. Vožnja pa je bila zelo naporna. Ministrski predsednik je letel v nevihti in ves čas so švigali bliski okolu hidroplana. Enkrat je celo treščilo v letalo k sreči brez hudih posledic. Prizadelo je samo radiotelegraf ista, ki se je zaradi strele onesvestil. Ko je Mussolini izstopal, somu priredili navdušen sprejem. Vodja fašistov je pregledal Štiri bataljone črnih srajc, pripravljenih za odhod v Afriko. Ko je bil pregled čet končan, je Mussolini zopet sedel vhi-droavijon in se je vrnil v Rim. Tudi rekord V Brooiklynu so priredili tekmo s poletnim obeležjem: Kdo bo pojedel v eni uri največ sladoleda ... Bila je prava tekma narodov, poleg »pristnih« Američanov so se je udeležili namreč zastopniki vseh mogočih priseljenih narodov. Zmagal je Cehoslovak Kapras, ki je v določenem času pospravil več nego poldrug kilogram sladoleda. Prejel je nagrado 600 dolarjev. Kapras je pred desetimi leti dopotoval v Ameriko in je v Brooiklynu odprl majhno kavarno. Kakšne posledice je imela njegova nagrajena požrešnost za njegov želodec in kako bo z želodci drugih tekmovalcev, ne poročajo. Naročite - čitajte ..ŽIVLJENJE iN SVET" Nova ruska veleletala Ruska vlada poroča te Moskve, da bo dala zgraditi šestnajst letal t±pa»Maksim Gorki«, ki se je, kakor znano, nedavno ponesrečilo. Za ta letala so zbraM detevd 68 milijonov rabljev. ANEKDOTA Pravnuik je vprašal Edisona, če je ob res napravil prvi govorilni stroj. Edison je odvrnil: »Ne, ljubček, prvega je napravil gospod Bog. Jaz sem zgradil samo prvega takšnega, ki se lahko ustavi . . .« VSAK DAN ENA »Moja sestra vas lepo pozdravlja fcu sporoča, da pride takoj, Srn se bo usV dež«. italijansko - abesinski spor na skrajni ostrini noža Na levi: Abesinski vojaški oddelki se vežbajo v streljanju s strojnicami - Na desni: Abesinski vojaki vro trumoma v Adis Abebo, prestolnico svoje domovine »JUTRO« št 155 7 Torefc, 9. ^B^^^B^^^M^^^gggggBgpap* ulfunii pregled Spis dr. Prvislava Grisogona »Jutro« je na tem mestu že zabeležilo, da je praška založniška zadruga »Maj« izdala spis jugoslovenskega poslanika v Pragi, ministra dr. Prvislava Grisogona »Jugoslavie sjednocenš..« Kakor nam poroča založnica, vzbuja knjiga veliko pozornost. Najobširnejši referat o spisu odličnega jugoslovenskega diplomata je priobčilo minule dni »Ceškč slovo« iz peresa dr. O-tana Berkopca. V uvodnem poglavju razglablja pisec ju-gosloveaski nacionalizem. Tu med drugim ugotavlja napake, ki so se dogajale zaradi strahu in iz pretiranega oportunizma v politiki legitimnih zastopnikov Jugoslove-nov na ozemlju Avstro-Ogrske v letih med svetovno vojno, ko ss je zunaj odločevala zgodovinska usoda vsega naroda. Nastanek nacionalnih držav na razvalinah Avstro-Ogrske je z vidika zgodovinskega razvoja v večji meri posledica ugodnih naključij kakor pa logičen posledek političnega delovanja, kajti dogodki sami so daleč prehiteli politiko. Naše narodno gibanje se je v primeri z drugimi narodi razvijalo počasi in prihajalo zamudno na torišče zgodovinskega razvoja. »Zamudila smo se z našimi mladimi narodnimi državami in je treba, da zamujeno nadoknadimo. Ni se treba motiti: podaljševanje partikularisti-čne plemenske razcepljenosti (federalizmi, decentralizacija so samo pretveza), ki bi imela za končni smoter formacijo posebnih narodnih držav: slovaške, hrvaške, slovenske itd., bi vzbujalo upravičeno skrb in vprašanje: Ali ni še končana cepitev Evrope, ki je namesto 25 držav dobila 31 držav, in ali pojde tako v neskončnost?« V prvem poglavju obravnava pisec z zgodovinskega vidika usodne dogodke, ki pomenijo prava razpotja v našem razvoju. Največji dogodek jugoslovenske zgodovine je turška invazija, čije posledice so bile o-gromme. Predvsem je bil prekinjen proces politične unifikacijc, podunavski Jugoslo-veaii so se razdelili v zapadno in vzhodno polovico itd. Pri tem pa pisec opozarja tudi na nekatere pozitivne posledke turške nadvlade. V nadaljnjem delu tega poglavja razglablja dr. GrLsogono potek in oblike narodnega preporoda in prevladujoče men-talitete, ki so se razvile med Srbi in Hrvati. V drugem poglavju »Predhodniki in pionirji« se bavi z vodilnimi osebnostmi in z vnanjimi vplivi, ki so pospeševali razvoj narodne ideje med južnimi Slovani. Po nastanku. nove srbske države in pod vplivom ilirizma se že jasno kažejo zedinjevalne tendence. V posebnem poglavju obravnava pisec »reakcijo na dualizem«, ki pospešuje protaavstrijsko razpoloženje. To poglavje se bavi tudi z reško in zadrsko resolucijo s postankom srbsko-hrvaške koalicije, z aneksa jo Bosne in Hercegovine ter z vplivom balkanske vojne na slovanski jug. Četrto poglavje je posvečeno konkretiziran ju narodnega programa z jasnim smotrom: ustvaritev Jugoslavije. To poglavje je ponekod ostra in kritična, vendar pa pravična ideološka kritika naše politike med svetovno vojno. V petem poglavju razčle-nja pisec politični razvoj v narodni državi (1918 — 1929). Knjiga dr. Grisogona je spisana s stališča brezkompromisnega pristaša jugoslovenskega narodnega in državnega edin-stva. Pisec je imel pred očmi zedinjevalni proces v Italiji, Nemčiji in drugod in je preverjen, da tudi naša zgodovina hodi vzlic vsem oviram isto pot. Bistvo njegove razčlembe našega razvoja zlasti po osvobojen ju bi se dalo označiti s citatom iz Ca-vourja (str. 93)« >L'Italia e fatta, facciam glTtaliani«) Italija je ustvarjena, ustvari--eo še Italijane). Z zgodovinskim vidikom poglobljeno unitaristično stališče dr. Grisogona daje njegovim, ponekod temperamentnim izvajanjem ideološko subjektivnost, ki je v takem primeru neizogibna, zato se tu pa tam pokaže nasprotje med ideologijo in sociološko realnostjo, med idejo in življenjem. Po Masaryku in Benešu je najvišja naloga politike v tem, da skuša znanstveno objektivno doumeti politično stvarnost. Dr. Grisogono je v svoji zelo zanimi- vi, inteligentno spisani, solidno argumentirani knjigi podal obenem z razčlembo našega zedinjevalnega procesa tudi svojo programatsko izpoved, združujoč tako preko vseh obstoječih nasprotij idejo z življenjem. VseaaKo bo njegovo Knjigo s pridom črtal tudi oni, ki ne veruje tolikanj v moč zgodovinskih nalik in ki si kako drugače razlaga v Jugoslaviji tako žgoči spor med sredotežnimi in sredobežnimi političnimi tendencami. Češkemu čitatelju bo dr. P. Grisogona »Jugoslavie sjednocenž« nedvomno povedala mnogo novega in mu poglobila pogled v bistvene politične probleme Jugoslavije. Založba je tedaj samo ustregla naši vza-jemnostni misli, ko je izdala spis odličnega politika in diplomata v tako okusni o-premi. —O. Z Josipom Bachom, čigar smrt je »Jutro«« kratko že zabeležilo, je izgubilo zagrebško gledališko življenje enega svojih najpomembnejših organizatorjev. Več ko 35 let je deloval Josip Bach v zagrebškem gledališču zdaj kot' režiser, zdaj kot ravnatelj drame, gledališki intendant, gledališki administrator in ekonom, na vsakem mestu vzpodbuden in neumoren delavec, vedno mož na svojem mestu. Josip Bach ni bil samo izboren poznavalec gledališča in vseh njegovih tehničnih, umetniških, gospodarskih in drugih problemov, marveč takisto odličen poznavalec literature. Zato je imel dolga leta odličen vpliv na reportoar zagrebškega gledališča. Njegova posebna simpatija so bili nordijski dramatiki, izmed domačih pa Vojnovič, s katerim je bil v dol- goletni korespondenci, ki Jo Jo Bteramo že izrabil pisec najobsežnejše študije o Vojnoviču, poljski slavist dr. Goiabek. Slovenci mu še posebej dolgujemo hvalo ker se je zavzemal tudi za naše dramatike, zlasti za Cankarja. Bach se je svoje dni udejstvoval tudi kot kritik. Med njegovimi učitelji je treba posebej omeniti še živečega češkega dramatika in sloveče-ga režiserja Jaroslava Kvapila. Z Bachom je izgubila hrvaška kultura vnetega in zaslužnega delavca, ki zlasti v gledališkem življenju zapušča globoko vrzel. Francoska antologija jugoslovenske poe-rije. V znani zbirki antologij »Collection Pallas.«« ki jo izdaja knjigarna Delagrave v Parizu, je pravkar izšla skoraj 400 strani obsegajoča »»Anthologie de la Poesie Yougoslave des 19. et 20. siecles. Poglavitne zasluge za njo sta si pridobila profesor beograjske univerze dr. Miodrag Ibrovac in njegova, sedaj žal že pokojna gospa Savka Ibrovac. Izid tega cvetobera celotne jugoslovenske poezije novejšega časa pomeni dogodek v naših kulturnih stikih s Francozi. 0 knjigi objavimo prihodnje dni obširnejše poročilo. Knjigarnarji o naši knjigi. Na nedeljskem zborovanju knjigarnarjev v Zagrebu je bila med drugim ugotovljena močna invazija tuje (predvsem seveda nemške) knjige v Jugoslavijo. Tuji agentje so lani prodali pri nas za 60 milijonov knjig. Knjigarnarji so sklenili, da prirede po vsej državi teden knjige. Jugoslovensko bibliografijo, ki so jo pričeli izdajati v interesu naše književne kulture, nameravajo vzlic prav vsem oviram nadaljevati. Do prvega »>tedna knjige.«« ki naj bi bil v juniju 1936, izide velik katalog jugoslovenske knjige v posameznih zvezkih po strokah. Zanimivi so bili podatki, ki jih je navedel v svojem govoru Aca Popovič iz Beograda o izkušnjah društva »Cvijete Zuzorič.«« z dnevom knjige Medtem ko so prvo leto prodali knjig za 68.328 Din., je bilo lani prodanih samo za 28.708 Din, kar tudi pričuje o veliki stagnaciji na knjižnem trgu. ■ - - O T Tekme kajakov na Savi Jugoslovenski kajakaški savez bo priredil v nedeljo 14. julija II. regato za prvenstvo divjih voda kraljevine Jugoslavije za leto 1935. Regata se vrši v nedeljo 14. julija. Začetek ob 14.30. Start je pri prevozu pol železniško postajo Savo, a cilj pri prevozu nad železniško postajo Hrastnik. Dolžina proge približno 19 km. Regata se vozi v čolnih dveh kategorij in sicer: a. enojika z najmanjšo širino 0,65 m in največjo dolžino 4,60 m. h. dvojka z najmanjšo širino 0.75 m in največjo dolžino 5,20 m. Žrebanje se vrši točno eno uro pred startom. Starta se po vrstnem redu izžrebanih številk in sicer najprej dvojke in potem enojke. Starti se vrše v razdobju dveh minut. Pravico tekmovanja imajo vsi člani kajak klubov in veslaških klubov. Tekmovalci morajo voziti v klubskem dresu. Vsak tekmovalec starta na lastno odgovornost. Vsa proga se vozi brez prtljage (krmilo po volji) in se ne sme prekiniti. Prvak postane oni, ki prevozi vso progo v najkrajšem času. če se za kako točko prijavi samo en tekmovalec, mora ta progo prevoziti, nakar dobi naslov prvaka in nagrado. Pri treh tekmovalcih bo6ta dve nagradi, pri petih ali več tekmovalcih tri. Prvak dobi pokal, a pri dvojkah dobita zmagovalca plakete. Brzica pri Prusniku se vozi spočetka po desni strani 6 prehodom na levo stran po glavni strugi. Kdor vozi desni kanal, je diskvalificiran. Brzica pod tunelom pri Hrastniku se vozi desni kanal, je diskvalificiran. Prijava za regato znaša 30 Din za osebo in jo je treba plačati najkasneje do vključno 12. julija. Obenem je treba vložiti pravilno izpolnjeno prijavnico. Sprejemajo se prijave tudi po tem roku vse do dneva regate do 12. ampak dvojne. Prijavnice se lahko dobe v trgovini H. Drucker, Zagreb, Ilica 39 ali v trgovini Kolb & Predalič, Ljubljana, 6eIenburgova ulica 6. V teh trgovinah se lahko plačajo prijavnine in oddajo izpolnjene prijave. Tekmovalec se lahko pritoži najkasneje eno uro po prihodu zadnjega tekmovaica vrhovnemu sodniku in sicer pismeno e pristojbino 100 Din. Regatni odbor razsodi takoj, brez možnosti priziva. Za slučaj, da je protest odbit, zapade pristojbina 100 Din in se porabi v korist prireditve, v nasprotnem slučaju se vrne tistemu, ki se je pritožil. Vsa ostala navodila dobe tekmovalci na startu. PROGRAM Odhod tekmovalcev in funkcionarjev 'z Ljubljane ob 7,22. Prihod na postajo Savo ob 8,17. Odhod tekmovalcev in funkcionarjev iz Zagreba ob 5,35. Prihod na postajo Savo ob 8,29. Sestavljanje čolnov, seja regatnega odbora in dodeljavanje funkcij. Ob 12, 30 merjenje čolnov. Ob 13,30 žrebanje številk. Oh 13,30 odhod kontrolnih čolnov v Prusnik in Hrastnik. Ob 14. odhod funkcionarjev na cilj in odprema prtljage tekmovalcev na vlak, ki odhaja s postaje Save ob 14,36 in pride v Hrasitnik ob 15,02. Po radnjem tekmovalcu odkajajo st.art.nje s kajaki po Savi na cilj. Ob 17. sestanek regatnega odbora in objava rezultatov. Ob 18. razdelitev nagrad. Odhod v Zagreb ob 19.35, prihod ob 22,20. Odhod v Ljubljano ob 20,32, prihod ob 21,53. gorske dirke ŽlSK Henmes je priredil vnedeljo brez vsake večje reklame svoje prve gorske dirke. Motosekcija šiškarjev je tudi ob tej prireditvi pokazala po kvaliteti voza-čev in po sposobnosti svojega vodstva korake naprej! Za te dirke je bilo v vsej Poljanski dolini ogromno zanimanje. Dirkam je prisostvovalo gotovo 3500—4000 gledalcev. Po vodstvom načelnika g. Ciglarja ter tehn. vodje sekcije g. Breznika in ostalih funkcionarjev so se dirke začele točno ob 15. Na startu je bilo 11 vozačev, od katerih pa so končno izvozili vse svoje kategorije vsled skrajno težke ceste le najboljši vozači. Z. £ do 950 Dušan (Hetrmes) na M. O. 4 km ▼ 4.24 min. 2. Sport-motorjU do 860 ecm JekrrS&n Rajko (Hermee) na B.S.A. 4 km v času 4.0(2 min., najboljši čas dneva ter obenem zmagovalec na tej d^rkL 3. Šport in turni motorji do 500 ocm Breznik Dušan (Hermee) na M. G. do 250 ocan v času 4.11 min- Prešeren Jože (Her-mes) na Puch 500 ocan tur, v času 4.15 min., Vovfc Albin CKranj) na R)olleygfc. 500 ecm tur. v času 4.23 m. 4. Šport in turni motorji do 1000 ocm Strežnik Dušan (Hermee) na M. O. 250 com šport v času 4.03 min- Seunig Stane (Hermes) na Harley 750 ccm tur. v času 4.10 min., Jelovčain Rajko (Hermee) na BlSA. 250 šport v času 1.11 min.. Prešeren Jože (Hermee) na Puch 500 com tur. S tem je bila zelo uspela prireditev končana. Zmagovalci so po lepih pozdravnih besedah klubovega predsednika g. ar. Matirija v restavraciji g. Jelovčana v Go-Tenjivasi prejeli zaslužna in prekrasna darila. Pripomniti nam je, da se teh dirk n.so udeležili ostali ljubljanski moto-slu-b'. Priporočali bi klubom, da bi bo mlado ia delavno 6ekcijo bolj podpirali. Revija ilirijanskih plavačev Že zadnjič smo na kratko javili, da se vtS jutri ob 20.30 na kopališču Ilirije plavalno klubsko prvenstvo. Naj navedemo sedaj še nekatere podrobnosti, predvsem pa program-Startali bodo v vseh disciplinah, tako prostem stilu, 50 m, 100 m šn 200 m, prsnem 50 m in 200 m ter prav tako v hrbtnem 50 m in 100 m. Po končanih plavalnih točkah sledi nastop gojencev plavalne šole, demonstracija «buterfly» - stila in water - polo turnir med tremi ilirijanskimi moštvi. Najzanimivejši točki programa bosta brez dvoma handicap nlavanje na progi 200 m prosto in prsno. Pri obeh točkah bodo star-tali naši najboljši plavači, kot Mihalek, Je-sih v prostem stilu in Hribar, Cerar v prsnem. Na progi 100 m prosto bo sodeloval tudi nainovejši član Ilirije, večkratni državni nrvak, popularni Draško \Vilfan. Že prva točka programa nam bo nudila svojevrsten užitek. Plavalo se bo namreč 100 m hrbtno moški. Na startu bodo Wilfan, Grčič, dosedaj član beograjskega športnega kluba, in Schell, iuniorski državni prvak na tej progi. Borba bo zanimiva zlasti med slednjima, kaiti Dr a škotu za sedaj osta-la najbrže še ne bosta dorasla. Kaj na water-polo? Res ie, da nastopijo tri mo5tva Iliri ie in da bo kdo morebiti zma-ial z glavo, češ. nikake prave borbe ne bo. Toda na? le vpraša seniorja ali pa juniorje, kaj mislijo o tekmi. Vsak je -prepričan o zmagi svojega moštva. Posetnikom kopališča pa ie itak znano, kakšne ogorčene borbe se vrše proti večeru pri water-polu treningih! Kdo je boljši, se bo pa videlo šele v sredo, ko si bosta obe stranki pogledali v oči v pravem boju. Medklubske kolesarske dirke na dirkališču bodo v nedeljo 14. t. m. Program, M ga je izbral prireditelj in ga razposlal vsem klubom, je zanimiv, kajti do Izraza bodo prišli v posameznih točkah dirkači na kratke in daljše proge. Po zmagi naših, dirkačev na nedeljskem državnem prvenstvu kategorije B, in sicer Slavka Hamberger-ja kot prvaka, Karla Lavriha kot drugega in Franca Briclja kot četrtega, so ti fantje polni volje, da se tudi vnedeljo na dirkališču pokažejo vredne svojih naslovov. Ob hladnem vremenu se bodo dirke pričele že ob 15. kar bo pravočasno objavljeno. Službeno iz SO pri LNP. Za 9. t. m. napovedana seja je preložena na 10. t m. ob 18.15. O tem se obveščata tudi ss. Jordan in Macoratti. Koturaški savez, podsavez Ljubljana. nes ob 20. pri «Amerikancu» redna, odboro-va seja zaradi prvenstva dravske banovine, ki bo v nedeljo 21. t. m. na progi Ljubljasna-Maribor. Redna seja upravnega odbora ljubljanskega hazena podsaveza drevi ob 20. v posebni sobi . avarne Evropa. Praktični tečaj za hazenske sodniške kandidate drevi ob 18.30 na igrišču Jadrana. Kandidati naj pridejo točno in polnoštevil-no, ker je to v njihovem interesu. S. K. Ilirija (Hazenska sekcija). Drevi ob 18.30 na igrišču Jadrana trening na dva gola. Igra se zaradi praktičnega sodniškega tečaja. Vse igralke morajo biti z opremo najkesneje ob 18.15 na igrišču. R. L. Stevenson: 71 AINT-1TVEN Prigode francoskega Moje oči se je niso upale blagosloviti. Krenili smo po' stopnicah, gospodična Gilchristova na čelu, za njo Flora, naslanjajoča se na svojega brata, zadaj pa gospod Rc-bbie, major in jaz. Ko sem spustil nogo s prve stopnice, je stopil ruso-glavi birič koraik naprej. Čeprav sem upiral oko v vzorec ogrtača gospodične Gilchrisftove, sem vendar videl, kako so se njegovi prsti dotaknili mojega komolca. Da, celo čutil sem jih, kot žareče železo. Tovariš — tisti s temmosivim telovnikom — ga je potegnil nazaj in mu šepnil nekaj na uho. Videla sta me golo-glavega-in brez površnika; očividno sta mislila, da ne slutim ničesar in samo spremljam gospodični k njuni kočiji, potlej se pa vrnem na vrh. Spustila sta me mimo sebe. Ko smo bili na ulici, sem hitro planil na tisto stran voza, ki je ležala v temi. Ronald je skočil h kočijažu, v katerem sem spoznal vrtnarja Robie ja. »Gospodična Flora je bolna. Domov, kakor hitro moreš voziti!« je zaklical in se umaknil pod streho šotora. »Gvinejo dobite, če boste dobro gonili!« sem zaklical z druge strani voznikovega kozla, mu iz teme in dežja pomolil zlatnik in mu ga urno potisnil v mokro roko. »Kaj vraga — ?« Ozrl se je, a jaz sem bil že ods>kočil in sem stal zdaj tik ob vratcih. Ta so se zaloputnila. »Poženi!« Morda je bilo zgolj domišljija, a v trenuten, ko so vratca loputnila, se mi je zazdelo, da slišim s stopnic plesne dvora- ujetnika na Angleškem ne Alainov povzdiguj eni, srdito preklinjajoči glas. Ko je Robie pognal sivca, sem spet odprl vratca na svoji strani in omahnil v voz — gospodični Gilchristovi na krilo. Gospodična Gilchristova je molčala kot grob. Seveda sem se moral opravičiti. Kolesa so drdrala in ropotala po edinburškem tlaku, okna so se stresala in žvenlketala ob neenakomernem odskakovanju voza. Kadar smo zleteli mimo kake svetiljke, sicer ni padla v kočijo luč, a strašni obris moje varuhinje se je vendarle za trenutek začrtal na rumeno zameglenem steklu, preden je spet utonil v neprodir-no meglo. »Madame, samo besedo — da vsaj potolažim vašo jezo —« Rompompompom, je drevil voz svojo pot. V notranjosti kočije je bil še vedno tisrtl tesnobni molik kakor prej. Neznosno je postajalo. Robie si je res prizadeval, kakor je vedel in znal; poslednje svetiljke mesta so bile že za nami. »Mislim, madame, samo četrt ure — če dovolite--« Kakor v prisego sem iztegnil roko. V temi je zadela ob Florino. Najini prsti so se sklenili. Pet, deset blaženih sekund sta nama žili družno utripali: »Ljubim te, ljubim te!« v soparni molk. »Monsieur Saint-Yves!« se je začul premišljen glas. Flora je umaknila roko. »Kolikor morem presoditi vašo zadevo — če je le količkaj pameti v njej — sem vam pravkar storila uslugo; in to je že drugič.« »Uslugo, madame, ki jo bom pomnil do smrti.« »To možnost priznam, gospod, če boste tako prijazni in se ne boste izpozab-Ijali.« V molku, ki je spet nastal, smo se peljali menda še poldrugo miljo, na kair je gospodična Gilchristova mahoma spustila okence ter pomolila glavo in čepeč v noč. »Robie!« Robie je nategnil vajeti. »Gospod bi rad izstopil!« To je bila čista previdnost, zakaj bili smo tik pred Swanstonom. Vstal sem: »Gospodična Gilchristova, dobra ženska ste, in menda tudi najpametnejša izmed vseh, kar sem jih kdaj srečal.« »Hm!« je bil odgovor. Ko sem stopil iz voza, sem se okrenil, da bi Flori še enikrat stisnil roko; pri tem se mi je noga zapletla v neko reč in jo potegnila na cesto. Pri-pognil sem se, da bi jo pobral, a tisti mah so se zraven mene zaloputnila vratca kočije. »Madame — vaš ogrinjač!« Toda konji so bili že potegnili, blato je brizgnilo izpod koles, in jaz sem ostal sam na mokri cesti. Moj drugi beg Izvlekel sem uro. Nestalen žarek — samo nekaikšen precedek mesečine — se je zalesketal na števibiiku. Četrt na dve! »Četrt na dve, temačno, mrzlo jutro!« Plesna veselost, bojni pogum, poslednji grozničavi dotik Florine roke, vse je zamrlo v meni; v dušečem objemu morske megle sem se začutil kakor veverica v vrtljivi kletki. Skratka, bila je žalostna ura. Da se pravilno izrazim: bilo je sedem žalostnih ur, zakaj Flora ni mogla priti prej kakor ob osmih. Vrla gospodična Gilchristova! Sklonjen nad nekim kamnom, zavit v plašč špartanske gospodične, sem se poigraval s skelečimi očitki svoje vesti, med tem, ko mi je lil dež na glavo, mi drl ob nosu nizdol, mi zalival čevlje in mi veselo curljal po hrbtenici. Čez nekaj časa so se pokazale s swan-stonske strani svetiljke, in dva najeta vozova, M sta škropila vodo na desno in levo, sta v dir zdrevila mimo mene. Slišal sem, kako je eden izmed kočijažev preklinjal; očividno se je bil radodarni bratranec ustrašil slabega vremena in šel iz plesne dvorane k Dunubrecku spat, lov name pa prepustil svojim mezdnikom. Lahko si mislite, da sem nato tudi jaz zadremal, čeprav sem vsakih nekaj trenutkov planil pokoncu. Videl sem mesec, kako je dokončarvail svojo motno pot, a v duhu sem videl tudi murvasti obraz in svareči kazalec gospoda Romainea. Da povem po pravici — meja moje odpornosti je bila dosežena. Ves otrpel od mraza, na pol nezavesten, s praznim želodcem, srcem in možgani sem se poslovil od kamina svoje kazni in se spustil po cesti nisadoL Križem kražem sem begal po poljih, se zaganjaj zdaj sem adaj tja in se vmes v brezumni osuplosti nad zvokom svojega lastnega glasu mahoma ustavljal Da, pravi čudež je bil, da sem vkljub temu še ohranil nekaj volje ia razuma in našel smer na kraj svojega snidenja s Floro. Nekaj pred osmim! sem dospel tja. Kamnolom je bil na lervi strani steze, ki se je vila ob severnem pobočja hriba. KAJ BI MORAM VEDETI VSAKA MLADENKA Nasvet neke matere »Nikar ne obupava}«, sem dejala, »kaj takega se primerjava mnogim dekli-1' cam. Stvar pa same često poslabšajo, ko počenjajo, d »Oospodinja« na ogl. od. Jutra. 15505-1 Šiviljo - entlertco izurjeno v izdelavi pletenin, sprejmem. Celovška c. 28. 15522-1 Trgovskega pomočnik* vojaščine prostega. 2?—28 let starega, išče kolonijalna trgovina v Ljubliani. Re-flektira se na arilnfga. tz-vžbanega detailista i zna-niem nemškega jezika, ki ki igia fin nastop in je prikupi iive zunanjosti. Oni. ki »o izurjeni tndi v dropri-sfovski »trn-ki. imajo prednost Pismene ponudbe z navedbo plače. dosedanje prakse in zanesljivimi referencami na osrl. odd. Jutra pod šifro »Vesten, aril^n detailist«. 15519*1 Gosnodično mlajšo. pošteno, pomožno moč. »prejme Fototehnika. Pie^ern-ova 9. 15557-1 Natakarico mlado, simpatično, sprejmem takoj. Lahko tudi za-čftnica z nekaj kavči ie. Gostilna »Vitez«, Bres 18. 15571-1 Natakarica izvežbana, želi mesto, najrajši v Ljubljani, v boljši gostilni ali restavraciji, zmožna kavcije. Nastop 1 avgust. Naslov v ogl. odd. Jutra. 15488-2 Orožniška kuharica želi službo. Naslov v ogi. odd. Jutra. 15504-3 mm Beseda I Din. davek 5 Oln. ta šifro aH dajanje naslova 5 Din- Najmanjši znesek 17 Oln Dllakl 1? Dir Osmošolec v Celju poučuje za ponavljalni izpit vse predmete. Naslov v podružnici Jutra t Celjn. 15330-1 Prodatn Beseda i Oln, davek t Din. ta iifro ali dajanje naslova f Oln N*lffltnlH znesek f» Oln Otroški voziček modern, globok, za 280 Din, se proda. Soteska 10, pritličje desno. 15496-6 Pozor Prodam več kozarcev za vlaganje sočivja. Ciglič, Mestni trg lil/L, Ljubljana. 15546-6 m Seseda 1 Oln, davek 2 Oln. ra SIfro ali dajanje naslov* * Oln. Najmanjši tnesefe »v ni« 4 sedežen avto knpim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra z navedbo cen. Poklšek Albin, Trbovlje. 15395-10 Tovorni avto 1 tonski, dobro ohranjen, kupimo. Ponudbe na Gasilsko četo v Selnici ob Dravi. 15310-10 r/. Beseda i Oln, davek 2 Oln. ca Iifro ali dajanje naslova 5 Dla. Najmanjši tne«ek n r»n Spalnico moderno, orehova korenina, kompletno, prodamo za Din 7.500. Naslov y ogl. odd. Jutra. 15193-12 Prodam pohištvo dobro ohranjeno in sicer di-van, kredenco, pisalno mizo ter omaro z ogledalom. Naslov v ogl. od. Jutra. 15546-12 Seseda t Din, davek 2 Din. za šifro aH dajanje aaslova 5 Din- Najmanjši znesek «7 Oln. Učenko s predpisano šolsko izobrazbo in po možnosti z znanjem nemščine, sprejmem, v delikatesno trgovino. Hrana in stanovanje v hiši. A. Terčon, delikatesa, Kranj. 15347-44 Beseda i Din, davek 2 Din. ca šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši zneseli 17 Din. Vlagatelji pristopite v zaščito lastnih Interesov k »Društvu za zaščito vlagateljev«. Ljublj^pa, Miklošičeva cesta št. 7/n. 176-16 Hranilne knjižice Celjske posojilnice d. d_ kupimo proti takojšnji go^ tovini. — Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod značko »Celjska«. 15509-16 Lokali Primeren lokal v katerem je bila več let mesnica in prekajevalnica, na prometnem kraju v Ptuju, se odda takoj v najem 8 stanovanjem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lokal«. 15530-19 Hranilne knjižice vseh denarnih zavodov, najugodneje kupite ali pro-daste edino potom Bančno kom. zavoda v Mariboru. Za odgovor 3 Din. 15508-16 2 učenki eno na trgovino z meš. blagom, eno za gostilno, pošteni in simpatični, sprejmem Strogo nadzorstvo, oskrba v hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra. 16536-44 Učenko za prešivanje čevljarskih gornjih delov, takoj sprejmem. Mokorei Josip, Ljubljana, Na Mirju št. 4 15406-44 Pekovske obrti se želim izučiti. Sem močan, kmetskih staršev, vajen raznašanja peciva. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »15 let star«. 15524-44 Učenca ki ima veselje do trgovine z mešanim blagom, sprejmem, z dovršeno srednjo šolo. Ponudbe je poslati na M. Vrhun«, Maribor. Maistrova 17. 15564-44 Beseda 1 Din, davek 2 Oln. ta šifro ali dajanje naslova Din Najmanjil znesek 17 Pekarijo dobroidočo, dam v najem, event. tudi prodam. Poizve se gostilna Ca rman. Istotam se proda dvostano-vanjska komfortna vila. 15525-17 Trgovino dobroidočo, vzamem takoj r najem s kompl inventarjem ter zalogo blaga ali irez zaloge Cenj. ponudbe na podr. Jutra v Mariboru pod »Trgovina«. 15512-17 Motorno kolo B S A kupim 350 ali 500 ccm Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »B S A«. 15573-10 Zdravstvo Beseda t Din, davek 2 Din, za šifro aH dalanle naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Moški ki trpite na seksualni ne-vrasteniji. oztr. impotenci, nezadostni funkciji spolnih žlez, duševni depresiji, poskusite OKASA TABLETE Prospekt na zahtevo. Cena 110__Din. Razpošiljamo diskretno Lekarna Delini Beograd Knez Mihajlova 1. Oglas registriran S. br. 38/ 1934. 206-40 Posojilo 6.000 Din iščem proti mesečnemu odplačevanju Ponudbe pod »Trafikantinja«. 15599-16 Trsrovci ! Pokažem Va.m. kako zaslužite denar. Pošljite Din 6 v znamkah. Poštni predal 43.. Ljubljana. 15567-16 Dragocenosti Beseda 2 Din. davek 2 Dir «a «lfro aH dalanle naslova ? Din. Nalmsnlšl tnecel< 20 Dla Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Cerne — juvelir Ljubljana. Wolfova ulica 3 Srebrne krone staro zlato ln srebro kupuje rafinerija dTagih kovin v Ljubljani. Ilirska ulica štev. 36 — vhod iz Vidovda.nske ceste (pri postilo! Možina). 9/86 Beseda 5(1 para, davek ? Din. as iifro ali dajanje naslova S Din Najmanjši znesek 12 Din. Srebrna moška kratka verižica z obeskom, se je izgubila. Oddati proti nagradi Hir-ska 22/IL. 10. levo. 15556-28 Beseda 1 Din. davek 2 Din. ta šifro aH dajanje naslova S Din. Valmanišl znesek 17 Din Gostilna na Vrtači Bleiweisova 15. Tomšič, ris a vi s banovine, prej Pod-logar, nudi garantirana viška vina. Od danes naprej znižana cena. Pisarniški prostor poleg sodišča oddam. A. Stadler, Tavčarjeva 11. 15555-19 Malo gostilno oddam v Ljubljani. Potreben kapital 4000 Din. Naslov v ogl odd. Jutra. 15502-19 um Više jezika — šah 23« Pismo kasno primio. Molim u isto mesto 10. jula. — In teligent 13. 15535-24 Dvosob. stanevanie s kabinetom oddam takoj 1 za 480 Din. Istotam tudi | soba in kuhinja z vsemi pritiklinami Milčinskega 68. " 15521-21 £>vosob. stanovanje in komfortno petsobno za takoj odam. Enosobno ra 1. avgust. Vodnikova c. 17, Šiška. 15527-21 Dvosob. stanovanje oddam za majhno, mirno družino. Pod Rožnikom cesta XH. št Id. 15566-21 S tanoianju Beseda I Din, davek 2 Dla, ta šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Entel-ažur-plise izvrši ekspresno Matek & Mikeš, Ljubljana — poleg hotela Štrukelj. 30-30 Vsaka beseda 1 Dtn: aa dajanj« utkrra aH aa fcfr« pa 6 Dm. (20) j Dvoje posestev eno malo, drugo veliko, prodam, po nizki ceni Naslov v ogl. odd. Jutra. 15550-20 Sfaiioifanjg Beseda 1 Din, davek 2 Din. ea šifro aH dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dvosob. stanovanje s kuhinjo, oddam. Zelena jama, Tvorniška 19. 15500-31 Enosob. stanovanje v I. nadstropju, oddam. Ogledati od 1:1.-17. ure. Predovič, Poljanska 54. 15108-31 Enosob. stanovanje kuhinja, pritikline, luč in voda v hiši, oddam s 1. avgustom za 220 Din. Novi Udmat, Pod Ježami, št. 11. 1S5S8-31 Dve ob. stanovanje komfortno, s kopalnico, na Mirju, oddam s 1. avgustom. Etažna kurjava. Naslov v ogl. od. Jutra. 15561-21 Beseda 1 Din, davek 2 Din. ia šifro aH dajanje naslova 5 Din. Naimar jšl znesek 17 Din. Mirna stranka brez otrok, išče dvosobno stanovanje v centru. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »St. 20«. 15539-2la Pvosoh. stanovanje kompletno za avgust iščem. Plačam točno, tudi vnaprej. TaKojšnje trf-nudbe na ogl. odd Jutra pod »Redka se-litevc. 15507-21a 5sobno stanovanje v centru ali neposredni bližini. iščem za avgust. Ponudbe (z najemnino) na ori. odd. Jutra pod »1. 8. 1935«. 15003-21a Seseda I Din, davek 2 D za šifro ali dajanj« naslova 5 Dia Najmanjši znesek 17 Din. Lepo sobo v centru mesta, oddam takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 15501-23 Sobo lopo opremljeno, zračno, v I nadstropju, za 2 gospoda, v centru mesta. Naslov v ogl. odd. Jutra. 16497-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, eno ali dve postelji, takoj oddam. OJovšia £4. 11548-23 Čisto sobo oddam mirni stranki. Bled-vreiaova 4, pritličje, levo. 15528-23 Sobo le