R. GGBEC: Mojemu f bratu Rudolfu! Že dioleo sem vedela. da Ti angel smrti šteie dneve živlienia. a Ti sam aisi vedel in nisi hotel verjeti, niti takrat ne, ko so Ti bi!e štete zadpie minute. — Čudno se mi ie zdelo. ko sem preštetakrat čitala v časopisih: Ta in ta »ie postal žrtev voine ...« in clei. tudi za Tebe so bile zaoisatie te besede. Tia so Te poslali da sn Te snehali in ookvarili: sledniič si sknrn podletrel trebušaemu legarjn. ki ie razsaial med voiaki. a vsem na čudo si ušel smrti. k' Ti ie bila že tako blizu. a začrtaln Ti ie dvomlfive sledove. Tih in molčeč si bil vedno. od takrat si bil še resneiši in nisi hotel več z namit prepevati. ne se z nami smeiati. V tihlh skrbeh s>mo domači včasi mislili na Tebe. keir smio vedeli. kako težko si oomaeaš sam. A hotel si b;ti sam ia odklanial si vsakr> Domoč. Še le. ko Te ie bolezen (španska hripa) drueič priklenila na posteli in si v:^. ko- liko žrtev ie v okoiici že nobrala s! se ndal in voliao stjreiel nostrežbo. A dopusta nisi hoiel. Napol okrevan si šel v službo in od takrat si prihatal vedao trudneiši domov aa počitnice. Težek Ti ie bil korak. rameni sta se Ti sklonili. tiho duševno trplienie se Ti ie zrcalilo na obrazu. Bil si utruien popotnik. mlad aa letih. star na t>ezii živlienia! — Pred letom sem ori^la k Tebi. ko sem se pellaia mimo Brež;c. Našla sem Te prehlaieneffa, bolaneea 'n tak si hndil v šolo. Opravlial si zadnie delo. vršil zadnie dolžnosti.. ¦ Ni Ti bila težka smrt! Sai si umrl v narrvčiu matere. ki Ti ie leto dni streela z isto iunaško oožrtvovalaostio in tiho udanostip ki io zmore le v trnlienvu utrleno materino srce. V ivienem obiemu nisl zanazil. da se sklania nad Teboi aneel smrti nisi cuti! niecov mrzli noliub na čelu in nisi videl. ko mu ie kaaila z meča ona žoJčna kaplia. no kateri obide človeka smrtna znna nehq srce b'ti in oko oste,deni. Rrez slutnie si umrl. zasnal... Zadnii dan Ti ie bila že odeia Dretežka. laiša bodi Ti zemli!ica! Tvoiim manom v maihen spoiriin zaoisala Tvoia Te ljubeča sestra Regina.