Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva* Dopisi naj se franknjejo in pošiljajo uredništvu lista „Mir“ v ( Jelovec. Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom: Upravništvo lista ,Mir‘ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za in serate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat. Glasilo koroških Slovencev Leto XXIX. Celovec, 5. listopada 1910. Štev. 45. Šolska debata o deželnem zboru. Združeni finančni in šolski odsek v deželnem zboru koroškem je predlagal k proračunu za leto 1911. k poglavju ,.šolstvo"'Sledečo resolucijo: - 'v ; C. kr. deželnemu šolskemu svetu se priporočajo v premišljevanje in poročanje sledeča načela: 1. Dokler državni ljudskošolski zakon ne določi začetka šolske dolžnosti z izpolnjenim sedmim letom, naj se odredi, da se preloži začetek šole (!) vsaj za telesno zaostale otroke in splošno za take šole, pri katerih večje število šolarjev stanuje dalje (!) od šole. 2. Dnevna šola (?) na šolah po deželi se naj skrajša na šest let; tej se naj pridruži večleten obvezen nadaljevalni pouk, dočim naj odpadejo šolska oproščenja črez poletje. 3. V šolah na deželi, kjer se kaže potreba, naj se vrši pouk poldnevno. 4. Začetek šolskega leta naj se nastavi o veliki noči razven pri šolah, za katere stavijo dotični občinski zastopi utemeljene nasprotne prošnje. 5. Učni načrt za učiteljišče naj se v večji meri prikroji potrebi za praktičen poklic, zlasti s tem da se kmetijski pouk v večji meri poučuje; zato je treba misliti na internat na deželi. 6. Potreba čitanke za kmetijski nadaljevalni pouk se iznova poudarja in se opozarja, da je zato razpisal deželni zbor pred leti honorar. Franc Aichelburg-Labia l. r., Maks pl. Burger l. r., t. č. predsednik. poročevalec. Predlog je bil v specialni debati soglasno sprejet. Proti tretji točki sta pa govorila poslanca baron Aichelburg in dr. Angerer, za posl. Grafenauer. V šolski debati se je prvi oglasil k besedi posl. Grafenauer. Trinajst let vzadi za Grafenauerjem. Poslanec Grafenauer izvaja: Z ozirom na predloženo resolucijo sem letos za dobršen del, ne rečem za najpoglavitnejši del, pri šolski debati olajšan, ker so v resoluciji načela, ki sem Podlistek. Zaklad. (Francoski spisal E. Sonvestre. Preložil phil. J. Kotnik.) (Konec). Tako se je godilo tudi mlademu knjigovezu. V tej meri kot je postajalo njegovo življenje vedno bolj redno, je tudi njegov okus dobival polagoma drugo smer. Vsled napornega dela po dnevu je bil njegov počitek zvečer vedno slajši; v družini je zavladalo mično in prijetno življenje. Suzani se je posrečilo pretvoriti vsako združitev vseh treh članov v slovesen praznik. Vsak dan so bila njih srca polna novih iznenadenj in ljubeznivih pričakovanj, vezi, ki so od dne do dne tesneje utrjevale medsebojno ljubezen. Karel je bil čisto prevzet od začudenja, ko je videl v Suzani toliko ljubkih lastnosti, katerih poprej nikoli ni opazil. Niti zavedal se ni, kako se je sčasoma cilj njegovega življenja premaknil. Zaklad, ki mu ga je obljubil Vincencij, ni bil več edini njegov smoter, pri vsakem dejanju je mislil na Suzano; hotel si je pridobiti njeno naklonjenost, hotel ji je postati drag. Življenje, ki ga je odslej živel, je ugašalo polagoma Karlovo slavohlepnost. Videl je svojo srečo bolj skromno in bliže. Njegov raj niso več bile sanje tisoč in ene noči, ampak vdano bitje, katero je mogel objeti z dvema rokama. In vse to se je zgodilo, da se on tega niti zavedal ni, da niti opazil ni tega. Karel pač ni bil človek, ki opazi vsako izpremembo na svoji jih celih trinajst let v deželnem zboru zagovarjal in zahteval. Resolucija je stvarna, in če se v dejanju izvrši, bomo dobili šolski sistem, ki je primeren za šole na deželi. Celo vrsto let sem se glede preustroja šol trudil, in danes me veseli, da je strokovnjak v šolstvu, ljudski zastopnik in politik po poklicu (dr. Steinwender), odobril moja načela o šolstvu. Zato se bo moj govor letos omejil na šolstvo z ozirom na koroške Slovence. Zato me veseli, da je vlada predstavila oba poročevalca v šolskih zadevah (dež. šolski nadzornik Benda in pl. Barcsay), da slišita izvajanja. Kdaj naj začnejo otroci hoditi v šolo, to prepuščam strokovnjakom; jaz sem bil za dobo med šestim in sedmim letom. Veseli me, da me je g. Steinwender nekoliko kopiral po mojem vodovodnem predlogu. Tedaj se je hotel ponorčevali, da sem iz-izbral številko 12, češ, da je to lepo število, ker je na pr. bilo dvanajst apostolov. Sedaj pa se je sam prepričal, da številka 6 ni ravno slaba; sicer se v predloženem predlogu ni zavzel za številko 12, ker njegovo veroizpovedanje tudi ne obstoji iz vseh 12, ampak samo iz 6 členov. (Veselost.) Šola v Železni Kapli — strašilo sistema. Za vzgled, kako ^.slab je šolski sistem za Slovence, je šola v Železni Kapli. V Železni Kapli je samo ena šola, v katero pohajajo tudi otroci okoliške občine Bela. Jezikovna uredba te šole je prikrojena za trg. Pouk v slovenskem jeziku (učni jezik) se vrši le v prvem razredu in menda še to le v 1. oddelku. Šola je last trške občine, občina Bela mora plačevati kot najemnino za to šolo 1398 K 8 vin., dočim trg plačuje samo 337 K 50 vin. To je povzročilo v belski občini nezadovoljnost, in občina hoče postaviti lastno šolo, ki mora biti last občine. Da zahteva belska občina na svoji šoli pouk na podlagi maternega jezika otrok, je naravna posledica. Nastal je pa zaraditega spor med okrajnim šolskim svetom, trško občino in občino Belo. Da ima prav občina Bela, sledi že iz sledečega: Sedanjo šolo je obiskovalo koncem zadnjega šolskega leta v 1. razredu 90 otrok, 32 iz trške osebi, ampak je živel brez skrbi tja v en dan. Drugi, ki so živeli okoli njega, so njegovo izpremembo pač opazili, zanj pa je to ostalo tajnost; ni se čutil izpremenjenega, ampak postal je bil samd bolj miren, bolj srečen. Edino, kar je začutil v svojem srcu, je bila ljubezen do Suzane; odslej jo je vedno družil z vsemi svojimi sklepi in ni si več mogel misliti življenja brez nje. Ta notranja sreča je izpremenila na enkrat vse njegovo mišljenje. Milijoni niso bili več zanj edini cilj, ampak samo še nekako sredstvo k njej, nekak nevažen pridatek. Nekega večera je hodil Karel po mali sobici gorindol, Vincencij in njegova nečakinja pa sta sedela pri peči ter se pogvarjala o prvem mojstru Karlovem, ki je po tridesetih letih poštenega in marljivega življenja postavil dom, v kojem je izvrševal svojo obrt, na prodaj, da se s svojo staro ženo poda na deželo. „To je bil parček, ki si je znal ustvariti raj že na tem svetu," je pripomnil stari vojak. „Vedno sta živela v slogi in v dobri volji in neprestano sta delala." „Res je," dejala je Suzana prepričevalno, „najbogatejši ljudje na svetu ju lahko zavidajo za njuno srečo." Karel, ki je pravkar stopil pred brhko dekle, se je nagloma ustavil. „Ali bi tudi ti želela, da te bo tvoj soprog tako ljubil?" jo je vprašal ter dobro premotril z očmi. „Gotovo! Če bom kedaj tako srečna. . .“ je odvrnila mladenka ter pri tem lahno zarudela. „Saj boš," je živahneje potrdil Karel, „reci samo eno besedb!" občine, 58 iz belske, v 2. razedu 68 otrok, 26 iz trške, 42 iz belske, v 3. razredu 55 otrok, 31 iz trške, 24 iz belske, v 4. razredu 36 (ì^etnrdf* 24 iz trške, 12 iz belske in v 5. razredu 46 otrok, 31 iz trške in 15 iz belske občine. Dajte nam prave šole! Iz tega se vidi, da je obisk le v prvem razredu velik, v naslednjih razredih pa število trških otrok razmeroma raste in število slovenskih otrok razmeroma pada in to zaraditega, ker je pouk nemški. Slovenski otroci ne pridejo naprej, zaostanejo in po navadi dovršijo kvečjemu tretji razred. Tako se dogaja vsako leto. Potem pa še pridejo učeni ljudje in govorijo o zaostali izobrazbi Slovencev na Koroškem; to je mnogokrat res, toda ljudstvo ni krivo tega. Če se ljudstvo ne sme izobraževati na podlagi maternega jezika, mora zaostati. Zato sem tukaj vsako leto glasno klical: Dajte nam pouk v maternem jeziku in uredite pouk nemščine kot obvezni predmet, zaradi mene že v drugem letu. To hočemo in ne, da bi se v naših šolah učili samo slovenski! Morali bi biti lastni sovražniki, ko bi na Koroškem hoteli znanju nemščine obrniti hrbet. Razumeli pa boste, da ima vsaka stvar pravico do obstanka, tudi mi koroški Slovenci. Ker pa veljajo vzgojevalna načela, da je mogoče vzgajati človeka le na podlagi njegovega maternega jezika, zato zahtevamo nič več in nič manj, nego kar je mogoče in kar je v jezikovnem oziru predpisano od postave! Vaš resolucijski predlog bo treba spremeniti v tem oziru. Saj mi boste priznali, -da se otrok ne more naučiti tujega jezika, če še svojega ne zna! Kljub temu, da trpimo pri tem Slovenci, se nam pa še očita, kakor da bi bili neumni in da bi zametavali nemščino! Če hočete, da bo znal moj naslednik v deželnem zboru tako dobro nemško kakor jaz, potem nam morate dati šole, kakoršne zahtevamo! Morda si boste mislili, saj Grafenauer ni obiskoval take šole! Toda tedaj so bili učitelji mnogo bolj prosti glede pouka; danes se jim natanko predpiše, koliko, kaj in kako morajo učiti. Prej tega ni bilo. Pameten učitelj je mogel prej učiti tako kakor ,,Katero besedo, moj dragi bratranec?"1 je napol jecljaje odgovorila Suzana. „Samo privoli, da postaneš moja žena," ji je proseče dejal Karel. In ko je videl njeno iznenadenje in zmedenost, je nadaljeval s prizanesljivo nežnostjo: „Ne bodi osupnjena vsled tega, Suzana; že dolgo časa sem nosil to vprašanje na srcu . . . Vedno sem čakal na te in sicer iz nekega vzroka, ki je znan tvojemu stricu. Sedaj pa govori odkrito kakor jaz. Ne prikrivaj ničesar, kar čutiš v svojem srcu; stric je tukaj in naju sliši, on bo naju karal, ako slabo govoriva." Pri tem pa se je mladenič približal dekletu, kojega roko je držal v svoji. Glas se mu je tresel, njegove oči pa so bile rosne. Suzana je stala s klonjeno glavo, srce pa ji je drhtelo od sreče; stari invalid ju je opazoval z nežnim, napol hudomušnim smehljajem. Naposled je prijel dekle ter ga lahno potisnil proti Karlu: „Kaj se delaš kot bi imela Bog vé kakšne skrivnosti! Govori!" je dejal veselo. „Suzana, eno besedo, eno samo besedo prosim!" jo je zaprosil Karel, ki je še vedno držal njeno roko v svoji. „Ali me hočeš imeti za moža?" Skrila je lice na njegovi rami ter mu pritrdila z neizgovorjenim ,da‘. Naslednje jutro je Vincencij sam govoril s Karlom. Sporočil mu je, da je vsota, katera je bila potrebna za potovanje, popolna, in da se 1 V resnici Karel po krvi ni bil v sorodu s Suzano. bi se poučevalo sedaj v šolah, kakršne zahtevamo Slovenci! Učence je učil prej po zmožnosti! Za občino Belo lastno šolo! V Železni Kapli je razmerje tako, da ho občina Bela s popolno pravico zahtevala tako šolo zase. Okrajni šolski svet je mnenja, da se v Kapli lahko postavi taka šola, ki pa mora biti last trške občine. To bi bilo zoper avtonomno pravico belske občine! če si sezidam sam svojo hišo, bo ta vendar moja last! Razmerje šole v Železni Kapli je popolnoma drugačno kakor za šolo za belsko občino. Trška občina je nemška, občina Bela je pa popolnoma slovenska. Zato tudi pouk za šolanje obeh občin ne sme biti enak. Ne razumem, kako se to ujema s pravico, da ima eden samo dolžnosti, drugi pa pravico. Občina Bela je razsežna. Zato pa ker ima lepo število otrok, je okrajni šolski svet v Velikovcu mnenja, da je treba nastaviti dva slovenščine zmožna učitelja. Seveda, dve učni moči, ki „naj bi“ bile zmožne slovenščine! Vsled izkušenj smo postali nezaupljivi in prav nič več ne damo na ta „naj bi“. Pet novih šol v eni občini in prispevki za tri šole. Sicer se mi zdi, da se hoče moj okraj s šolami posejati. To omenjam zaradi tega, ker je moja dolžnost, povdarjati. da ni pravica, ako se taki občini naloži toliko bremen. Politična občina Bela bi bila obsojena 1. zidati v Žel. Kapli šolo za tri razrede, ki pa naj bi prišla v last občine Železna Kapla; 2. občina Bela naj bi zidala drugo šolo na Obirskem. Za to šolo na Obir-skem je narejen proračun za 14.840 K 40 vin. Na Obirskem je malo prebivalcev, večji del posestva je že last grofa Thurna. In to malo število posestnikov naj bi bilo obsojeno k takim stroškom. — Kljub temu, da bi seveda tudi grof Thurn nekaj prispeval, bi ljudstvo ne zmoglo take svote. 3. Občina bi bila tudi obsojena, postaviti enorazredno šolo v Beli, kjer se nahaja komaj kakih 20 učencev; 4. utrakvistično šolo, ekspozituro v Lepenu. Pred nekaj dnevi so bili pri meni trije kmetje od tam in so se pritožili. Vprašal sem jih o potrebi šole v Lepenu, in rekli so mi, da bi zavoljo krajevnih razmer s šolo tam ne bilo prav nič narediti. Dosedaj so pošiljali otroke v Železno Kaplo. Priznam, da obisk šole v Kapli iz tega kraja ne more biti sijajen. Nepremišljeno bi bilo, naložiti ljudem take stroške, ki bi si jih lahko prihranili, ne da bi dežela ali izobrazba ljudstva trpela kako škodo. 5. Občina Bela bi morala postaviti šolo v Remšeniku. Tam je samo še nekaj zadolženih kmetov; vse drugo je posest grofa Thurna. Neki kmet od tam mi je rekel, da je popolnoma izključeno, da bi v tem goratem kraju otroci mogli hoditi v šolo. 6. Občina bi morala prispevati še za šolo v Št. Lipšu; 7. ravnotako za šolo v Žitarivasi in 8. za vzdrževanje za šolo v Koprivni. Sedaj poučuje tam gospod župnik. Seveda če bi se o strašilu klerikalizma ne govorilo toliko, bi bilo najbolje to šolo prepustiti tamošnjemu gospodu župniku. Učitelja ne spravite v ta kraj. Duhovnik mora biti v tem kraju, učitelj pa bi ne mogel živeti. Tako ima vsaj duhovnik toliko, da more živeti. Nastane vprašanje, od kod naj jemlje občina take svote? To presega že vse meje. Občina tega ne zmore! Če bo predložena resolucija v zbornici sprejeta, se šolstvo ne bo tako naglo spremenilo, in če potrebuje to časa, ali bi se ne moglo dotedaj pustiti v občini pri starem? Šolske kazni. Kmetje so od šole v Železni Kapli deloma zelo oddaljeni. Da se stariši kaznujejo, če ne marajo otrok pošiljati v šolo, je prav, toda v takem kraju in ob takih daljavah naj bi se vendar ne postopalo tako strogo. Ljudi naj bi se pripravilo, da bi kolikor mogoče veliko otrok pošiljali v šolo, toda šole bi morale potem biti take, da bo otrok od šole res imel kako korist. Danes imam kakor lansko leto, pred sabo mnogo kazenskih razsodb, in to bi lahko izostalo, ako bi šole bile tako urejene, kakor zahtevamo mi. Pri kmetih ne manjka dobre volje, ampak oni uvidevajo, da jim šole, kakor jih imamo sedaj za Slovence na Koroškem, ne koristijo. Kazni pričajo, da se je udarilo črez mejo. In tu priporočam vladi, ne strogosti, ampak prizanašanje, ker so kmetje od šole tako oddaljeni. Saj pride pri šolskih zamudah v poštev namen. Kjer imajo ljudje voljo, pošiljati otroke v šolo, pa krajevne razmere ne pripuščajo redne hoje v šolo, naj bi oblast postopala zmerno! Poudarjam, da se zakon ozira na šole v krajih, kjer so tovarne, in zahteva, da morajo biti šole uravnane po danih razmerah; tako koncesijo zasluži vendar kmetsko ljudstvo, in ta bi obstala v tem, da bi se v odmeri šolskih kazni ne postopalo tako kakor se sedaj dogaja pri šoli v Črnečah in Železni Kapli. Ne valim krivde na okrajni šolski svet v Velikovcu, pač pa bi lahko drugače postopali nadzorniki; žal se zdi, da se hočejo ti s takim ravnanjem na zgoraj prikupiti, češ, da strogo izvajajo šolske postave. Poudarjam še enkrat, da mi predložena resolucija kot možu iz ljudstva ugaja. Razven Lavantinske doline poznam celo Koroško prav dobro, trdim, da je resolucija razmeram v deželi prikrojena, samo da se bo še pokazalo, ali bi kazalo, da začne hoditi otrok v šolo še le po dokončanem 7. letu. Poudarjam pa tudi, da mora biti potem, če se izvrši reforma šolstva po tej resoluciji, oproščenj konec. Jaz nikakor nisem za šestletno šolo z oproščenjem. To bi bila zelo velika napaka. Dajte nam roko še v narodnih zadevah, postanite nam pravični, in smete biti prepričani, da bom za blagor dežele storil več nego si kdo misli. Posl. dr. Angerer smeši cerkev. Za poslancem Grafenauerjem se je oglasil dr. Angerer. ki pa ni stvarno odgovarjal predgovorniku. Očital je Grafenauerju, da ima vsemogoče želje za izboljšanje šolstva. Naglašal je, da se je o šolstvu na Kranjskem, o katerem posl. Grafenauer niti besedice ni omenil, izrazil neki kranjski učitelj skrajno nepovoljno, češ, da se na Kranjskem nahajajo šole, v katerih morajo učitelji v enem razredu poučevati nad 200 učen- cev; zato naj bi se zastopniki Slovencev raje bolj brigali za šolstvo na Kranjskem! Kar se tiče jezika, so ravno koroške šole vzorno urejene in čisto po želji Slovencev. Govornik očita slovenskim duhovnikom, da v nemških šolah poučujejo veronauk izključno slovenski in izvaja iz tega, da je'to za otroke škodljivo. Zato je tudi odločno proti temu, da bi se sploh kako šolo izročilo duhovnikom, kakor na pr. v Koprivni, ampak zahteva, da se mora tudi v takih krajih, kjer bi sedaj učitelji sploh ne mogli izhajati, vendar le nastaviti učitelje in jim doplačati toliko, da bi mogli izhajati, naj pa to stane kolikor hoče. Kajti „duhovnikom nočemo prepustiti šole“, ker „duh, ki veje iz sosednih klerikalnih dežel, na pr. iz Nižje Avstrijske in Kranjske, je grozen." (Walcher: Prepisali ste pa vendar mnogo po Nižji Avstrijski!) Zakaj pa ne, če je dobro! (Walcher: Od Kranjcev tudi! — Grafenauer: Potem pa je rekel, da so šole na Kranjskem slabe! Veselost ) Govornik se razburja, da so dovoljene take knjige, kakršna je na pr. učna knjiga Hass-mannova za učiteljišča; v tej knjigi je na pr. stavek: „Človek je ustvarjeno bitje, in ker je od Boga, je ustvarjen tudi za Boga'h Ta temeljni nauk katoliške cerkve smeši, češ, da mora šola vzgajati otroke vendar za ta svet, ne za onega, ki ga nihče ne pozna. (Krohot pri nacionalcih.) Kaj smatra kdo o drugem svetu, je njegova reč, pa ne stvar šole. Grafenauer hoče vedno praktične šole, vendar pa pristaši njegovega svetovnega na-ziranja pišejo knjige, ki niso za ta svet! Govornik se roga Hassmannovi knjigi, kjer se nahaja načelo, da mora milost božja vzgojitelja podpirati, da doseže ta svoje namene, in da je molitev sredstvo, da dobimo to milost, (Krohot pri nemških nacionalcih.) Huduje se, da se kaj takega dovoljuje v Avstriji, češ, da ji je samo za katoličane, in vpraša, ali imajo v Avstriji katoličani res privilegije? Očita Grafenauerju, da ima dvojen obraz, enega v državnem, drugega v deželnem zboru. Potrjuje, da ima ,.peklensko sovraštvo zoper vse, kar je klerikalno'*. Govornik navaja še druge reči, kakor o Noetovi ladji, o Pijevem društvu, o katoliški univerzi v Solnogradu, zahteva svobodomiselnost v ljudskih in visokih šolah in se huduje nad verskimi vajami. Hudo napada mestni šolski svet celovški, češ, da ni ravnal svobodomiselno, ker je odločil, da se šolarji morajo udeleževati verskih vaj. Za tako platonično svobodomiselstvo se zahvaljuje. V dejanju se mora pokazati svobodomislec svobodomiselnega, Ves razburjen očita govornik, da svobodomiselci v celovškem mestnem šolskem svetu navajajo reakciji (katoličanstvu) vodo na mlin. (Grafenauer: Škoda za zdravje!) Seveda, vi lahko tako govorite, toda za nas svobodomi-selce je življenjsko vprašanje, da vzgojimo mladino svobodomiselno! (Nacionalci ploskajo.) Izjava socialnega demokrata Eiclia. Posl. Eich smatra resolucijo za zelo nevarno, ker je začel posl. Grafenauer svoj govor s priklonom dr. Steinwendru. Zdi se, da se po predloženi resoluciji uresničijo želje klerikalnih Slovencev. Grafenauerjev poklon je zelo sumljiv. Med delavstvom je povzročila resolucija mnogo sedaj lahko podata na pot v Španijo, kadarkoli se njima bo vzljubilo. Ta novica, ki bi morala Karla razveseliti, ga je skoro užalostila. Zapustiti bi moral Suzano prav v tem trenutku, ko jo je začel ljubiti in tudi ona njemu vračati ljubezen; moral bi se izpostaviti vsem neprijetnim posledicam dolgega, težavnega, a ob enem negotovega potovanja sedaj, ko bi bilo tako lepo in prijetno ostati doma. Preklel je bil sedaj te milijone, ki naj bi jih šel iskat tako daleč. Odkar se je izpremenilo njegovo življenje, je tudi njegovo poželjenje po bogastvu vidno izginévalo. Čemu treba zanaprej toliko zlata, da si kupi srečo, saj jo je že našel! A starčku o tem ni hotel ničesar priznati, temveč je rekel, da je pripravljen za pot. Tudi stari vojak se je vidno vsestransko pripravljal. Vsak dan je šel v mesto, a Suzana ga je spremljala. Naposled je naznanil Karlu, da lahko odpotujeta, le nekaj še ima opraviti in Karel naj bi ga spremljal. Suzane tega dne ni bilo doma. Ker so starčku vsled prevelikega napora zadnjih dni noge zopet popolnoma ohromele, sta si najela voz. Vincencij si je pred nekaj dnevi preskrbel časopis, ki je bilo v njem pisano o znamenitem skladišču na bregovih reke Duero. Med potjo ga je potegnil iz žepa ter ga ponudil Karlu, češ, naj pogleda, ali ni morebiti v njem kakih podatkov, ki bi njima mogli koristiti. Mladi knjigovez je bral najprej o posameznih delih te zanimive zadeve, ki so mu pa bili že večinoma znani, nato odstavek o zavrnitvi španske vlade, dalje o brezuspešnem iskanju nekaterih barcelonskih trgovcev. Nazadnje je zapazil še pismo, podpisano z imenom Peter Dufour. ,.Peter Dufour,“ je ponovil Vincincij, „to je vendar ime narednika naše kompanije.“ „Da, pod imenom stoji še zapisano: narednik,“ je odvrnil Karel. „Moj Bog, ali je mogoče? Mislil sem vendar, da je ta človek že davno na- drugem svetu. Poglej, kaj piše on, ki je bil zaupnik stotnikov!" Mesto da bi odgovoril, je Karel glasno vzkliknil. Prebral je bil pismo, obličje pa se mu je popolnoma izpremenilo. „No, kaj pa pové pismo?" je mirno vprašal Vincencij. „Kaj da pravi pismo," je ponovil Karel mehanično, „če govori resnico, potem je najin trud brez uspeha." ,,Zakaj ?" „Ker v zabojih ni bil denar, ampak smodnik!" Vincencij je pogledal Karla ter se glasno nasmejal: „Tako! Smodnik je torej bil v njih, zaradi tega so torej predno so jih zakopali, vzeli iz njih nekaj kanonskih patron." „In vi ste to vedeli!" mu je Karel segel v besedo. „No, ker sem to sam videl," je odvrnil starček dobre volje. „Potemtakem pa — ste me prevarili," je zavpil mladenič. „Vaša obljuba je torej mogla biti le šala?" „Resnica je," je odvrnil resno invalid. „Ob-Ijubil sem ti zaklad in dobil ga boš. Samo v Španiji ga ne bo treba iskati." . „Kaj hočete s tem reči?" ,,Takoj boš videl." Voz se je ustavil pred knjigoveznico, potnika sta skočila raz voz ter vstopila. Karel je spoznal, da je to prostor, kjer je delal njegov stari 'mojster, samo ves prenovljen je, novo preslikan ter preskrbljen z vsem potrebnim knjigoveškim orodjem. Ravno je hotel vprašati, kaj naj vse to pomeni, ko zagleda z zlatimi črkami zapisano ime lastnika te hišice: -— bilo je to njegovo lastno ime. Prav v tem hipu se odpró notranja vrata. Kaj je videl? Ogenj na kaminu je veselo plapolal, miza je bila polno obložena in Suzana mu je smehljaje se dala znamenje, da naj vstopi. Vincencij se je nagnil k njemu ter ga prijel za roko : „Glej zaklad, katerega sem ti obljubil," je rekel, „dobra obrt, ki te bo živila, in še boljša žena, ki te bo osrečevala. Vse, kar vidiš, si zaslužil sam in je tvoje. Ne bodi žalosten, če sem te varal; sedaj vidiš, kje je sreča domà, in ker si jo že pokusil, upam, da je ne boš več zavrnil." Smešniee. Skopuhasta teta: No, ali ti diši pri nas jed? Mali Janezek: Hvala, draga teta, saj doma tudi ne jemo boljše, samo mati nam dajo — več. Zdravnik: Vaša bolezen, gospa, ni nevarna, Vi potrebujete samo miru in pokoja. . Gospa : Toda gospod doktor, poglejte vendar moj jezik — Zdravnik: Da, jezik tudi! nevolje. (Grafenauer: Kje pa, kje?) Ne vem, kje (veselost), morda na Kranjskem. Govornik pribije, da se resolucija v finančnem odseku ni sprejela soglasno, češ, da govornik ni glasoval zanjo. Socialni demokratje so mnenja, da se hoče s pre-uredbo ustreči klerikalcem. Tega bi se ne smelo storiti, ker je „svobodna šola edina dobrota, ki jo moremo dati otrokom*'. Kakor Angerer se roga tudi Eich nauku o peklu in zatrjuje, da bo vedno nasprotoval tam, kjer se hoče pomagati ,,reakciji“. Za nadaljevalno šolo je samo tedaj, če se ne bo poučevalo ob nedeljah. Dr. Steimvender pribije, da je Eich govoril proti njegovi resoluciji samo pogojno. Pravi, da mu je vse eno, če ga avstrijski Lehrerbund zaradi resolucije klasificira s „popolnoma nezadostno**. Sedanji državni šolski zakon so naredili sicer liberalci ob hudi opoziciji klerikalcev. Zaradi tega pa zakon še ni dober. Izkazal se je slabo. Konštatira, da Eich v finančnem odseku ni glasoval proti resoluciji. Pravi, da ni zoper nadaljevalno šolo ob nedeljah, nedeljska šola pa bi bila premalo. Posl. baron Aichelburg-Labia ne mara to pot odgovarjati posl. Grafenauerju glede jezikovne uredbe ljudskih šol, pridruži se popolnoma njegovim izvajanjem glede oproščenja črez poletje, izreče se pa proti poldnevnemu pouku. kakor tudi posl. dr. Angerer, ki naglaša, da resolucija ne bo noben sklep deželnega zbora. Grafenauer udari. Grafenauer odgovarja med živahno veselostjo cele zbornice posl. Angererju, češ, da je govoril na dolgo in široko, in kar je zanj neizogibno, prišel od stvari na verstvo. Vera ga mora zelo veseliti, no, pa to veselje mu vsak rad privošči. Govoril je tudi o deželi, iz katere veje za Nemce zelo nevaren veter in trdil, da imajo tam učitelji v enem razredu po 200 učencev. Ne bo tako hudo. Sicer pa Angerer s tem — prav nič ni dokazal. S tem bi bil k večjemu dokazal, da imajo na Kranjskem premalo šol. Ali Slovenci to zahtevamo? Tega Angerer vendar ne bo trdil! Govornik je le zahteval, da se mora za slovenske otroke uvesti v šolah slovenski učni jezik, nemščina pa kot obvezen učni jezik v drugem šolskem letu! Nikakor pa ni zahteval, da se naj število šol zmanjša, tudi poldnevni pouk je zahteval le tam, kjer krajevne razmere ne pripuščajo celodnevnega pouka, kakoršnih krajev je v gorati Koroški žal več. Sicer Angerer Slovencem ne bo ukazoval, kaj naj storijo. Predpoldne je prišel v zbornico s celim Štokom knjig, kakor kakšen arhivar. (Veselost.) Seveda gosp. profesorju ne bo prav nič škodilo, če tupatam pogleda v kako knjigo. (Veselost.) Predpoldne je trdil, da kranjski hujskači delajo nemir v deželi; omenjal je pri tem celo rajnega Andreja Einspielerja. Einspieler vendar ni bil iz Kranjskega, ampak domačin in sicer noben hujskač, ampak prav dober Rožan. Celo nasprotniki so mu posvetili zelo laskave besede, seveda še le po njegovi smrti. Bil je pač značaj! Einspieler je bil oče narodne probuje med koroškimi Slovenci. Govornik, ki tudi ni iz Kranjskega, je sledil Einspielerjevim korakom, in tega prav nič ne obžaluje. Angerer naj bo o kranjskih hujskačih le kar tiho! Če hvali, on kot profesor, sedanje šole med koroškimi Slovenci, potem mu menda ni znano, da državno sodišče priznava na ljudskih šolah samo en jezik kot učni jezik, na utrakvističnih šolah sta pa dva ali pa noben! Mislite menda, da se naši otroci ne bodo naučili nemški, če se uvede v naših šolah slovenščina kot učni jezik? Tedaj se zelo motite! Govornik je vendar tak, ki se je učil v šoli na podlagi slovenskega jezika, in vendar mu še nihče ni očital, da bi govoril nemški slabo! Razburjenost Angererja zaradi Hassmannove knjige je nepotrebna. Če Hassmann trdi, da je namen vzgoje, Boga spoznati, po njegovih zapovedih živeti in umreti, ima vendar čisto prav. Zaradi tega ta vzgoja še ni nepraktična. Če poznam Boga in vem, da moram po njegovih zapovedih živeti, vem tudi da živim na tem svetu in moram na tem svetu pokazati, da izpolnujem voljo Najvišjega. Nasproti Eichu pravi govornik, da se je pokazal kot izboren zrakoplovec (ker je govoril o vsemogočem), ker je pa imenoval ime Grafenauer z vso dostojnostjo, se mu za to zahvaljuje. (Bučna veselost.) Deželni predsednik zavija. Deželni predsednik He in je govoril to pot tako, kakor bi kot deželni predsednik ne smel govoriti. Njegova izvajanja so bila za Slovence zelo žaljiva! Odgovarjal je posl. Grafenauerju še-le po njegovem drugem govoru, da Grafenauer ni mogel več govoriti. Nadalje je deželni predsednik odgovarjal Grafenauerju, kakor da bi bil ves govor Grafenauerjev preslišal! Najbrž si je nemškonacionalni deželni predsednik doma sestavil govor tako, da bo božal ušesa nemških na-cionalcev, naj pa potem Grafenauer govori, kar hoče. Kaj takega si Slovenci od deželnega predsednika kratkomalo ne damo dopasti! Kljub temu, da je naš poslanec povdarjal, da je šolstvo za koroške Slovence v jedru, v jezikovni uredbi popolnoma napačno, protipostavno, in je zahteval remeduro, kakor jo zahteva — zakon, je baron He in „z zadovoljstvom konštatiral, da se na bistvu šolstva na Koroškem ničesar ni grajalo** ! Kljub temu, da se je naš poslanec pritoževal nad krivičnimi šolskimi kaznimi in da je ožigosal postopanje šolskih oblasti in nadzornikov v slučaju Železna Kapla in v zadevi prestrogih šolskih kazni, se je zopet drznil Hein trditi, da se je delovanje šolskih oblasti in učiteljstva brez očitkov pripoznalo ! On, ki bi moral biti varuh zakonov, je odgovarjal Grafenauerju, da je deželni šolski svet ustregel le ljudstvu, če je uvedel (protipostavne) utrakvistične šole ! S predsednikom bomo začeli drugače govoriti ! IKIohorjani ! Spominjajte se pri sprejemu letošnjih družbenih hnjig t,5loo. Straže" o Ljubljani ! Koroške novice. Otroški igralci pri celovškem gledališču. Na praznik Vseh svetnikov so igrali na celovškem gledališču zvečer opereto „Das Musikanten-madel“. Ne gledé na to, so li ljubimske igre za praznik Vseh svetnikov primerne ali ne, se mora grajati, da so na ta večer, kakor se nam poroča, sodelovali otroci iz ljudskih šol. dekleta in dečki. Sploh nam je popolnoma neumljivo, kako morejo šolske oblasti pripuščati, da nastopajo otroci pri nemoralnih igrah, kakor je na pr. „Ločena žena**. Izgovor, da otroci niso pri celi igri zraven, ne velja. Če je celovško novo gledališče tako revno, da ne more plačati drugih odraslih koristov in koristinj, potem pa ga naj zaprejo! Ima-li celovško mestno gledališče ta „kulturni*‘ namen, da mori nedolžnost otrok? Kaj porečejo k temu šolske oblasti in kaj celovški župan vitez pl. Metnitz? V prsi je zabodel v noči od sobote na nedeljo neki pijanec krovca Petra Weingartnerja v Št. Rupertu pri Celovcu, ker ga je isti izzival. Weingartnerja so prepeljali v celovško bolnišnico. Lutrovska „Bauern-Zeitung“ se grozno jezi, ker smo povedali, kako ljubi tovarnar Wenger v Št. Rupertu Slovence. Opravičuje Wengerja, da ni hotel žaliti slovenskega naroda. Hotel ali notel, žalil ga je! Nemcem primanjkuje denarja! Čisto gotovo! To dokazuje pisava „Bauern-Zeitunge“, ki farba svoje čitatelje o nekih ruskih denarjih, o katerih noben Slovenec ne ve ničesar. Kaj ima ljubljanska „Zadružna Zveza** opraviti z — ruskim denarjem? ! Ža poč’t ! Temu lutrovskemu listu smo že enkrat dokazali, da so vse naše posojilnice pod — javno kontrolo in nadzorstvom ! Seveda se temu lutrovskemu listu ne gre za resnico, ampak le za —-slovenski denar. Ali so nemške posojilnice, ki med Slovenci komaj še životarijo, tako na slabih nogah, da jim teče že voda v grlo? Slovenci, opozarjamo vas! Pazite, da ne izgubite, če bi se pojavil kak — drug nemški polom! Boj proti peklu. Peklu so napovedali hud boj dr. Angerer, ki je odpadel od katoliške vere, lutrovska „Bauern-Žeitung“ in nekteri celovški nemški nacionalci. Strašno jih mora biti strah pred peklom! Toda v tem boju znajo podleči, ker je Kristus rekel samo o katoliški cerkvi, da je vrata peklenska ne bodo premagala. Za slovenska dekleta. V Celovcu imajo nemška dekleta svojo dekliško podružnico „Schul-vereina** ; seveda ne bodo vedele, v kakšne namene da se trudijo. V odboru, ki obstoji iz šest članov, so sledeče Germanke s slovenskimi imeni : Metni c, Obilčnik in Krajnc. Slovenska dekleta, delujte za „Slovensko Stražo“! Proč od Rima so šli v Celovcu Adolf Scherrl, roj. 1886, inžener, Henrik Pieri, visokošolec, rojen 1883, Klotilda Palfner, prodajalka, roj. 1884, Herman Kranzmayr, roj. 1893, Hubert Pieri, stud. ing., roj. 1891, Hubert Karl, učenec strokovne šole, roj. 1892 v Trgu, Ernest Pferscher, absolvent strokovne šole, roj. v Inzersdorf pri Dunaju, Franc Happe, črkostavec, Anton Pohaječ, pek, roj. 1876, in Pavla Maitisch, kuharica, roj. 1883, ki živi pri Pohaječu v Celovcu. Maks Fiirst, učenec strokovne šole, rojen 1893. Torej sama mladež, ki gori za Angererjevo „portugiesisch reden** ! „Freie Stimmen** z dne 26. oktobra 1910 pišejo sledeče: „Nemci, spominjajte se na Vernih duš dan »Sudmarke«,** ter opominjajo, naj kupujejo „sudmarkine“ sveče in jih prižigajo rajnim. Kdo vlači vero v politiko? „Sudmarka“ je protestantsko društvo in s tem bi naj pomagali tudi katoličani svojim rajnim! Ali ni to naravnost nesramen škandal ? Kaj si bodo nemški verski odpadniki še izmislili? Morebiti bodo kedaj še k „requiemu“ za „Sudmarko“ opominjali? Mi Slovenci se spominjamo na Vernih duš dan svojih rajnih v molitvah, z daritvijo svete maše itd., nemški odpadniki pa protestantskega društva. Pfui! Proč s protestantskimi časopisi! Razpisano je učno mesto profesorja za klasično filologijo kot glavnim in nemščino kot postranskim predmetom na c. kr. državni realni gimnaziji v Beljaku z začetkom drugega tečaja 1910/11. Prosilci, ki imajo učno sposobnost za slovenščino, imajo ob sicer enakih pogojih prednost. Prošnje je treba vložiti do 30. novembra t, 1. na deželni šolski svet koroški. Nemška kultura. V Brežah sta napljuvala dva mesarska pomočnika Janezu Fabrisu, sinu laškega kamnoseškega mojstra, v njegov vrček piva in ga hotela prisiliti, da izpije. Fabris se je odstranil, nemška junaka pa sta mu sledila in ga napadla. Fabris ni ostal len, ampak je potegnil iz žepa zakrivljen nož in napadalcama zadal 17 ran. Junaka so spravili v bolnišnico nemškega viteškega reda v Brežah. „Tiskarski škratte** nam je delal pri zadnji številki nekoliko zmešnjave. Vsled njegovega kljubovanja je v beležki „Vsiljivi »Stajere«■* končni stavek neumljiv, ki bi se imel pravilno glasiti: Omenjamo še, da je ponudil „Štajerc“ za isti oglas, ki ga prinaša list „Straža*‘ — štirikrat višj o ceno ... Udarec nemškutariji. Na Koroškem je mnogo Slovencev, ki se imenujejo Nemcem prijazne (deutschfreundlich gesinnte Slovenen). Ta prijaznost seveda obstoji v tem, da volijo ti Slovenci dosledno z Nemci, da se udeležujejo nemških prireditev ter darujejo po močeh za lutrovsko „Sud-marko“ itd. Kako sodijo pametni Nemci o takih ljudeh, pove nam nemški učenjak Adolf Bartels, ki piše v „Deutschsoziale Blatter**, sledeče: ,,Der geborene Slave, der fiir deutsche Art und Sitte wirkt, ist in meinen Augen ein Lump, denn er hat seiner natiirlichen Bestimmung nach fiir seines eigenen Volkes Art und Sitte zu wirken und nicht fiir die eines fremden,** to se pravi: „Rojen Slovan, ki dela za nemško ljudstvo, njega šege in navade, je v mojih očeh malopridnež; kajti, že naravna postava zahteva, da deluje za svoje ljudstvo, za domače šege in navade in ne za tuje.** Te besede naj si zapišejo „Nemcem prijazni Slo-venci“ globoko v srce, da bodo videli, kaj imajo od treznomislečih Nemcev pričakovati. Podklošter. (Županom) izvoljen je bil od novega občinskega odbora g. Josip Krainer, c. kr. notar v Podkloštru. Št. Lenart pri Sedmih studencih. (Nesreča.) Na predvečer Vsih svetih se je ponesrečil naš pomožni mežnar Janez Štolcer v Rikari-vasi. Padel je z mosta, ki pelje na skedenj, tako nesrečno, da je kmalu nato umrl. Oskrboval je črez trideset let službo mežnarjevega pomočnika in je bil tudi priden bralec „Mira“. Naj mu sveti večna luč! Sveče. Naše društvo „Kočna“ je napravilo dne 30. m. m. svoj občni zbor, kateri je bil dobro obiskan. Posetila so nas tudi sosedna društva in nekaj udeležencev iz Jesenic. Iz poročila odbornikov povzamemo sledeče : Društvo ima 125 članov in sicer 68 moških in 57 ženskih. Odbo-rovih sej je bilo 15, velikih shodov 4, na katerih so se igrale razne igre. Društvo je ustanovilo tudi „Mladeniško Zvezo** za spodnji Rož, katera šteje 32 fantov. Dohodkov je bilo K 980'20, stroškov K 980‘08. Društvo ima svojo „Čebelico“, v katero je bilo vloženih K 1054‘50, vzdignjenih K 16115. Skupni društveni promet s „Čebelico“ vred znaša K 3175'93. V knjižnici je 350 knjig, prečitalo se jih je 250. Društvo ima sledeče liste na razpolago : „Slovenec“, „Mir“, „Naš Dom“, „Naša moč“ in „Bogoljub“. Knjižnica je odprta vsako nedeljo dopoldan od 10. ure in popoldan po blagoslovu. Po končanem poročilu se je izvolil nov odbor, katerega listo objavimo po prvi društveni seji. Zatem poda g. predsednik besedo g. dr. Brejcu, kateri nam je orisal tisočletni boj, katerega že bije naš narod za svoj obstanek. Zatem se je dotaknil nemške centralkase in pripomnil, kako je zlobni „Štajerc“ lagal, da bodo izgubile vse slovenske posojilnice denar. Značilno je, da so vsi nemškonacionalni listi pisali o nevarnosti slovenskih posojilnic na Koroškem, ko so prej vendar vselej trdili, da Slovencev na Koroškem ni. (Menda nas je šele letos Zeppelin z zrakoplovom prinesel?) Drugi govornik, č. g. Smodej, je povdarjal, da je treba verstvo med našim narodom poglobiti, ako ga hočemo ohraniti. Skušnja uči, da tam, kjer se povdarja samo narodnost, navadno propadamo. Kazal je na one, kateri so vernega srca, ki prejemajo v cerkvi sv. zakramente, pri volitvah pa oddajo svoj glas brezverskim poslancem. Omenil je tudi portugalske dogodke in na njih dokazal, kam vodi svobodomiselstvo; tudi pri nas bi se lahko kaj takega zgodilo, ako bi dobili svobodomisleci krmilo popolnoma v svoje roke. Saj se je v koroškem deželnem zboru dr. Angerer že norčeval iz katoliške vere. pri tem pa so mu vsi nemško-nacionalni poslanci brez izjeme ploskali. K besedi se je še oglasil g. Krive iz Jesenic. Rekel je: Ko sem dobil od vas vabilo, na katerem je bil označen orel, nisem mogel strpeti, ampak prišel sem, da vam izrečem bratski pozdrav in željo, da bi prav kmalu razprostrl orel svoja krila v prebujajočem se Korotanu. — Nato se je uprizorila igra „Tri sestre11, katero so fantje in dekleta prav dovršeno igrali. Radiše. (Zborovanje) dne 30. m. m. je še prav dobro uspelo; ob precej dobri udeležbi je domači župnik najprej govoril o ajdovskih zgodovinskih dokazih resničnosti Kristusovega življenja na svetu, kakor tudi o resničnosti sv. evangelijev. — V drugem govoru pa je podal sliko o portugalski revoluciji. Z največjim zanimanjem je ljudstvo sledilo govorom v obrambo sv. vere. Grabštanj. (Naprednjaška olika.) Ko prideš tujec v Grabštanj, nehote obstojiš pred z blatom ometanim župniščem. Kdo je bil tisti, ki si jev noči od 23. do 24. m. m. s tem obsojevanja in obžalovanja vrednim činom postavil spomenik svoje surovosti, nam še ni znano. Naš prijatelj gotovo ni bil; skoraj gotovo pa je bil pristaš grabštanjskih „fortšritlarjev“ in kulturonoscev. Takšne junake privoščimo nemčurjem z radovolj-nim srcem. Velikovec. (Ven z barvo!) Lutrovska „Allgemeine Bauernzeitung11 z dne 14. oktobra je v svojem članku iz Velikovca „Die schwarze Kasse11 s pozivom „Heraus mit der Farbe!11 slovensko posojilnico javno vprašala, če je imela kaj opraviti z monsignorom Kajzerjem. Da je imelo to vprašanje namen, škodovati naši vzorni posojilnici in slovenskemu ljudstvu, je jasno. Saj luteranci katoliškemu Slovencu nikdar kaj dobrega ne želijo. „Bauernzeitung11 je zaradi tega morala objaviti popravek. Ista „Bauernzeitung“ pa je pisala tudi o tukajšnji nemški mestni posojilnici, da je baje Kayser tam prosil posojila 300.000 K. Mi smo prišli na dan s svojo barvo in dokazali v „Miru“, da ni imel Kayser z nami ničesar opraviti; toda nemška mestna posojilnica do sedaj še ni nastopila zoper odličnega dopisnika. Zato pa tudi mi kličemo: Heraus mit der Farbe! Št. Štefan pri Velikovcu. (Za protestantizem) delajo znani „fortšritlerji“ Mežnarjev Žepi, Ilkartov Lencej in Kolmančev Hanzej, ker so privrženci lutrovske „Bauernzeitunge“, „Freie Stimmen11 in „Štajerca“. Ko je govornik J. Dobrovc dokazal zborovalcem na zadnjem zborovanju, da so omenjeni časopisi lutrovski, se je Mežnarjev Žepi še upal zborovalcem priporočati omenjene časopise. Tako daleč pride človek; najprej zataji svoj narod, potem pa podpira posredno in zagovarja lutrovsko vero. Katoliški Slovenci, spoznajte narodne in verske izdajice! Obrnite jim hrbet! ,,Ni je grši reči na svetu, kakor je nemškutar;1, tako je rekel rajni nepozabni škof Martin Slomšek. Št. Štefan pri Velikovcu. (Portugalci = agrarci = pobožni molilci: vse skupaj!) Kdor tega ne verjame, naj bi bil 30. oktobra na zborovanju našega izobraževalnega društva, pa bi se bil o tem prepričal. Prišlo jih je s palicami oboroženih in tudi par takih brez palic in so nas hoteli prepričati (bržkone s palicami?), da ima c. kr. profesor, doktor, nekdanji gojenec škofovega Marijanišča, zdaj po poklicu „losvonromo-vec“ Angerer v Celovcu prav, ko trdi, da je treba tudi pri nas v Avstriji po portugalsko govoriti! Veliki zagovornik zelencev Zepej je tudi ob koncu župnikovega govora pri Kristusovih besedah o sv. cerkvi: „peklenska vrata je ne bodo premagala11, trdil, da pojde cerkev v franže, ker on kot veliki prerok med zelenimi menda gotovo to boljše ve kot Kristus! Vendar pa se mora priznati, da je v veliki skrbi za menihe, da bi se vsi med seboj ne poklali, kakor so se že začeli „Pavlinci11 v Čenstohovi. V skrbi zanje je pa Zepej, naš Portugalec-agrarec gotovo le zaradi tega, ker če bi se menihi sami med seboj poklali, bi našim postrežljivim Portugalcem-liberalcem nič ne ostalo. Ker je pa Zepej pri drugem govoru šel domu, ni slišal res izbornega govora g. Anton Grila o go-spodarsko-poučnem potovanju po Švici, in ko je prišel pozneje nazaj, je začel razsajati, zakaj nič agraričnega ne sliši, ampak samo »politiziranje1*? Ko smo rekli, da pač ne bomo po njega hodili, če pri celem gospodarskem govoru ni zraven, po- tem mu je pa njegov ministrant, Ilkartov Lencej, prišel na pomoč z rožnim vencem, katerega je okoli kazal in se bahal ž njim, da ga več in boljše moli kot duhovniki, da pa duhovniki ne pustijo več na rožnem vencu za duše v vicah moliti, ker na molkih sedaj ni več »šeste desete11, in da hočejo, da bi se za duše v vicah le samo maše plačevale. Res, tako imenitne zabave še nismo imeli pri naših zborovanjih, naj le še pridno prihajajo tako pobožni zagovorniki duš v vicah med nas, da se bomo še prej spreobrnili, predno se med seboj pokoljemo ali oni z nami začnejo po »portugalsko govoriti11. Res, še te »Šprahe11 nam je treba na Koroškem, potem bo pa kmet rešen! Ker tem pobožnim Portugalcem-agrarcem še ni bilo dosti blamaže, in ker so se hoteli ne samo do kosti, ampak noter do mozga blamirati, jim tudi mi, ki smo jim dali svobodno besedo, nismo hoteli te pravice jemati. Ker vsak ima pravico blamirati se do mozga, če se hoče! Zato so tudi ostali do konca, in ko je gosp. kanonik Dobrovc velikemu agrarcu Zepeju zabrusil v obraz, kako se je proti Antonu Grilu in proti domačemu župniku nad Celovčani jezil, ker so ti postavili za kandidata proti-agrarca Metnitza, potem pri volitvah pa sam še agitiral za Metnitza proti pravemu kmetu Grafenauerju, tedaj je bilo zborovanje med ploskanjem in živio klici zaključeno. Prihodnjič povabimo Zepeja s pobožnim ministrantom vred_ pismeno, da bo zopet kaj zabave. Sv. Štefan pri Velikovcu. (Naši Portugalci!) Pri včerajšnjem zborovanju (30. oktobra) našega izobraževalnega društva je prvi govornik (domači župnik) zborovalcem podal iz »Slovenca11 sliko portugalskih morilcev, roparjev in požigalcev in v dosti jasno luč postavil nemško-koroškega portugalca c. kr. profesorja, doktorja in poslanca Angererja, ki je v deželnem zboru v Celovcu rekel, da bo tudi pri nas treba po portugalsko govoriti. Ali mislite, da se je nad temi grozovitostmi vse zgražalo? Kaj še! Mežnarjev Zepej pa Ilkartov Lencej in še par drugih takih zelenih »agrarcev11 se je hudovalo, da smo se mi tako zgražali, in Zepej je rekel, da je Angerer prav imel, in da mora tudi pri nas do tega priti! In ko je župnik sklenil z besedami Kristusovimi o sv. Cerkvi : »peklenska vrata je ne bodo premagala11 in še dodjal, da tudi Angerer in njegovi pristaši je ne bodo ukončali, tedaj je veliki agrarec Zepej se skoračil in proti Kristusovim besedam prerokoval, da bode premagana! — Drugi govornik, g. Anton Gril, je v izvrstnem daljšem govoru opisal poučno potovanje slovenskih mladeničev in gospodarjev po Švici. Z napeto pozornostjo so vsi sledili zanimivim izvajanjem, le Zepeja je pri tem govoru zmanjkalo. — Ko je g. kanonik Dobrovc gospodu zelenemu agrarcu Zepeju še zabrusil v obraz, zakaj je pri volitvah zavrgel kmeta Grafenauerja, katerega sam hvali, in agitiral za milijonarja advokata Metnitza, tedaj je imela vsa »zelena11 obstrukcija našega zborovanja zadosti in pod navdušenimi živio-klici, katerim so se glasno pridružili tudi zeleni obstrukcijonisti, se je zaključilo to živo zborovanje, kateremu naj sledi še veliko takih, da bode ubogo ljudstvo svoje »prijatelje11 bolj spoznalo ! Globasnica. (Zborovanje,) katerega j e priredilo naše kat. slov. izobraževalno društvo dne 30. vinotoka, se je jako dobro obneslo. Kot govornik so nastopili č. g. T. Ulbing iz Dobrlevasi, katerim naj bo na tem mestu za njih vznesen govor izrečena najprisrčnejša zahvala. Igra »Roza Jelodvorska11, kateri je občinstvo pazljivo sledilo, se je predstavljala jako dovršeno, le tu in tam je bil kak majhen nedostatek, kateri pa se pri takšni igri, ki traja nad dve uri, ni dal opaziti. Ker je zares krasna vsebina te igre izzvala pri občinstvu željo, da naj se še enkrat predstavlja, zato se ista ponovi dne 13. novembra. Zato vabimo za ta dan vse, ki jim je mar poštena zabava. Da pa se ne bo dolgočasil oni, kateri je že videl igro »Roza Jelodvorska11, zato se doda še ena, namreč »Krivica in Dobrota11. Zato pridite v najobilnejšem številu zlasti iz sosednih vasi. Ruda. (Zborovanje) našega kat. izobraževalnega društva dne 23. t. m. se je vkljub slabemu vremenu še dobro obneslo. Na prostornem dvoru poleg župnišča se je zbralo precej poslušalcev, kmetov pa bi radi še več videli. Domači g. župnik je govoril o vljudnosti ali oliki in priporočil knjigo o lepem vedenju, ki jo je pred kratkim izdala »Katoliška bukvama11 v Ljubljani. Nato je Micka Žiher spretno deklamovala Gregorčičevo pesem »Domovini11, in po tej deklamaciji je sledila igra: »Jeza nad petelinom in kes11, katero so na novem, prenesljivem odru dobro predstavljale dekleta iz šentpeterske in ruške župnije. Igra je napravila med poslušalci dosti smeha. Ker so se ravno iz tega kraja nekateri ljudje tako bali za svoje tisočake, vložene v slovenski velikovški posojilnici, je častiti gosp. Jožef Dobrovc, kanonik iz Velikovca, poljudno in jasno razložil, da denar ni v nobeni nevarnosti in da naša posojilnica ni v nobeni zvezi s centralno kašo v Celovcu. Dokazal je tudi, da nam nasprotni listi: »Štajerc11, »Bauernzeitung11 in »Fr. Stimmen11, ki se nahajajo tukaj, skoraj v vsaki gostilni, ne pišejo v katoliškem, ampak v luteranskem duhu in se je take dušne hrane treba varovati. Naše društvo se pod vodstvom vrlega našega predsednika gospoda Mihaela Melišnika dosti trudi za izobrazbo in oliko svojih udov kakor tudi neudov, na podlagi maternega jezika; zato društvo zasluži, da se tukajšnje ljudstvo še v večji meri zanima za društvo. Kupujte vžigalice u Korist obmejnih Slnvenceg ! Naslov: »Gospodarska zveza11 v Ljubljani. Gospodarske stvari. Poučno potovanje kranjskih in koroških kmetov v Švico. (Dalje.) Ker se je živina nahajala zopet na planini, odpeljali smo se na vozih ogledat planino Tschug-gen in živinske planine Blenkli. Tukaj se nam je nudila zopet prilika občudovati napredne Švicarje v planinstvu in živinoreji. Polno lepih pašnikov, kateri so ograjeni, da živina ne pride druga do druge, mogočna trava, kar popisati se skoraj ne da, od katere ima živina dosti in tečne krme. Krave so na prvi pogled krasne barve, kakršno se zahteva od tega plemena, težke, lepih telesnih oblik, velikega vimena, da smo se čudili vsi, kako je mogoče kaj takega, kajti to se je zdelo na prvi pogled ne kot naravno, ampak umetno narejeno. Če človek ne vidi kaj takega z lastnimi očmi, skoraj ne more verjeti, na tako visoki stopinji živinoreje so v tem okraju. Opomniti je pa tudi. da v tej okolici redijo najlepše simenodolsko pleme. Med temi kravami je bila tudi mlada goved, in nekaj bikov gre med vsako čredo na pašo, ker tukaj so tropi po 60—80 krav na enem pašniku. Po ogledovanju teh planin in lepe živinoreje smo se odpeljali nazaj proti Erlenbachu, polni nad, da se bo tudi pri nas živinoreja povzdignila na višjo stopinjo, seveda tako visoko ne kakor je tukaj, ker nam primanjkuje dobrih pašnikov. Iz Erlenbacha se peljemo proti Zweisimenu, kamor doidemo ob 7'11 zvečer. Simska dolina je namreč kanton, kjer ni po celem niti ene katoliške cerkve, ampak so sami protestantje, kakor nam je pravil neki tamošnji človek, ki nas je peljal tudi v cerkev v Zweisimenu. Cerkev izgleda slično prostorom naših izobraževalnih društev. Notri so namreč klopi, na sredi miza, pogrnjena s črnožalnim prtom, kjer se daruje protestantovsko opravilo. Na koru so tudi orgle, na steni je visel križ in ta brez Boga. Razun te oprave se v taki cerkvi ne najde ničesar druzega, najmanj pa kake božje slike. Pač žalostno je v takih krajih, koder se ne nahaja katoliških cerkev in da ljudstvo blodi še tako v temi ter noče priznati naše sv. vere za pravo. In v tem kraju ljudje tudi niso tako blagi kakor drugod v Švici; poznalo se je že po obnašanju ljudstva. Ta dan, 5. julija, je bil praznik naših slovanskih bratov sv. Cirila in Metoda. Kakor vsak zaveden Slovenec, spomnili smo se tudi mi tega spoštovanega dne v daljni Švici in že prej odločili, da se ta večer hočemo tukaj spominjati na svoje slovenske brate v domovini, kar se je tudi zgodilo. Navdušeno so se glasile napitnice na čast sv. Cirilu in Metodu in med temi napitnicami nabralo se je nekaj črez 20 K denarja, katerega so poslali v korist obmejnim Slovencem »Slovenci v Švici11. Po tem kratkočasnem večeru' je bilo treba iti kmalu k počitku, ker drugi dan smo imeli dolgo pot iz Zweisimena do Berna, glavnega mesta Švice. Od Zweisimena drdrala je železnica le bolj med strmimi gorami ostrih skal, semtertja pokazale so se nam zopet zelene planine, po katerih se je pasla lepa simenodolska živina. Daši je vožnja po teh planinah nevarna, je vendar vzbujala veliko zanimanja in občudovanja; človek se nekam zagleda v te naravne slike in pozabi popolnoma na svoje skrbi in bridkosti. Enaka vožnja je bila do^ mesta Montreks, t. j. namreč mesto v francoski Švici ob krasnem Ženfskem jezeru, na katerem je bila umorjena naša presvitla cesarica Elizabeta. Že v predmestju stojijo lepi hoteli, zgrajeni v veličastnem slogu, in ko greš ob spodnji strani mesta, nudi se ti občudovanja vredna slika. Nad mestom se raztezajo lepo urejeni vinogradi, v katerih raste najboljše francosko vino, mesto samo je okrašeno z mogočnimi stavbami in pod mestom leži lepo Ženfsko jezero, po katerem se vozijo kakor sneg beli labudi in ladje, male in velike, ter letajo Imate bolečine? Sajoči Pellerjev fluid z znamko „Elza-fluid' Revmatične, protinske, v zobeh, glavobol? Ali ste se po prepihu ali drugače prehladili? Poskusite vendar bolečine utehajoči, lekajoči in krep-Ta je v resnici dober! To ni samo reklama! Dvanajsterica za poskušnjo 5 kron franko. Izdelovatelj samo lekarnar Peller v Stubici, Elza-trg št. 67 (Hrvatsko). kakor lastavice semtertja. Zares nepopisljivo; le škoda, da smo imeli premalo časa za ogledovanje tega lepega kraja, kajti ob 9-10 dopoldne pripeljali smo se v Moutrex, ob 10'3 je pa sopihal vlak z nami že proti Friburgu. Vožnja je bila zelo zanimiva, med precej visoko ležečimi vinogradi nad jezerom, med katerimi se je nahajalo polno lepih zelenjadnih vrtov, v katerih raste polno sadnega drevja, bogato obloženega z lepim namiznim sadjem. Vabljivo so nas gledale lepe, kot kri rdeče črešnje z nizkih dreves. Marsikdo je zaželel tega lepega sadu; ali črešnje, dasi sladke, bile so za nas prekisle, kajti vlak je po bliskovo drl naprej. Z zelenjadjo in namiznim sadjem pečajo se močno v teh krajih, ker donaša velike dohodke, zlasti v bližini večjih mest. Tako smo se peljali nekaj časa in prišli v kraj, kjer se peča ljudstvo v mali meri tudi s poljedelstvom, seveda ne v toliki kot pri nas. Ob 1210 se je ustavil vlak v Friburgu, kjer smo izstopili ter odhiteli k skupnemu obedu v hotel Terminas. Dasi je močno deževalo, vendar se je brala radost in zadovoljnost z obrazov vseh, ker srečnega se je čutil vsakdo, da more videti vse te zanimivosti. Po kosilu smo hiteli zopet po mestu, da ogledamo med kratkim časom, ki smo ga imeli na razpolago, vsaj glavne dele Friburga. Najprej nas je vodila pot v lepo katoliško cerkev, za katero vstop je moral plačati vsakdo 25 vin. Med ogledovanjem tega svetišča je igral organist na orgle tako umetno, da smo skoraj pozabili na kratek čas, kateri nam je bil na razpolago; zato je bilo treba hiteti k slovečim mostovom, o katerih smo slišali že med prejšnjo vožnjo. Zares čudovit napredek ljudstva ! Most, dolg nad 200 metrov, kateri nima nobenega podstavka, ampak na vsakem kraju struge na bregu stojita dva velika stebra. Iz teh zidanih stebrov molita v zraku na vsaki strani dve močni vrvi spleteni iz žic in to črez strugo. Od teh vrvi navzdol pa visijo nekaj tanjše vrvi, katere držijo take mostove v zraku, kakoršna smo videli dva blizu skupaj. Ob 2’32 popoldne smo se peljali zopet naprej proti Di-dingu. Tam smo si ogledali veliko mlekarno in sirarno. V tej mlekarni so bili trije veliki kotli, katerih vsak drži 1500 1, kamor se spravlja mleko; dalje so tukaj najnovejše stiskalnice za stiskanje sira, holštanjska pinja, posnemalnik in druga mlekarniška in sirarniška oprava. Da so pa vsa dela olajšana, narejeno je vse na električno gonilno silo. V to mlekarno dobijo vsak dan po 4000 1 mleka, iz katerega napravljajo sir. Vsa dela opravljajo štirje sirarji. • Z mlekom se gospodari tukaj malo drugače kot pa pri nas. Že se pomikamo iz tega kraja naprej proti mestu Bern, kamor smo prišli ob 7\58 zvečer. Na postaji nas je pričakoval prijazen gospod grof avstrijski konzul ter šel z nami v stanovanje hotel St.Gothart in odtod k večerji v kazino, kjer je pri prijaznem pogovoru kaj naglo čas mineval. (Dalje sledi.) Rojahi, spominjajte se podljabeljsliega ..Delavskega doma". Društveno gibanje. Slovensko kršč. soc. delavsko društvo v Celovcu ima mesečno zborovanje v nedeljo, dne 6. novembra ob 8. uri zvečer v hotelu Trabesinger. K obilni udeležbi vabi odbor. Slov. kat. izobr. društvo „Zila“ priredi dne 6. novembra pri Hrepcu v Zahomcu svoj občni zbor, pri katerem se bo igrala igra „Sanje“. — Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina 40 v za osebo. 20. novembra ob isti uri se igra ponovi. K obilni udeležbi vabi odbor. Št. Janž v Rožu. „Slov. kršč. soc. izobraževalno društvo za Št. Janž in okolico11 priredi v nedeljo, dne 6. novembra t. 1., ob Ygd-tiri popoldne pri Gašperju v Podsinjivasi shod s sledečim sporedom: 1. Tamburanje; nastopijo prvikrat domači tamburaši. » 2. Govor, če pride govornik. 3. Pobiranje članarine. 4. Predstave iger: „Kje je meja“ in ,,Junaki“. Vstopnina kakor po navadi. K obilni udeležbi vabi odbor. Globasnica. (Kat. slov. izobraževalno društvo) ponovi dne 13. novembra ob 3. uri popoldne „pri Šoštarju11 igro „Roza Jelodvorska11, Na novo se pa vprizori igra „ Krivica in dobrota11 proti vstopnini 20 vin. za osebo. —■ Člani plačajo polovico. — Ker takrat ne bo nobenega govora, prosi za točen dohod in obilno udeležbo odbor. Želinje pri Velikovcu. V nedeljo 6. novembra popoldne po blagoslovu priredi kat. slov. izobraževalno društvo shod. Zanimivi poučni govori. K obilni udeležbi vabi odbor. K Slov. kršč. soc. zvezi za Koroško je pristopilo „Slov. kršč. izobraževalno društvo v Mel-vičah11 (št. 34). Hodiše. Na zahtevo občinstva se bo igra „Andrej Hofer11 ponovila in sicer prihodnjo nedeljo 6. t. m. ob V2 3. uri popoldne pri Kramarju. K obilni udeležbi vabi odbor. Črna. Ustanovni shod slov. kršč. soc. delavskega društva za Črno se vrši dne 6. novembra ob 11. uri dopoldne v gostilni pri Drofelniku. Možica. Ustanovni shod podružnice slov. kršč. soc. delavskega društva za Možico se vrši dne 6. novembra 1910, popoldne po blagoslovu v gostilni pri Žagmojstru. Na obeh shodih govori državni poslanec g. Gostinčar. Velikovec. Društvo „Lipa“ priredi v nedeljo, dne 13. novembra mesečno zborovanje na Olše-nici v Majričevi gostilni ob 3. uri popoldne. Na sporedu je govor o posojilnicah, tamburanje in igra „Kmet in fotograf11. Z ozirom na važen govor pričakujemo obilne udeležbe. Odbor. Slov. kat. akad. teku. društvo „Zarja“ si je izvolilo na občnem zboru 28. vinotoka 1910 za zimski tečaj sledeči odbor: Tehn. F. Rueh, predsednik; med. Ivo Bevc, podpredsednik; jur. Fr. Detela, tajnik; jur. Jak. Hodžar, blagajnik; phil. Jos. Lovrenčič, knjižničar; jur. Anton Kodrè, gospodar; jur. Pav. Rupnik, odborniški namestnik. Zohtevajte „Mir“ po osoli gostilnah ! Književnost. Študije o hiši na Slovenskem. V ,.Matici Slovenski11 se je sprožila misel, da bi bilo proučiti značaj in tehniko hiše, kakor je običajna v slovenski vasi. Ta stran narodopisnega raziskavanja je tem nujnejša, ker z napredkom časa hitro gi-nejo spomini prošlih časov, stare slovenske hiše. Take študije pa so brez nazorov, brez slik malo vredne, premalo umljive. Zato se obrača „Matica Slovenska11 tem potom do vseh, ki se zanimajo za stvar, zlasti do amaterskih fotografov, naj bodo pozorni na gradbeni značaj hiše v raznih krajih, naj fotografirajo tipične hiše, njih tipične strani in naj blagovolijo slike pošiljati,.Matici Slovenski11. Pozornost bi pri tem bilo obračati ne samo na to, da so slike kolikor mogoče velike in da sta na podobi vedno dve hišni stranici, „ Matici Slovenski11 bi namreč izborno služile tudi fotografije posameznih detajlov in pa notranjščine. 12 Marijinih pesmi za štiri neenake glasove ali za en glas z orglami zložil Anton Foerster. Cena partituri K P80, glasovi po 40 v. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. — Zbirka bo cerkvenim zborom zelo dobrodošla. Hvaliti notranje vrednosti in porabnost Foerster-jevih skladb bi bilo odveč. Missa in honorem s. Josephi. Latinska maša za 4 neenake glasove od Jožefa Pogačnik. Cena partituri K l-60, glasovi po 40 v. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Pogačnik je priznan skladatelj - cecilijanec. To njegovo delo bodo proizvajali lahko manj izurjeni zbori. Cena tej maši je razmeroma zelo nizka. Skladba se najtopleje priporoča. Trgovski koledar za leto 1911 je izšel ter ima naslednjo vsebino: Slovensko trgovsko društvo „Merkur11 in odbor, posredovalnica, trgovski dom, koledar, kolkovne lestvice, podrobna določila za kolekovanje listin, spisov, računov itd., poštne določbe, obrestne tabele, tabela za razredčenje alkohola, dolgostna mera, mera za sukno, uteži, kovani denar, mere in uteži nekaterih držav, ki še niso uvedle metričnega sistema, preračunje-valne tabele, tabela za preračunanje domačega in tujega denarja, tabela za izračunanje dni od enega datuma do drugega, računanje obresti, kotokorent, užitninska tabela za mesto Ljubljana, užitninska tarifa za meso in vino izven zaprtih krajev, tabela za osebno dohodnino, avstrijski konzulati, ugodnosti na železnicah za trgovske potnike, ki imajo kovčeke z vzorci, potni list, dopustnost trgovskega potovanja, kako se proto-kolira firma, kaj je treba storiti osebam, ki hočejo postati samostojni trgovci, posebna določila za izvrševanje trgovine z mešanim, špecerijskim, materijalnim in kolonijalnim blagom, obrtne pravice trgovcev, ki prodajajo narejeno moško, žensko in otroško obleko ter prodajalcev črevljev, pokojninski zakon za zasebne uslužbence, službeno razmerje trgovskih in drugih zasebnih uslužbencev, (sotrudniški zakon), delavni čas trgovskih uslužbencev in zapiranje trgovin, delavni čas v trafikah in zapiranje trafik, podporni zaklad slov. trg. društva „Merkur“. Letošnji koledar se odlikuje po obširni izborni vsebini, tako da je vreden sovrstnik dosedaj izišlih koledarjev društva „Merkur!1. ' Koledar prav toplo priporočamo občinstvu, posebno pa slovenskemu trgovstvu. Koledar je uredil gospod dr. Rudolf Marno. Cena mu je s poštnino vred 1 K 20 v. Cerkvene vesti. Umrl je župnik Janez Inanger v Šmarju v Labudski dolini. Župnija je razpisana do 10. grudna. Za provizorja je imenovan tamošnji kaplan č. g. Janez Nag el e. — Župnija Čajnče je razpisana do 7. grudna t. 1. Za provizorja je imenovan č. g. Miroslav Malgaj, dosedaj pro-vizor v Kapli ob Dravi. Darovi. IV. izkaz darov za „S. D. D-“ C. g. Podhostnik, župnik, Pečica (Staj.), 10 K; č. g. župnik Peterman, Otok, 300 K; S j. hranilnica in posojilnica na Jesenicah 10 K ; č. g. Lenger, Žire (Kranjsko), 5 K; č. g. Lubej, Jezersko, 5 K; č. g. Šneditz. Št. Uj, 5 K; neimenovan rodoljub iz duhovniških vrst 5000 K. Vsem hodi tukaj v imenu „Sodalitete“ izrečen odkritosrčen „Bog plačaj !“ — Dosedaj se je iz darov nabralo že nad 7000 K. Upanje v velikodušno in požrtvovalno umevanje socialnih teženj slovenske koroške duhovščine se je sijajno obneslo. Naj bode še v bodoče odprto srcé in roke koroški slovenski duhovščini ,.S. D. D.“ Vsak dar se hvaležno sprejme. Saj se gre za naše slovensko koroško ljudstvo! Za „S. D. D.“ so darovali Mohorjani v Šmarjeti pri Velikovcu 10 K. Hvala lepa! Za „Slov. Stražo11: Mohorjani v Kazazah 5 K, gosp. župnik Sirnik v Št. Rupertu pri Celovcu 10 K. ,,Podpornemu društvu za slovenske visoko-šolce na Dunaju11 so darovali od 20. julija do 20. oktobra 1910: Kranjska deželna blagajna v Ljubljani 700 K; dr. Ivo Šnbelj, c. in kr. sekcijski svetnik, Dunaj, 100 K; dr. Karol Triller, odvetnik v Ljubljani, 50 K; dr. Val. Kušar, gl. učitelj v Ljubljani, Okrajna hranilnica v Sežani, Iv. Okretič, c. kr. gen. advokat in dr. Pavel Valjavec, odvetnik na Dunaju, po 10 K; Gustav Dežela, tehnik, za „Struno“ v Idriji in dr. Pr. Vidic, c. kr. ured. drž. zakon, na Dunaju, po 6 K; gospa Hana Diehl v Celju, Jan. Hutter, katehet v Celovcu in dr. Pr. Kropivnik, c. kr. prof. v Ljubljani, po 5 K; skupaj 917 K. Preteklo šolsko leto je društvo veliko več razdelilo kot pa prejelo. Navedeni prispevki so se zato porabili za pokritje primanjkljaja. Zdaj bi bilo treba zopet deliti podpore, društvo pa nima denarja. Prosimo torej nujne pomoči! Darove sprejema blagajnik Iv. Luzar, nadrev. juž. žel. v p., Dunaj, III., Reisnerstrasse 27. Kaj je novega po svetu. Kavarno „Union“ v Celju (Hausbaum) so kupili Rakusch, Kbnig in Wester za 150.000 K. Plačali so jo drago, ker so se bali, da pride v slovenske roke, kakor svoječasno „Hotel pri belem volu11. Celjsko nemštvo stoji na slabih nogah! Nočemo imeti bolečin v glavi, v križu, zobobol, trganje po udih, bodljajev, revmatičnih bolečin v hrbtu in mišicah. Mi rabimo Kellerjev fluid z znamko rElza-fluid“. Dvanajsterica za poskušajo stane samo 5 kron franko. Želodec okrepčujejo. prebavo pospešujejo, tek vzbujajo, krč olajšujejo, zapeko odstranjujejo Fellerjeve odvajalne rabarbara-kroglice z znamko „Elza-kroglice“. 6 škatel franko 4 krone. Razpošilja E. V. Keller v Stubici, Elza-trg št. (17 (Hrvatsko). Rennerjevi zrakoplovni poleti. Z letošnjim zrakoplovom Renner nima posebne sreče. Dva poleta sta se že vršila. Prvi poletni poizkus se je vršil dne 27. m. m. Zrakoplov je bil komaj kakih 25 m visoko v zraku; pri tem bi se bil skoraj zaletel v drevesno vrbovje, ki se nahaja v bližini. Vreči so morali vrvi, da so zrakoplov potegnili k zèmlji. Drugi polet se je vršil v soboto dne 29. m. m. Ob polpeti uri popoldne se je zrakoplov vzdignil v višine ter manevriral v zraku okoli pol ure v višini 500 m. Na zrakoplovu so bili Rennerjevi sinovi in eden monter iz motorne tovarne iz Chemnitza. Ko se je začelo že mračiti, so se hoteli vrniti nazaj na prostor, od katerega so se vzdignili, ter se tam usidrati. Zrakoplov pa se ni dal voditi proti zaželjeni smeri, ter se je začel vzdigovati vedno više. Da bi se mogli usidrati nazaj na zemljo, so morali izpustiti v ta namen plin. Toda glej smolo! Plinova za-klopnica pri izpuhtnem ventilu se ni dala odpreti. Z vso močjo in s težavo se je h koncu vendar-le posrečilo Anatolu Rennerju, da je odprl plinovo zaklopnico, toda pri tem tako neprevidno, da je plin v veliki množini in zelo naglo izpuhteval, vsled česar je zrakoplov z veliko naglico padal k zemlji. Med gledalci, katerih je bilo na tisoče navzočih, je postala prava panika, Vse se je nekako vznemirjalo in govorilo o strašni katastrofi. Brzo so sledili z avtomobili za zrakoplovom in tudi ljudstvo je drvilo za njimi proti kraju, kamor je zrakoplov padel. Našli so ga v bližini Št. Petra pri Gradca. Zrakoplov je malo poškodovan, osebam na zrakoplovu pa se ničesar ni zgodilo. Lahko bi se bila baje prigodila grozna nesreča, da bi bil zrakoplov popolnoma zdrobljen, osebe na zrakoplovu pa mrtve. Poskodbè pri zrakoplovu se bodo brzo popravile, in se bodo mogoče med tem časom, ko to pišemo, že zopet nadaljevali poleti. Renner namerava tudi letos še . napraviti vožnjo s svojim zrakoplovom na Dunaj. Odstavljenje otrok v poletju je težavnejše, kpt v drugem letnem času, ker se s hranjenjem s kravjim mlekom mnogokrat povzročijo nerednosti v želodcu in črevesib. Zato je boljše dajati najprej kravje mleko pomešano z redko juho „Kufeke“, ki naredi kravje mleko prebavljivo in povzdigne njegovo redilno vrednost. S branjenjem š "Kuf eke“ se doseže redno prebavljenje, najboljše varstvo zoper takoimenovane poletne bolezni. Zanimiva razstava bo zopet prihodnje leto na Dunaju, kakor smo že kratko omenili. Na prostoru letošnje lovske razstave se bo vršila mednarodna razstava za godbo, petje, upodabljajočo umetnost, gledališče in nove iznajdbe na vseh poljih kulture. Poleg sedanjih pavilijonov bo zgrajeno tudi veliko vzorno gledališče in velikanska pevska dvorana. Na tej razstavi naj bi se pokazal, kakor žele osnovatelji te ideje, kulturni napredek vseh narodov v Avstriji. V kulturnem napredku naš narod ni zadnji, napravil je prav v tem oziru ogromne korake, zato naj bi se kmalu vršilo posvetovanje, kako bi bili Slovenci na tej razstavi zastopani na čast našemu narodu in v reklamo naši domovini! Največja trgovina z oblačilnim blagom -- v Celovcu. ........................... Zaradi poznejše oddaj e trgovine redka prilika: Akoravno se je zadnji čas blago silno podražilo in se bo še veliko podražilo, prodajam od 10. februarja 1910 začenši blaga za več kot 250.000 kron pod tovarniško ceno. Za trgovce in krošnjarj e, krojače in šivilje še poseben popust. Prosim za obilni obisk. Z odličnim spoštovanjem Anton Renko, posestnih, ogel Kramerjeve ulice in Novi trg v Celovcu. Tržne cene v Celovcu 27. vinotoka 1910 po uradnem razglasu: Blago 100 kg 80 litrov (biren) od do K V K V K V Pšenica .... Kž Ječmen .... Ajda 17 — 17 35 8 25 Oves 17 — 18 — 6 33 Proso — — — — — — Pšeno .... — — 28 57 18 — Turščica .... — — — — — — Leča Fižola rdeča . . Repica (krompir) . — — 7 10 3 60 Deteljno seme . . — -— — — — — Seno, sladko . . 6 — 8 — — — „ kislo . . . 4 — 6 — — Slama .... 3 50 4 50 — — Zelnate glave po 100 kosov 6 80 7 50 — — ; Repa, ena vreča . — — 1 20 . Mleko, 1 liter . — 24 • 28 Smetana, 1 „ — 60 1 20 Maslo (goveje) • 1 kg 3 — 3 20 Snrovo maslo (pntar), 1 3 — 3 60 Slanina (Špeh), povoj ; 1 rt 2 40 2 60 „ ,, surova, 1 2 — 2 10 Svinjska mast . 1 n 2 20 2 30 Jajca, 1 par . . — 24 — 26 Piščeta, 1 „ . . 2 40 2 80 Race 4 — 4 50 Kopuni, 1 . — — — — 30 cm drva, trda, 1 m 3 20 3 40 30 „ „ mehka, 1 n 2 80 3 — 100 kilogramov Živina rucrez živevage zaklana O 13 a _o "rt od do od do od do o v k r o n a h 0-, (L Konji Biki Voli, pitani . . — „ za vožnjo 420 2 2 Jnnci 312 1 1 Krave .... 360 454 — — — — 10 5 Telice Svinje, pitane . . — — — — 160 166 39 39 Praseta, plemena 16 46 — — — — 110 60 Ovce Po Najvišjem povelju Nj. jji c. in h. Bp. VEličanstpa. 40. c. hp. državna loterija za zasebne dobrodelne namene tostranske državne polovice. Ta denarna loterija, edina v Avstriji postavno dovoljena, ima 20.728 dobitkov v gotovini v skupni vrednosti 620.000 kron. Glaunl dobitek iznaša 200.000 Žrebanje se vrši neprehlicno dne IS. decembra 1910. = Ena srečka stane 4 krone. = Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, III., Vordere ZollamtsstraBe 7, v loterijskih ko-lekturah, tobačnih trafikah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Načrti žrebanja za kupce srečk brezplačno. — Srečke se pošiljajo poštnine prosto. Od c. k. raimateljstiia loterijskih dohodkoo (oddelek za državne loterije). Tiskarna Družbe sv. Mohorja o Celovcu ima sledeče tiskovine na prodaj : Za občinske urade: Poselske knjižice vsled poselskega reda za vojvodino Koroško z dne 19. sušca 1874, slo-vensko-nemške, 8°, 64 strani, vezan iztis po . K —'24 Red za točenje (Schankordnung), Slovensko- nemški, v velikosti 62 X 48 cm! iztis po . . . „ —-20 Dovoljenje za godbo, slovensko-nemški, folio, 100 iztisov......................................n 1'60 Domovinski list, slovensko-nemški, folio, 100 iztisov............................................ 2'40 Spričevalo uboštva, slovensko-nemški, folio, v 100 iztisov....................................... 2’ — Zivinoogledni zapisnik, slovensko-nemški, fol. v (4 strani), 100 iztisov........................... 4'— Zivinoogledni list, slovensko-nemški, 4°, 100 iztisov..................................... ■ n 1'20 Prejemni list, slovensko-nemški, 4°. 100 izt. . „ 1'60 Poziv gledé tožb, slovensko-nemški, 4°, 100 iztisov............................................ 1'20 Poziv gledé opravičevanj, slovensko-nemški, 4°, 100 iztisov..................................... D20 Mrliški ogledni list, slov., fol., 100 iztisov . „ D80 Mrtvaški Ogledni list, slovensko-nemški, 4°, 100 iztisov......................................» 1'60 Glasovnice za volitev občinskih odbornikov, slovensko-nemški, 4°, 100 iztisov . . „ 1'40 Glasovnice za volitev namestnikov v občinski odbor, slov.-nemški, 4°, 100 iztisov „ 1'20 Pooblastilo za občinske volitve, slovenska Za župnijske urade: Stolni red, slovenski, v velikosti 53X42 cm, iztis po...............................••••.• Reši dušo ! Spomin na sveti misijon, 16 strani. 1 iztis ................................... 100 iztisov.................................. 500 iztisov.................................. 1000 iztisov.................................. Angelska služba ali pouk, kako se pri sv. maši streže. 1 iztis .............................. 12 iztisov.............................. Litanije presv. Srca Jezusovega s posve-tilno molitvijo in prošnjo k najsvetejšemn Srcu. 25 iztisov................................ . 50 iztisov................................... 100 iztisov................................... Po pošti 10, 20, oziroma 30 vinarjev več. Tri božje čednosti. 100 iztisov 80vin., po pošti Molitve na čast sveti, s trnjem kronani božji glavi. 25 iztisov...............‘ . 50 iztisov.............................. 100 iztisov.............................. Po pošti 20 vinarjev več. Za krajne šolske svete: Šolska naznanila (Schulnachrichten), slovensko-nemška, folio, 100 iztisov ...................... Vabila k sejam krajnega šolskega sveta, slovenska. 4°, 100 iztisov..................... Pozivnice zaradi šolskih zamud v smislu §§ 27 do 29 šolske postave 1. prosinca 1870, 4°, 100 iztisov...................................... K n n n n rt n —•io -TO 3-— 12 — 20’—; —TO D— n rt rt —•90 1-60 2 80 „ !■- „ —'50 „ —-90 „ P60 K 2‘ — » 1'— _ 1' — in nemška, folio, 100 iztisov............• • „ 1’60 Dolžno pismo za posojilnice, slovensko, folio, 3 strani, 100 iztisov............................. 4-— * * * Kmetski dnevnik, slov., za en mesec, iztis po „ —'80 Loterijske številke 29. oktobra mo: Gradec 52 29 45 58 53 Dunaj 50 67 22 68 42 fDIaòo mcuetoče, zòrauo in ueselo nemore ostati nobeno dekle in nobena gospodinja, katera se mora mučiti leta in leta u kuhinji in u gos-podinjstuu pri pranju in umiuanju s slabim milom. — Pri porabi Schie- se uaruje roke in doseže hitro, brez truda in napora snežno bela perilo. Poživljenje krvnega obtoka, pospeševanje živčnega delo- Za umivanje giare, ust, oziroma zobov ranja, utrjenje kože proti prehlajenju in za olepšanje polti se doseže, če rabimo je neobhodno potrebno Diana-francosko žganje. daš zdravnik Vam rad priporoči Diana-francosko žganje vsled njegovega razkužilnega in hkrati oživljajočega učinka, kojega glavni vzrok je primes — Mentola. — Glavna snov Diana-francoskega žganja je najfinejši, dvakrat ohlajeni vinski destilat. Zgorajšnja varstvena znamka Vas ščiti pred prenaredbami. Zahtevajte pri nakupu le pristno Dianafrancosko žganje in pazite na to, da bo imela steklenica vtisnjeno ime „Diana“, zamašek in plomba z gornjo varstveno znamko. Oomač prijatelj v pravem pomenu besede se sme imenovati naše Diana-francosko žganje vsled svojega izvrstnega učinkovanja in svoje mnogostranske porabljivosti. Gena male steklenice K —'50, srednje steklenice K 1'20, velike steklenice K 2’40. Dobiva se povsod, kjer ne, naravnost od tovarne francoskega žganja, društva z o. z., Dunaj, L, Hohenstaufengasse 3r. L * M imate deklice ali dečke ki doraščfijo, dajte jim brez odlašanja Scott-ovo emulzijo. Opazili bodete kmalu, da izgubljajo slabost in da niso samo čvrsti, ampak tudi živahni in veseli. V Scott-ovi emulziji se nahajajoče in najbolj učinkujoče ribje olje je prosto zoprnega okusa in zelo lahko prebavno, pridobitev, ki jo je pripisovati posebnemu načinu Scott-ovega pripravljanja. Pa še več: Scott-sua emulzija Pristna le s to znamko — z ribičem — kot sco^ovega^ravrumja! ie> kakor potrjujejo zdravniki in bolniki, bistveno bolj učinkujoča kot navadno ribje olje. En poskus Vas bode gotovo zadovoljil. Cena izvirni steklenici 2 K 50 vin. Dobiva se v vseh lekarnah. Namesto 40 K, samo 6 K. Vos divjega kozla podoben jelenovemu vosu, nov, zelo lep, 16 centimetrov dolge, fine, tanke dlake v lepem starosrebrnem tulcu z lovskim križem, s premičnim obodom in vijakom, vse skupaj samo K 61— ; Ivjasti lasci zajamčeno pristni. Prigodni kup, razpošilja po povzetju vezavec vosov Fenicliel, Dunaj, IX., Altmiittergasse 3/VIL mnogo priznalnih pisem. Nujno je potrebno varstvo vsohe rane, da se ista vsled oHuženjo ne razširi v težka ozdravljivo. Že 40 let se je izkazalo mečilno vlačno mazilo, takozvano praško domače mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje. Razpošilja se vsak dan. J 1 pušica 70 vin. Proti predplačilu K 316 se pošljejo štiri pušice, za K 7’— pa 10 pušic poštnine prosto na vsako postajo avstro-ogrske monarhije. Pozor na ime izdelka, izdelava-telja, ceno in varstveno znamko. Pristno le po 70 vin. Glavna zaloga B. FH96NEH, c. in h. dvorni dobavitelj lekarna „Pri črnem orlu“ Praga, Mala strana, vogal Nerudove ulice št.ZOS. Zaloge v lekarnah Avstro^grske^^^ ISIousnsko podjetje! Front Bota sin Ljnbljnnn, Mestni trg St. ZZ in Z3 ^iskana in tkana bombaževina Sela in rjava kotenina Somače in angleško sukno francoska svila jYCodno blago iz prvih tvornie j\[ajboljše češko platno Popolne opreme za neveste Oprane za hotele in stanovanja Največja zaloga preprog Solidna postrežba! Nizke cene! i^Kdor potrebuješ dobre in pristnobarvne zimske barhente, flanele za srajce in drugo perilo, platnene 'in volnene kanafase, cefire, prte, obrisače, sifon, žepne robce, manšete itd. naj piše naravnost izdelovalcu Jaroslauu Marek, ročna tkalnica v Bystrém št. 39 pri Novem Mestu nad Metuji, Češko, da se mu brezplačno in franko pošlje zbirka vzorcev. Prepričajte se o nizkih cenah in solidnem blagu te slovanske tvrdke. Dopisuje se slovensko. Edina slovenska kisla voda Tolstovršlta slatina je po zdravniških strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je izborno zdrauilo za katare v grlu, pljučih, želodcu in črevesih, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. Tolstovrška slatina ni le izborno zdravilna, temveč je tudi osvežujoča namizna hisla uoda. Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Inomostu 1896 in na higijenični razstavi na Dunaju 1899. Naroča se pri oskrbništvu Tolstovrške slatine, pošta Guštanj (Koroško), kjer se dobe tudi ceniki in prospekti. Del čistih dohodkov gre v narodne namene. Slovenci! Svoji k svojim! Zahtevajte povsod le Tolstovrško slatino! Vsaka slovenska gostilna naj ima le edino slovensko kislo vodo. *“ P5 55 aqrebski M 'oooooooooooooooooooooo kot priporočujemo ~j/ kotpriznano tLC S/ žagan r 1655, ! W] tovarniško znamko pridatek t za kavo ! Pri oddaji dela se prosi preč. slovensko duhovščino, in‘slavna cerkvena predstojništva, načrte za nove oltarje, prižnice itd. ter proračune za prenov-Ijenje vseh cerkvenih del od slovenskega domačega obrtnika zahtevati. Pota se ne zaračunijo ; načrti in proračuni se pošljejo na željo. Cene delu primerne. V obilna naročila se priporoča prva slovenska umetnoobrtna delavnica za cerkvena dela Jan. Goleš, podobar in pozlatar v Pliberku na Koroškem. rrh Pet vinarjev stane dopisnica, na katero zapišete ime občno znane razpošiljateljske trgovine R. Miklauc, Ljubljana, da Vam pošlje poštnine prosto vzorce najnovejšega sukne-nega in modnega blaga za moške obleke. Obrezan in stanbni les smrekov, mecesnov in Jelkov, kakor mecesnove blazine in mecesnove hlode se kupijo naravnost od posestnikov gozdov proti gotovini. Oglase z naznanilom cene in velikosti na naslov: „Fostfach 56“, Celovec. Soma naravnost od naše tovarniške odpoši-Ijalnice kupujejo zasebniki suhno za gospodo in gospe najboljše kakovosti po najnižjih tovarniških cenah. Vsaka mera se odreže. Ostanki po najnižjih cenah." Zahtevajte vzorce! Prva šlezka tovarniška odpošiljalnica sukna „SUDETIA‘‘ Jagerndorf št. II. (Avstr. Šlezija). Beli gaber in jasihooe hlode v dolgosti do 21l? metra in od 30 cm naprej debeli, v vsaki množini se želi nakupiti. Ponudbe za vagona od nakladne postaje proti točnemu izplačilu na S. M. Riibner, veletrgovina z lesom, Dunaj II/2, Kaiser Josefstrasse 39. Kupujte narodni kolek! Louske puške vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča Prva borovska orožnotovarniška družba Peter Wernig, družba z omejeno zavezo v Borovljah, Koroško. PUP** Ceniki brezplačno in poštnine prosto. — Albin Kkšnih posar in izdaioootelj cerlsuenep orodja in posodo St. VEiterstraOB 13 U CelOUCU St. VeitersMe 13 se priporoča prečastiti duhovščini za vsa v to stroko spadajoča dela kakor kelihe, monštrance, svečnike, lestence, kadilnice, posode za sveto olje itd. Sprejemam tudi usakourslna poprauila ter za trpežno pozlačenje in posrebrenje jamčim. Posebej naznanjam prečastiti duhovščini, da sprejemam vsa naročila v četrtkih v ,,Delavskem društvu“, Kaserngasse št. 30. Jk I I 1 LASTNi IZDELEK CRKVENiH RARAflENTOV, ZA5TAV CR- KVENiH iN DRUSTVENiH^^ V5E CRKUENE POTREBŠČINE FRANC STADNiK VOLOnUGiuS» VZORCI iN PRORAČUNI ZASTONJ IN FRKO-GOTOVO BLAGO POSiljAd Nfl ZBiRO Z OBRATNO POŠTO- NOBENA PRODAjAt NA.TOREj HALA REŽijA iN NiZKE CENE Podružnica Ljublianske kreditne banke u Celoucu Delniška glavnica K 5,000.000. Rezervni fond K 450.000. Denarne vloge obrestujemo po od dne vloge do dne vzdiga. Koloduorska cesta sten. 27. Zamenjuje in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčnje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. ■ ■ Sskompt in inkasso menic. — JBorzna naročila. = Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spljetu, Trstu in Sarajevu. Turške srečke. Šest žrebanj na leto. G-lavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplač. po K 8’— za kom. Tiske srečke s 4°/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10-— za komad. Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem kurzu. Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Otmar Mihalek. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.